Stev. (35. V LlHMjanl. t temek. die 17. junija 1906. teta XXXVII. se Velja po pošti: ss Za celo leto napi«] . E 26-— za pol leta P za četrt » za en meseo » za Nemčijo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35-— = V upravništvu: s Za oelo leto napre) . K 22-40 za gol leta * . > 11-20 za četrt » » i, . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. » 13-— & . » 2-20 Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enoBtolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. ■r Uredništvo Je v Kopitarjevih olloah Stev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen Ust za slovenski narod. UpravniStvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ■ ■■ Upravniškcga telefona štev. 188. ===== 3^* Današnja številka obsega 4 strani. "^C Italijanska fakulteta. Jutri dopoldne se bo v proračunskem odseku začela debata o vladni predlogi za ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju. Vlada — mi ne trdimo, da bi ji bilo všeč, — pa bo tudi pritrdila, ako določijo za sedež fakultete naš Trst. Gotovo je. da je vlada zadnjič Italijane kupila, da so glasovali proti dr. Šusteršičevemu predlogu glede agrarne banke v Bosni. Po Bienerthcvem računu pa naj poravnajo stroške Slovenci. Kako je vse lenu zasnovano! Stranke — nemški nacijonalci i;i krščanski socialci — ki so še pred par meseci nasprotovale zahtevi Italijanov, da se izbere Trst za sedež fakultete, češ, da bi bilo potem ondi sedež iredente, da jc potem Trst izgubljen za nemštvo, so sedaj že pridobljene. Nemški nacijonalci bodo glasovali vsi za to in od krščanskih socialcev gotovo velika večina. In kako iepo motivirajo nemški nacijonalci svoj sklep in olepšavajo preobrat svojega mišljenja! Poslanec Dobernig — znani renegat — ie v klubu zagovarjal sedanje sta!!šče Nemcev tako-le: Zadnje volitve v Trstu so pokazale, da Slovenci silno napredujejo v Trstu. Zato pa jc treba, da sc Italijani in Nemci združeni bojujejo nroti njim. Tako' Sicer so še ljudje. Ki trdijo, da bodo višji krogi proti Trstu. Verjemi, kdor more! Te kroge poznamo! Kolikokrat se je trdilo, da se ne umaknejo, recimo, Mažarom, a so se še vselej. 1 ako gotovo se bodo tudi v tem slučaju. To slabost noz-najo slovenski poslanci, pa se ne zanašajo na te kroge in hočejo v lastni režiji preprečiti, da bi se Trst popolnoma izročil Italijanom. Naše geslo jc: Italijanom vseučilišče v italijanskem ozemlju, a hkrati slovensko vseučilišče v Ljubljani. Tu nas bodo podpirali Čehi in Rusini. Najbrž pa ta predloga ne pride iz odseka. Maše šolstvo. D u n a j, 9. rožnika. Prejšnji teden že v sredo je proračunski odsek pričel razpravo o proračunu na-učnega ministrstva. Skoraj vsi odsekovi člani so bili ogiašeni kot govorniki. Saj ravno za narodne šole jc že desetletja v avstrijski zbornici vedno najhujši boj proti nemškemu vladnemu sistemu in nemškim strankam, ki ga vzdržujejo s pomočjo poljskih posianccv. Večina teh nima nobene slovanske zavesti. Poljaki so in kot taki se družijo z vsakomur, ki podpira njih staro politiko. Pritegnili so v svoj krog še Rumune in Italijane in tako kot neznatna večina vlečejo voz po stari izvoženi poti nemškega centralizma.V razpravi so češki, slovenski in rusinski poslanci brali ievite vladi in njenim strankam. Žal, cla so vsi resni opomini in stvarni razlogi le bob ob steno, ker prva skrb vlade jc, da se vzdrži na površju. Poslanec Žitnik je že dne 4. rožnika zvečer prišel do besede ter izvajal: Govoriti bi moral najprvo o ljudski Šoli, v kateri nam v obmejnih pokrajinah, pa tudi drugod v naši ožji domovini, potuj-čujejo našo mladino. Toda, kaj pomagajo vse naše pritožbe! Slovenski poslanci so v vsaki proračunski razpravi v odseku in v zbornici opofcarjali vlade na kričeče krivice, ki se gode slovenskemu narodu na šolskem polju. Jaz sem tukaj v odseku in tudi v zbornici dolge ure govoril o ljudskem šolstvu na Koroškem. Štajerskem, Primorskem in v Istri. Vse besede so bile bob ob steno. Vlada posluša naše pritožbe, a niti prsta ne gane, da bi odpravila to sramoto za moderni čas. Nad 100.000 Koroških Slovencev ima le tri slovenske ljudske šole, v katerih pa jc nemščina obvezni učni predmet. Dalje letno poročilo izkazuje 84 takozvanih neniško-slovenskih (utrakvističnih) šol. Te šole pa so lc vz-gojilnice renegatov. ponemčevalnice. Komaj otrok slovenskih staršev stopi v šolo, mora z učiteljem govoriti nemški. Večina teh za slovenske otroke določenih učiteljev niti ne zna slovenski, ker je slovenščina tudi za slovenske učence na učiteljski pripravnici le neobvezen predmet. Ali je sploh kai enacega mogoče v Avstriji? Pa nam Markhl m drugi njegovi tovariši vedno oponašajo: Saj koroški Slovenci ne razumejo pismene slovenščine! To sploh ni res. Ko pa bi bilo res, vprašam vas, kdo pa je kriv! VI, vlada in nemške stranke, ki na Koroškem kruto slovenskemu jeziku kratite pravice". V šoli se ne more otrok pravilno naučiti svojega materinega jezika. Ali je med Nemci drugače? Imate razna narečja, da navadni ljudje drug drugega ne razumejo. V znani Eulenburgovi pravdi je bil v Berolinu zaslišan kot priča Bavarec. Dobiti pa so morali tolmača, ker ga niso razumeli. Dajte našemu ljudstvu šole v njegovem jeziku. Sramota za vlado in za nemško kulturo. ker trpite te škandalozne razmere, da širite svoje težnje do morja iu dalje proti vzhodu. Potem pa še tarnate, da mi Slovenci prodiramo v nemško posest. Nikjer in nikoli! Vaš «šulverajn«, »ostmark« in »siidmark« so bojna društva proti slovanski posesti. Mi Slovenci nazadujemo ob jezikovni meji leto za letom, ker poku-pujete slovensko zemljo in ponemčujete slovenske otroke. In doli v Istri, kakor mi trdijo tovariši, je treba še 120 slovanskih šol, katerih pa ne dovoli italijanska večina v deželnem zastopu. j Nad dvajset let prosimo za slovensko j ljudsko šolo v Trstu. Toda vlada se ne zgane, ker jej še vedno hodijo na misel »višji oziri«, zveza z ltaliio. Potem pa se šc čudite, da ne hodimo za vlado čez drn in strn. Ali naj šc poljubujemo palico, ki nas bije! Novomeška gimnazija. V Rudolfovem poučujejo gimnazijce v starem poslopju, ki je bolj podobno nc-zdra vini ječam. Na vnanje jc to poslopje slabše od nove ljudske šole na deželi. Znotraj pa je to poslopje naravnost škandalozno. Hodniki so široki 1- -Ido 1-7 metrov, stopnjice le 1-3 m. Šolske sobe so visoke le po 2-95 m do .345 m. Pri poslopju ui vrta, nc telovadnice, ampak lc 19 kvadr. metrov veliko dvorišče, ki sc rabi za telovadnico. Zdravju škodljivi pa so drugi prostori. Višji zdravstveni uradnik je izjavil, da gotovi prostori v poslopju vzbujajo največji stud vsled neznosnega smradu. In v teh ječah zapravlja mladina svoje zdravje. Tudi okrajni šolski svet je že pred štirimi leti poročal, d t bi se gimnazijsko poslopje moralo iz zdravstvenih ozirov zapreti, ker dela sramoto modernim zahtevam. Toda naučno ministrstvo jc odgovorilo 17. avgusta '905, da država z ozirom ua neugodne finančne razmere ne more dovoliti nove zgradbe, ako občina ne zagotovi izrednega prispevka. Ministrstvo se sklicuje tudi na razmerno nizko število učencev. Zato naj deželni šolski svet poskrbi, da se z manjšimi stroški odpravijo nedostatki. Iz poslopja naj se odstrani ljudska šola ali pa naj se dozida potreben prostor. Nov prostor pa se ue more dozidati, ker poslopje na vse strani meji ob zaseben svet, ki ni na prodaj. In če vržete ljudsko šolo iz pritličnih prostorov, je zidanje še vedno zdravju škodljivo in življenju nevarno. In kar sc tiče števila učencev, naglašam, da ima prvi razred letos vzporednico in da jc v Avstriji do 50 gimnazij, ki izkazujejo matije število učenčev. Končno ie naučno ministrstvo preskrbelo načrt za novo zgradbo, toda finančno ministrstvo hoče dovoliti le -40 tisoč kron in zahteva od občine 50.000 K in stavbišče. Občina jc ustregla tej zahtevi, zgradba pa se !c ue prične. In zakaj? V ministrstvu za javna dela so namreč določili stroške na 354.000 kron. Finančno ministrstvo pa zahteva, naj se stroški zni- j žajo na 300.000 K. V ta namen naj se opu- | ste soba pred ravnateljevo pisarno, kemični in arheološki kabinet, telovadnica pa naj je manjša. Naučno ministrstvo pa vzdržuje svoje pogoje, in zato se nc zida. Dvojna mera, Vlada rani dvojno mero za nemške in slovenske zavode. To potrjuje razmerje stalnih učnih moči in dotacij. Nemški zavodi se naglo polnijo z definitivnimi močmi, na slovciisko-nemških pa sc niti izpraznjena mesta nc razpišejo. Nemška gimnazija v Kočevju ima za (> razredov z 122 učenci deset definitivnih moči. Razpisani ste še dve, torej bode s prihodnjim šolskim letom 12 definitivnih moči za 7 razredov z malim številom učencev. Temu nasproti imajo I. gimnazija v Ljubljani za 578 učencev le 17 definitivnih učiteljev, II. gimnazija za 459 učencev le 14, v Kranju za 325 učencev le 13 definitivnih učiteljev. Zato pa je razmerje med števili definitivnih učiteljev in suplentov sedaj v Ljubljani na I. gimnaziji 17:9, na II. gimnaziji 14:8. To so gotovo nezdrave razmere! Ista dvojna mera velja za dotacije. V vladnem poročilu čitamo, da dobi nemška gimnazija v Ljubljani 7000 kron izrednega prispevka za učila, in ta gimnazija ima letos le 5 razredov; kočevska gimnazija dobi za učila 4500 kron. Slovenski gimnaziji v Ljubljani pa ne dobite ničesar, dasi spada fizikalna, posebno pa naravoslovna zbirka učil na II. državni gimnaziji med najrevnejše, kar si jih morete misliti. Neenako postopa vlada pri nastavljanju v prid nemških in v škodo slovenskih kompetentov. Nemške učitelje nastavljajo na naših zavodih premnogokrat brez razpisa. Na 11. državnoi gimnazijo v Ljubljani je prišel brez razpisa nemški zgodovinar dr. J., dasi nima kvalifikacije za ta zavod, ker je izprašan le za zgodovino in zem-Ijcpisjc z nemškim učnim jezikom. Pod-učevati more torej le v višjih razredih. Zato pa mora njegov starejši slovenski tovariš podučevati lc v nižjih razredih. Ker pa nima omenjeni dr. .i. v višjih razredih dovolj zgodovinskih ur, poučuje tudi nemščino v višjih razredih, dasi niti za nižje razrede nima izpita; izprašani učitelj nemščine pa mora ponajveč poučevati v nižjih razredih. Za dr. Gratzy-jem jc prišel brez razpisa leta 1907. na I. državno gimnazijo nemški učitelj z Dunaja; na njegovo mesto takoj (II. junija lf'07.) zopet brez razpisa drug nemški profesor z Dunaja, ki jc napravil izpit šele leta 1905., dočim je takrat na ljubljanski realki služboval domačin, ki ima za iste predmete izpit že od leta 1903. Na višji gimnaziji v Celju štejemo v zadnji!) osmih lerih deset slučajev, da ie bilo definitivno mesto brez razpisa oddano nemškemu učitelju. Mesta, ki jih po kvalifikaciji svoji morejo dobiti Ic slovenski kompeteutje, ostanejo dolgo nezase- LISTEK. Častna beseda. Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan. (Dalje.) Otrok pa, ki je vesten do skrajnosti in ki ue dela sodb o svojcih, je skoro vselej plemenit. Fran je oboževal očeta iu mater, ki sta svojemu jedincu oskrbela domačo vzgojo in ga nista pošiljala v javne šole. Njegova družina je živela za-se svoj svet. Žaloigra v Moskvi zato ni nič manj hudo zadela njega kakor njegovo mater. Za njegove čutnice ni bil ta udarec nič manj hud in tudi posiedice pri njem niso bile nič manj bolestne. Kar je bila materi vdovi smrt komandanta, to jc bilo njemu sinu zdravstveno stanje matere, udarec, ki mu je malo da ne oslabil jasen razum. Toda mladenič jc bil še v dobi neizrabljenih sil. Vkljub tej grozi si jc znal pridobiti z deiom moči, da sc je ž njimi ustavljal fiksni ideji, ki ga je nadlegovala. Zato je nadaljeval svoje nauke in z dobrim uspehom napravil prvo skušnjo na vseučilišču. Tudi bivajoč v Švici ni prenehal z učenjem. Štirikrat na teden se je vozil opoldne z železnico v Bern, kjer ie imel učno uro pri nekem vseučiliškem profesorju; odtod se je vrača! proti večeru domov. To vztrajno pripravljanje na skušnjo sc je družilo v njegovi otroški gorečnosti z ljubeznijo do matere. Sklenil je, da postane zdravnik, da nikdar ne zapusti matere, da jo bo lahko zdravil, ako bi bila še bolj holna. To je bil roman, o katerem je ta mladenič svetlih, plavili oči sanjal sprehajajoč se med bujno dišečimi lipami po drevoredu v Stockhornu. Zamislil sc je, da je v boltfici na kliniki in da proučuje znanost, katero bo posvetil ženi, ki sc je prezgodaj postarala, nad katero jc že sedaj čuval kakor zdravnik. Čolnarji v Aaru, ki so ga vsi poznali 'n pozdravljali, kadar ic hitel na postalo Sčhcrzhgen, so ga imenovali v svojem švicarskem narečju »mladega doktorja.. Bolj prikladnega imena bi mu nc bili mogli dati. Hodeč po kolodvoru se jc zamišljen povpraševal: »Kako jo najdem, ko se vrnem? Morda pa ni bilo prav, da sem šel z doma. To jutro jc bila mati bolj bleda,.< ali pa: Mislim, da se ne motim: Boljše ji je. Vsaj sc ic veselo razgovarjala. Oj moj Bog, da bi bila šc kdaj taka, kakor je bila pred trm strašnim dnem!« . . . Kmalu se mu je oživil drug prizor, ki ga je silil, da jc stiskal svoje trepalnice, skušajoč ga pregnati. Spomnil sc je namreč na umor svojega očeta, ki ie bil tem strašneiši, kolikor bolj slučajno sc je izvršil. Oče nicgov jc i grofom Komovim govoril prvič v klubo- vem salonu, četrt ure pred kosilom. In v srcu oficirjevega sina se je vzbudilo lako strašno sovraštvo proti zarotnikom, da bi bil mejpotoma v Bern v vlaku stopi! v drug kupč, ako bi bil zadel na kakega ruskega dijaka ali dijačko, katerih jc bilo vse polno na tem vseučilišču. Očitajoč si je rekel, ker mu tudi ta usodni udarec ni vgasi! v srcu verskih spominov: »In evangelij zapoveduje, da moram odpuščati svojim sovražnikom!... Jaz, jaz bi tega ne mogel nikoli...« |i (Dalje.) HHiemeine Ku D r. P. A l b e r t K u h n , Prof. der Aesthctik und klass. Litteratur. Monutnentalna dela v katerikoli stroki so samoposebi umevno .zelo redka, posebno pa na polju umetnosti. ki zahteva v resnici življenjskega truda, ako io hoče kdo samostojno iu stro-Jsovnjaško obdelati. To se ie v polni meri posrečilo dr. A. Kuluiu, profesorju estetike jn umetnostne zgodovine, ki jc izdal v 44 zvezkih zgodovino umetnosti, kakršne dozdaj šc noben modem znanstvenik ni zmogel. Da je Kuhnovo delo v popolnem pomenu besede monumentalno, o tem so edine sodbe vseh kritikov, naj bodo tega ali onega sveiovnega naziranja. Že nazu- naj sc to delo reprezentira kot nekaj izrednega in nevsakdanjega— velik obseg, fin papir, predvsem pa nmogobrojne in tehniško do viška dovršene ilustracije. Ilustracij je vsegaskupaj 5572, od teh 4590 v tekstu. 982 pa na 272 eno- in večbarvnih prilogah. Tu imamo ilustracije v navadnem knjižnem tisku, tam zopet v najbogatejši poHihromiji, tu v litografiji, tam zopet v svetlobnem tisku. Katero delo umetnostne zgodovine nudi toliko? Od egiptovskih templjev in pestrobojnih in diskih ornamentov pa do Bocklina in Sinčka 'jc zbral avtor mojstrska dela in .skrbel za v .vsakem oziru vzorno reprodukcijo. Kar sc pa dela samega tiče, ga .odlikuje predvsem njegova univerzalnost. Avtor ni samo umetnostni zgodovinar, marveč tudi modroslovec, poznava-tclj splošne zgodovine in literature. Zato razpravlja o umetniških delili vseli narodov v /.vezi z njihovo kulturo, zgodovino ju literaturo. V prvi vrsti je Ktihn historlk; on predvsem povdarja postanek in razvoj umetnosti in umetniškega dela, ga izkuša razumevati iz sodobnih kulturnih razmer, krajevnih in narodnostnih okolščin, socialne strukture in milijeja itd. dena ali pa se ne zasedejo. Govornik" navaja slučaje na kočevski gimnaziji. Ko pa je Ivan Mavher, proiesor na II. državni gimnaziji v Ljubljani, prevzel začetkom šolskega leta 1907/08 ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja iu dobil dopust, njegovo mesto ni bilo zasedeno provizor-no. ampak se le suplira. Ko je lani proiesor z novomeške gimnazije prevzel ravnateljstvo nove trgovske šole v Ljubjani, dobil jc trajen dopust, mesto njegovo pa se le suplira. Dalje se po minist. naredbi z dne 22. junija 1886, št. 12.192. morajo nastavljati na zavode v prvi vrsti isti suplenti, ki so v supientski listi dotične kronovinc. Postopa pa se drugače. Na nemških zavodih na Kranjskem ne dobivajo suplentur in definitivnili mest Slovenci, dasi so izprašani za nemški in slovenski učni jezik. In vendar se za to ne more navesti najmanjši razlog. Velika skrb slovenskih suplentov za bodočnost ie tembolj opravičena, ker jih deželna šolska sveta na Koroškem in Štajerskem nočeta vsprejeti v supientski listi, dasi so popolnoma vsposobljeni za srednje šole tudi v teh deželah. Kranjski deželni šolski svet pa je v svojo listo vsprejemal tudi neizprašaue ali le deloma izprašane nemške kandidate. Naj torej naučna uprava potrebno ukrene, da bodo vsi c. kr. deželni šolski sveti enako postopali, Ja ne bode med našim srednješolskim učiteljskim naraščajem opravičenega razburjenja in nezadovoljnosti. Ljub janska realka. Tudi ljubljansko realko smatrajo naši nemški sodeželani kot svojo narodno posest. Ta zavod je bii ustanovljen leta 1852. Že leta 1856. je bilo določeno. :iaj je slovenščina obligatni predmet za vse učence, ki govore ta jezik. Začetkom šolskega leta 1863'64 je bil ustanovljen prvi razred višje realke in določili so slovenščino kot obligatni predmet za vse učence slovenske narodnosti. Leta 1871. je postala slovenščina obligatni predmet za vse učence brez razlike narodnosti, katerih starši niso prosili za oproščenje. Prva dva nižja razreda sta bila razdeljena v dva oddelka z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Toda že minister Stremayr je razveljavil to uredbo. Pred desetimi leti je deželni zbor kranjski sklenil realčni zakon, ki je slovenščini določil primerno mesto na realki. Ta načrt zakona pa m bil predložen v Najvišje potrjenje n tako Kranjska j še danes nima realčnega zakona. Ako pa navedem, da je bilo po zadnjem letnem poročilu na realki 277 slovenskih in 200 nemških učencev, potem je gotovo, da ta realka ne sme biti nemška narodna posest. Zato je deželni zbor letos zonet sklenil resolucijo, naj vlada z bodočim šolskim letom izvrši popolno utrakvizovanje c. kr. višje realke v Ljubljani. Radoveden sem, kaj ukrene vlada v tem oziru. (Dalje.) Proračunska razprava. Dunaj, 16. junija 1909. Današnja seja 'se je otvoriia ob deseti uri 10 minut dopoldne. Nadaljevala se je glavna razprava o proračunu. Zanimanja ni veliko. Schachinger ie pozdravljal dveletno vojaško službo in izjavil, da glasuje za proračun. liriher jc polemizoval s Praškom, a jako nerodno. Pantz jc tožil, da vlada v poljedelskem ministrstvu star duh šia-nvparije. Seveda tega ni povedal, da je tega kriva tudi vladna večina, ki ji pripada sam. Kramar je odgovarjal Gess-■manmi, nato je ostro obsodil postopanje nemških buršev ob pfikopskih praških demonstracijah. Govornik ostro obsoja ne-slovansko postopanje Poljakov nasproti ostalim Slovanom. Od Poljakov zahteva, naj ne nadaljujejo protisiovanske politike. Cehi so močni dovolj, da se ščitijo sami. a poljska politika na Dunaju ni slovanska Zato ne muči pisatelja s pustimi umetnostnimi teorijami, ki so večiidel vse le subjektivne vrednosti. Vzlic temu pa podaja solidna načela umetnosti, tega, kar je lepo in sicer v posebnem I. zvezku, ki ga imenuje estetiško predšolo. Omenjene vrline Kuhnovega dela so vzrok, da je njegova zgodovina umetnosti tako zelo praktično uporabna, zlasti za arhitekta in seveda .tudi za kritika, kajti kar Kuhn obravnava o stilu, kompoziciji in tehniki, izčrpa snov do dna. Zato se pač ni čuditi, da vsa kritika glede na Kuhnovo delo soglaša v tem. da je trajne in neminljive vrednosti, kakor je tudi umevno, da najde toliko odjemalcev. Delo stane 154 K 80 h. Slučajno pa ima »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani ravnokar dva antikvarična izvoda na razpolago. katerih cena je označena v spodaj objavljenem oglasu antikvariških knjig. Knjigoveznica -Kat. tisk. društva« pa je izdelala za to delo posebne krasne originalne platnice. politika. Cehi se ne boje § 14., a tudi ne razpusta zbornice. Stolzel govori proti trializmu. Rusin Romanczuk obsoja politiko monarhije, ki se opira zgolj na Nemce. Mažare in Poljake. Scheicher pravi, da prej ne bo miru, dokler se ne ustanove združene vzhodne države. Spinčič izjavi, da bodo Hrvati glasovali proti proračunu, enako iziavi Tresič. Glabinski je godel svojo staro oesem o realni in pozitivni Bolniki in je rekel, da Poljaki ne podpirajo profislovaiifske politike. Bjeladinovič iziavi. da bo glasoval z opozicijo. Daszyn-ski je napadal češke radikalce in carizem. Ko odgovarja Kramar Globinskemu in Daszynskemu se glasuje in prične podrobna razprava. Predsednik je odredil, naj se podrobna razprava vrši v sledečih skupinah: 1. skupina: ministrski Svet, upravno sodišče, kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče. 2. skupina: notranje ministrstvo, pravosodno in 'naučno ministrstvo. 3. skupina: trgovinsko, železniško, delavsko, poljedelsko, brambeno ministrstvo. 4. skupina: finančno ministrstvo, finančna postava, penzija, skupni izdatki, najvišji računski dvor. Pri prvi skupini govore Sililnger, Gruber, nakar govori dr. Benkovič, ki izjavi, da tudi besede, 'ki so padle pred kratkim z najvišjega mesta, niso ničesar izpremenile glede na stališče Jugoslovanov nasproti vladi. Ni potrebno, da naglaša lojalnost Jugoslovanov, a tudi nasproti ljudstvu obstoja lojalnost, ki nalaga poslancem, da uravnajo svoje stališče pred vsem po stvarnih predlogih. Govornik ostro napada vlado, osobito ministra dr. Sehreinerja. Znani kričač p'1. Stransky prekine govornika: »Nemški minister-krajan mora zastopati koristi vseh Nemcev v Avstriji. Če tega ne stori, ne izpolni svoje dolžnosti. Tako je in tako mora tudi ostati.« Benkovič je rekel, da minister Schreiner izvršuje sklepe nemškega narodnega sveta. Govornik je prepričan, da ako bi se ne pritiskalo na glasovanje, bi večina zbornice glasovala proti ministrom krajanom. Govornik se končno z zadovoljstvom peča z izidom deželno-zborskih volitev na Koroškem, Štajerskem in osobito v Trstu, ki navdajajo Slovence z novim upanjem, da prežive še marsikako sovražno vlado. Po Benkovičevem govoru govori še Miklas. nakar se prekine razprava. Kakor vse kaže, bo zborovala zbornica le še do 2. julija. ¥Sada M dalmatinske poslance. Bukovinski Rusini se nekai kujajo, pa se govori, da ne bodo več glasovali za vlado, kakor so ob vprašanju agrarne banke za Bosno. Ako gredo ob važnih glasovanjih z opozicijo, je vlada izgubljena. Zato si pa vlada na vse kriplje prizadeva, da bi razdvojila Jugoslovane. Pritiska zlasti na dalmatinske poslance. Vladna pridiga v »Fremdenblattu« ni imela nobenega uspeha, zato poskuša na drugi način. Dalmatinski poslanci imajo mnogo potov v ministrstva. Seveda, tu je treba Inke, ondi šole itd., pa hajdi k referentom. Morda se kaj dobi. In če pade drobtina, ne sme pasti zastonj; vladni gospodje hočejo imeti protiusluge. Dalmatinski poslanci naj obrnejo »Narodni zvezi,- hrbet, pa naj glasujejo z vlado. To hoče imeti vlada! Kako krasno! Kajpada dalmatinski poslanci niso tako neprevidni, da bi na ljubo vladi, ki se z največjo si'o še drži na površin, za skledico leče prodali svoje brate. Kruh opozicije ni ravno sladek, pa poslanci iz Dalmacije bodo morali že še nekaj časa ob takem kruhu živeti. Nesoglasja v »Poljskem kolu«. Kakor veste, poljska ljudska stranka pod vodstvom Stapinskega ni šla v vprašanju bosanske agrarne banke z ostalimi frakcijami kluba. To so zastopniki poljskega kmeta, pa čutijo bolj z ljudstvom 'in bolj slovansk o. Alinolo nedeljo je stranka napravila mnogo shodov po deželi. Povsod je ljudstvo odobrilo njihovo postopanje in poslanci so dobili zaupnice. To pa ni všeč narodTTo-dertiokiatični gospodi, ki vodijo — dasi jih je komaj tretjina — kolo, pa bi jih zopet radi popolnoma dobili zase. Kolo je zborovalo včeraj m zboruje še danes. Ne ve se še. ako se Stapinski uda in se poravnajo. Narodno-demokra-tično gospodo v kolu podpira zadnje čase zlasti še poslanec P. Stojalovski, ki jc bil še pred nedavnim najstrastnejši njihov nasprotnik. — Stališče finančnega ministra Bilinskega nikakor ni tako sigurno, kakor sc piše. Poljski listi že pišejo o njem v tonu kakor se govori o ministru, predno gre. Pišejo celo, da ne vd več, ali je Poljak ali je Nemec. SEDANJA OGRSKA VLADA OSTANE. Nekdanjega finančnega ministra Lu-kaesa je ccsar dvakrat sprejel v avdijenci. sodi, da bo sedanja koalicija še nadalje vodila posle. OBSEDNO STANJE V CARIGRADU. — OB GRŠKI MEJI. Obsedno stanje v Carigradu so podaljšali do 31. julija. Večletnega uradnega načelnika Abdul Hamidovega carinskega urada, Mafi pašo, so obsodili na smrt. — Ob grški meji je po solunskih poročilih zbrano veliko turškega vojaštva. Tvrdki Alatini je naročena dobava moke za 40 bataljonov. V grških krogih povzročajo turške vojne priprave veliko paniko. VOJAŠKA TAJNOST NA ANGLEŠKEM. — PROTI OBISKU RUSKEGA CARJA. Angleški armadni svet je izdal častnikom tajno povelje, ki jim naroča, naj čuvajo vojne tajnosti osobito nasproti inozemskim častnikom, ki obiščejo Angleško. Brez dovoljenja vojnega ministrstva jih ne smejo voditi v vojašnice, kakor jim tudi ne smejo kazati vojaških zemljevidov in knjig. — V zbornični seji so uprizorili socialisti glede na carjev obisk Angleške vihar. Thorne je interpeliral zaradi obiska, Grey je odgovoril, da se mora kakor vsak drug vladar tudi car sprejeti oficielno. Thorne je nato zaklieal, da upa, da dobi car zasluženo plačilo. Ko je bil pozvan k redu, je zaklieal, da je car nečloveško bitie, nakar je med velikim hruščem zapustil zbornico. MOBILIZACIJA NA RUSKEM POLJSKEM. — ANGLEŠKI PRIJATELJSKI OPOMIN RUSIJI ZARADI PERZIJE. — RUSKI DREADNOUGHTI. »Nova Reforma« poroča, da se je izvedla ua Ruskem Poljskem delna mobilizacija. ki se je javila s plakati. Mobilizacija je v zvezi s perzijskimi dogodki. — »Rus« poroča, da je Angleška v soboto prvič prijateljsko protestirala, da ostanejo ruske čete v Perziji. Ruska cenzura je nato prepovedala vsa nadaljna poročila o Perziji. — V morje so izpustili dva nova ruska dreadnoughta: deplacement 23.000 ton, dolžina 600, širina 82 črevljev. KATOLIŠKA DUHOVŠČINA PREGANJANEMU BORDEAUXŠKEMU NADŠKOFU. Francoska vlada preganja bordeaux-škega nadSkofa kardinala Andriena, ker je v nekem cerkvenem govoru obsojal ločitev cerkve od države iu civilni zakon. Duhovščina girondskega departementa ej odposlala kardinalu zato adreso, ki naglaša: Katoliška zavest je na Francoskem predoigo spala, a po Vašem vplivnem glasu se je vzbudila in bo čuvala socialni red. Po mnogih bojfh 'bo zmagala pravica nasilstvo. teoike novice. k Društvo za varstvo otroki na Koroškem je ustanovilo v Celovcu zavod za dojenčke. V deželni bolnici so namreč s 15. junijem otvorili kuhinjo za otroke do enega leta. Matere bodo tam dobile lahko mleko za svoje otroke proti piačilu 25 h za cel dan. siromašne pa tudi za polovično ceno ali pa zastonj, če dobijo od drugod stroške pokrite, kajti zdaj nimajo še posebnega fonda za to. Namen tej človekoljubni napravi je zmanjšati umrljivost otrok v prvem letu. Gotovo nekaj, kar bi se i na Kranjskem, posebno v Ljubljani, jako dobro sponašaio, ko nam umre toliko otrok, zlasti delavskih, vsled pomanjkanja zdrave hrane! k Sezona za plavice! Ves Celovec je zdaj v znamenju plavic, od kratkohlačnih smrkoiinčkov skoraj pa do zrelih mož, v prvi vrsti pa seveda mladina. Slovenski okoličani bi pri prodajanju teh žlahtnih vsenemških rožic lahko precej zaslužili! Na Gorcnjeavstrijskem je dež. predsednik prepovedal nositi učencem plavice, »ker je to antidinastiški znak«, kar seveda silno jezi ves nemškonacionalni svet. No. na Koroškem se jim kaj takega ni bati! k Groziio nam! V »Tagespošti« si je pred par dnevi privoščil nekdo člančič: »Slavische Umtriebe in Karnten«, t. j. o slovenskih izletih na Koroško. Tam pravi: »AAorali se bomo (ker jih namreč oblasti ne branijo!!) sami braniti in z vsemi močmi skušati ohraniti staro složnost med Nemci in Slovenci, ki je obema narodoma v korist. Naša krivda ne bo, če bodo enkrat nepovabljeni gostje z one strani Karavank doživeli, da jih bomo krepko zavrnili.« Kaj pomeni »eine d e r be Zuriick-\veisung« je pri znani kulturi naših nemških sosedov jasno. Z revolverji in koro-bači bodo torej branili »staro složnost!« Originalno, ne? Če bo le pomagalo! Drž. pravdnik ne vidi nič, ne sliši nič! Dnevne novice. -f Deželnozborsko zasedanje. »Narodni Listy« poročajo, da se skličejo deželni zbori 16. septembra. ' -I- Občinske volitve v Trstu. Pri občinskih volitvah v Trstu so včeraj v prvem in šestem okraju zmagali socialisti s •onmočio Slovencev, drugi trije razredi so pripadli kamori. Slovenci so častno nastopili in je v III. okraju Slovenec dr. Oregorrn podlegel samo za 137 glasov proti kamoristu Mracliu. Izvoljenih jc 'bilo včeraj deset soc. demokratov in šest laških liberalcev. Navzdol! Dne 3. t. m. je imelo vdovsko učiteljsko društvo izredni občni zbor. Udeležilo se ga je. 17 članov in zaradi tega občni zbor >ni bil sklepčen. Pa pravijo, da si liberalni kolegi, zaradi zaniker-nosti svojih tovarišev kar nič niso belili svojih častitih glav, ampak so potrdili — dasi nesklepčni! — stare pregledovalce računov. —Isti dan je imelo zborovanje »Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico«. Udeležilo se ga je devet učrteljev-junakov in tri učiteljice. Seveda so bili nesklepčni. Predsednik učitelj Gregorin na Viču ni bil nič kaj zadovoljen, pa se je baje izrazil, da odloži predsedstvo. Ako se bodo člani »Slomškove zveze« ogibali prireditev in zborovanj liberalnih učiteljskih organizacij pa kmalu nobeno njihovo Zborovanje ne bo sklepčno. + Zmaga S. L. S. V Škocijanu pri Turjaku zmagala je pri občinskih volitvah S. L. S. — Nadvojvoda na Goriškem. Iz Komna poročajo: Dne 15. t. m. je došel sem Njeg. Visokost nadvojvoda Franc Salvator v spremstvu 23 odličnih častnikov generalnega štaba. Visoki gost se je nastanil v župnišču. Komen je bil v zastavah. vsled česar se je nadvojvoda izrazil jako pohvalno o občinstvu. Odšel je 16. t. jn. zjutraj v Tržič. Visoki gospod je jako prijazen ter se zanima za razne potrebe ljudstva in kraja. — Goriške volitve pred celovškim sodiščem. Pred celovškim sodiščem se je vršila te dni porotna obravnava proti uredniku laškoliberalnega lista »Corriere Friulano«. Ta list je očital tajniku cesarskega namestništva in dež. poslancu Jožefu Gasserju, da je pri oddanih glasovih v Št. Petru pri Gorici nekaj spreminjal. Porotniki so potrdili krivdo iii sodišče je obsodilo odgovornega urednika na mesec dni zapora. — Konferenca za ribniško dekanijo, bo v sredo t. j. 23. t. m. na Vel. Poljanah ob deseti uri dopoldne. — Na Golico! »Slovensko planinsko društvo« opozarja turiste in ljubitelje planinske flore, da je sedaj najugodnejši čas Za pose t Golice; baš sedaj je vsa gora v cvetju. Kadilnikova koča na vrhu Golice je kar najboljše preskrbljena s pristno domačo pijačo in jestvinami (dobi se tudi sveže meso). Posebno ugodno je za izletnike, da polete popoldne na Golico in pre-jioče v Kadilnikovi koči, od koder imajo zjutrai ob solnčnem vzhodu najkrasnejši razgled. V nemško kočo prihaja obilica iiiemških turistov, zato tudi Slovenci skrbimo za to, da Kadilnikova koča ne bo zastajala za »Kahlkogelhiitte«. — Strašna smrt. Franca Zaletel, go-stilničarka v Dobrniču, se je peljala 16. t. m. v Čatež po nekaj vina. Kupila je tam .13 vedrov in se vrnila domov. Sama je bila na vozu, ko je voznik ob malem klanj-cu pod Zagorico stopil z voza, da bi zavrl. Konji so krenili na neznatno milino, voz ,sc je nagnil. Franca skoči doli. voz sc zvrne, ročica jo zadene na vrat, sod se je zvalil nanjo in jo stri. Na mestu je bila mrtva. Voznik jc prestrašen klical na pomoč, da so prihiteli ljudje' in jo spravili v bližnjo mrtvašnico,. Ponesrečena je bila vedno vzglednega obnašanja in pobožnega življenja. Smrt jo gotovo ni našla nepripravljeno. Prepeljali so jo v DObrniče. — Arheološki muzej v Dalmaciji. Splitski župan dr. Mihajlovič je dobil z Dunaja poročilo, da bo naučno ministrstvo dovolilo za ustanovitev arheološkega muzeja v Splitu 290.000 kron in je prvi obrok te svote že stavljen v proračun za 1. 1910. — Kradel vsled sile in se potem zastrupil. Vseučiliški profesor dr. Domač v Zagrebu je vložil na policiji ovadbo, da je od I. aprila do 1. maja zmanjkalo v kemijskem laboratoriju instrumentovvvred-nosti 900 kron. Sum je padel na pomožnega slugo v laboratoriju. Pri zasipavanju ic mož takoj priznal tatvino, ki jo je izvršil vsled velikega pomanjkanja v svoji številni družini. Takoj nato se je opote-kel in povedal, da ic, ko je videl prihajati v laboratorij redarja 'in profesorja. Domača, spoznal, da je vse izgubljeno in hitro izpil različne kemikalije. Prenesli so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Ko jc njegova hčerka zvedela, da je oče priznal tatvino, se je hotela iz drugega nadstropja vreči na cesto, kar so pa preprečili. — Sestanek Sodalitatis Ss. Cord. Jesu za vrhniško dekanijo bo prihodnji četrtek, dne 24. junija, ob 10. uri zjutraj v župnišču na Vrhniki. — Odlikovan časnikar. Č. g. Jakob Ukmar je od sv. očeta Pija X. odlikovan z zlatim zaslužnim križcem »pro ecclesia et Pontifice«. — V zdravilišče za duhovnike v Iki oh Kvarneru so došli na novo štirje slovenski duhovniki: dekan Hribernik iz Braslovč. župnika Tonjko in Bergman iz Koroške, kaplan Ozvatič od Sv. Jurja na Šc. Vreme j'1 zadnji čas nestalno, grmi (iu dežuje Sploh je tujcev mnogo manj nego ponavadi. Govori se, da bodo tukajšnja zdravišča imela dvainpol milijona manj dohodkov. Vzrok: pom.adni strah pred vojsko, poleti spremenljivo vreme. — V Toplice na Dolenjskem je došel ameriški škof Stariha, ki namerava stalno bivati v domovini. — Sodišče je oprostilo Janeza Šturma, 20 let starega zidar.a rojenega v Vidmu na Laškem, sedaj pri svojem očetu Jožefu, zidarskem mojstru v Radovljici, ker se je pri napadu od strani Janeza Mar-chiolo, zidarja ravno tam s tem branil, da je z obuto nogo 'brcal proti njemu in ga pri tem tako nesrečno zadel v trebuh, da mu je predrl črevo. Marclviolu se je jela gnojiti tretmšnica, vsled česar je naslednjega dne umrl. Sodišče je smatralo to dejanje kot silobrain, ter je obtoženca oprostilo pregreška zoper varnost življenja. — Grozovit umor. Deček odrezal tovarišu vrat. Vrat je odrezal 15-letnemu fantu Janezu Obrmanu na Vidošičih pri Metliki 19-letni Marko Plesec. Morilec, ki Je še hotel svojo mater zaklati, se je nekaj sporekel z dvema fantoma, pa zagrabil za nož. s katerim je cepil trte m tekel za mlajšima. Eden je v strahu skočil v vodnjak, drugega je dotekel blizu vasi in ga zaklal. — Nesreči. Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: V Reki je utonil po vsi dolini znani pevec narodnih pesmi Jož. Tomažič, po domače Pošek. Šel je pod Dobropoljami čez jez in ker je bil gotovo natrkan, je padel v vodo in utonil. Pri hotelu Ilirija v Bistrici je povozil nek voznik šolskega dečka iz Male Bukovice. Bilo je več otrok ki so šli ravno iz šole in so se vspenjalf na voz, temu je pa spodrsnilo in padel je pod voz, ki ga je tako poškodoval, da bo teško okreval. — V zadevi goriške »Bance popolare« -je pričakovati še več novih aretacij. — Banu Rauchu so na njegovi poti po Slavoniji tudi v Požegi priredili demonstracije. , v . — Konec šolskega leta na tukajšnjem učiteljišču bo pojutrišnjem. V ponedeljek se prično skušnje in sicer najprej na ženskem učiteljišču. — Iz Črnomlja se nam poroča: Tukajšnji vse časti vredni meščan in posestnik g. K. G. je prevoznik iz Straže v Črnomelj, in je kakor drugi zavedni meščani pristopil k novustanovljenemu izobraževalnemu društvu, njegova hčerka pa, katero so po sili vpisali k Sokolom, kakor več drugih, je odstopila od sokolskega društva. V gostilno g. A. S. — v kateri že od nekdaj neki g. učitelj cvre, peče in cvari vse liberalne stvari, prišel je v četrtek, dne 10. t. m. gori omenjeni meščan g. K. G. in ga je tu sem privandrani trgovec Anton Zurc nahrulil, zakaj se je vpisal k izobraževalnemu društvu in zakaj se je njegova hčerka izbrisala od Sokola ter da mu on ne bode dal zaslužka s tem, da bo za njega prevažal blago iz Straže. Gosp. Zurc, menite, ako vas meščani podpirajo v Vaši trgovini in kupujejo, da jih boste zato komandirali pri kaierem društvu smejo biti vpisani? Motite se! Ze ste po več gostilnah pokazali vašo liberalno izobraženost. Svaka sila do vremena! Tudi mi potrpimo le nekaj časa. — Preska. Vsem članom in prijateljem naših društev naznanjamo, da se je društvena predstava, ki je bila določena na pretečeno nedeljo, dne 1,3. junija, preložila na nedeljo, dne 27. junija. Ker razven prvih že razposlanih vabil ne bomo pošiljali1 drugih, objavimo na tem mestu spored prireditve, ki je sledeči: V nedeljo dne 27. t. m. začetek ob pol 4. uri. 1. Krški izmaj, 2. V pepelnični noči, deklamaciji. 3. Za križ in svobodo, igra s petjem v petih dejanjih. 4. Havzirarca, kuplet. Vabimo vse bližnje in idaljne prijatelje društva. Ker je prireditev tudi v zvezi s tukajšnjim telovadnim odsekom, vabimo k obilni udeležbi zlasti Z. T. O. v Ljubljani in vse sosedne bratske odseke. — Očim ga je zahode'. Mihael Arzen-šek, star 2.3 let, se je v Spitaliču ponoči spri s vojim očimom, ki je zagrabil nož in ga Arzenšku s tako silo zasadil v trebuh, da bo Arzenšek težko okreval. — Spremenjene obsodbe. Nadsodišče v Gradcu je Antonu Kralju, sinu kaj-žarja v Kolovratu, kazen šest mesecev težke ječe, v katero je bil zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe obsojen, zvišalo na 15 mesecev težke ječe in Janezu M i r t i č u. ključavničarskemu vajencu v Ljubljani, obosojenemu zaradi pregreška zoper varnost življenja na 14 dni zapora, ker je svojemu sovajencu neki železni drog v glavo vrgel, da je ta vsled otrp-nenja možganov umrl, zvišalo na štiri mesece zapora. — Požar. Dne 9. t. m., ob .3. zjutraj vnela se je slamnata streha hiše Antona Kremžarja v Zgornji Kokri. Zgorelo je poleg strehe tudi precej drugih reči, katere so se hranile v podstrešju. Kremžarjcva žena je slišala neko sumljivo prasketanje, nakar je vstala in šla gledat, kaj da je. Videla jc, da se iz zadnjega konca strehe dviga plamen. Urno teče v sobo, da reši spečega moža in otroke, med tem pa je ' bila žc cela streha v ognju. Vzroka požara se ni moglo dognati, zavarovan je bil pogorelec lc za 800 kron. -— Iz Dobrepolj. Te dni se ie defini-tivno otvorila apnenica takoimenovani »Ringofen« tvrdke Šteh-Hočevar, kakršno ni enake na Kranjskem. Apno je izvrstno in se laliko dobi v poljubni množini. Ker jc tvrdka v slovenskih rokah, jo priporočamo. — Ogenj. Kropa, dne 17. junija. Danes ob pol 4. zjutraj je začelo goreti v Kropi na Koroškem. Zgorela je hiša in svinjak, hlev in skedenj so rešili. Ker je hiša na samem, za trg ni bilo nevarnosti. Ljubljanske novice. Ij Dijak ustrelil dijaka. Včeraj okoli pol devete ure zvečer je bila obveščena policija, da sta se na pokopališču pri svetem Krištofu ustrelila dva mlada moška. Ko je došia na lice mesta policijska komisija, je našla tudi že obadva mrtva. Samomorilca sta Franc Vončina, rojen leta 1891 v Idriji in tjakaj pristojen in Milan Szillich, rojen v Postojni in pristojen v Ljubljano, sin revidenta južne železnice g. Szillicha. Obadva sta obiskovala šesti razred realke v Idriji in sta prišla šele včeraj v Ljubljano. Do septeniberskih dogodkov sta bila na realki v Ljubljani, potem sta pa zapustila ta zavod, ker sta se bala da bodeta izključena zaradi septemberskih dogodkov. Ustreljena sta oba v levo sence in je komisija pri samomorilcih našla samo en revolver z dvema izpraznjenima patrona-ltia. Trupli sta ležali skupno v bližini groba Szillichove matere v bližini mrtvašnice o'b cesti pod kostanji. Tik pod kostanji je ležalo Sziilicbovo truplo poleg njega na truplo Vončine. Poleg Vončinove leve roke je ležal revolver. Drugega revolverja kot tega niso našli. Ker so našli samo ta revolver, se sklepa, da je Vončina ustrelil svojega tovariša dogovorjeno iz najkrajše bližine, potem pa še samega sebe. Vonči-jia ni imel pri sebi druzega kakor 'zadnje šolsko izpričevalo, v žepu pa razna poslovilna pisma na sorodnike in znance. Poslovilna pisma Szillichova so jako hladna, nič se ne pozna iz njih strahu pred smrtjo. Eno pismo je naslovljeno na profesorja Mezek v Idriji. V tem pismu Szillich dolži profesorja, da je on kriv njegove nesreče, da ga je tožaril pri ravnatelju, ker se je sprehajal po Idriji z neko sorodnico, dočim je profesor mislil, da je to Szillichova ljubimka. V pismu končno pravi Szillich, da profesorju odpušča ter ga prosi, da ako pride v Ljubljano, zmoli vsaj en Očenaš na njegovem grobu. V nekem pismu na sorodnike piše Szillich: »Odveč sem na svetu«. Včeraj sta se Szillich in Vončina pripeljala iz Idrije, zvečer . še večerjala v »Jugoslovanskem hramu«, potem sta šla k g. Szillichu, kjer sta rekla, da gresta v Škofeljco in je Vončina pustil havelok tamkaj. Nato sta šla klicat svojega tovariša Širceljna, dijaka šestega razreda ljubljanske realke, sina železniškega uradnika, v Liifhartove ulice. Vsi trije so šli na sprehod ter so šli tudi na pokopališče. Cerkovnik sv. Krištofa je videl, ko je zvonil Ave Marijo, da so zapustili pokopališče. Ko sta se Szellich in Vončina sprehajala s ŠirceljnOm, sta kupila v neki trafiki cigarete in znamke ter oddala v poštnem nabiralniku pri Linhartovi cesti tri črno-obrobljena pisma. Šircelj je videl, da sta o'ba tovariša jako zmešana, vedno sta se smejala, nakar je rekel Szillichu, o katerem je vedel, da je jako napet: »Glej da ne napraviš kake neumnosti«, Szillich mu je na to dal železniško legitimacijo, pa mu jo je pozneje zopet vzel. Nato je šei Šircelj domov v Linhartove ulice. Szillich in Vončina pa sta šla nazaj na pokopališče. Opazil jih ni nikdo. Šla sta k grobu Szillichove matere, ki leži kakih deset korakov pred mrtvašnico ob potu. Ko je cerkovnik od'zvonil in je hotel iti na pokopališče po opravkih, zasliši od mrtvašnice zaporedoma dva strela. Strela je slišal tudi dijak Šircelj iz svojega stanovanja. Ta je domneval nesrečo ter je šel z očetom in sestrami na pokopališče. Istotako jc šel tudi cerkovnik k mrtvašnici. Nasproti groba Szillichove matere, onstran pota, sta ležala ustreljena — Szillich in Vončina. Ležala sta na tleh, obrnjena vsak v nasprotno stran, tako da sta se z nogami dotikala. Na kostanjih sta imela obešena klobuka in palici. Trupli so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer bo jutri ob 7. uri zjutraj sodnijski ogled. Čujemo, da je ljubljanski mestni magistrat brzojavil v Idrijo o dogodku, a je došel od županstva odgovor naj se mu Vončiuo opiše, kakor bi se na realki ne moglo hitro poizvedeti katerega dijaka manjka. Na naše brzojavno vprašanje v Idrijo smo dobili odgovor, da je oče Vončinov jamski nadpaznik in da je rodbina Vončina jako ugledna. Szillich in Vončina sta se poslovila pri Vončinovih potem pa odšla iz Idrije včeraj zjutraj ob 7. uri. Vzrok strašnih dejanj je baje slab napredek v šoli. Ij Poskušen kamoumor. Sinoči okoli 8. ure je prišel v javno stranišče na Ce- sarja Jožefu trgu samski pekovski pomočnik Gregor Pance, roj. 184.3 pri sv.' Jakobu ob Savi, ter se je tam ustrelil z revolverjem pod brado. Oskrbnica stranišča Julijana Čamernikova je o tem takoj obvestila policijo. Pance se je slabo zadel in so nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer sc silno muči. Vzrok tega samoumora je brezposelnost in beda. Ta samoumor in zgoraj opisani dogodek sta sc dogodila v teku ene ure. Po tem samoumoru so uslužbenci mesta jako sanitarno postopali. Izmedli so kri iz stranišča na cesto pod kostanj. Poznajo sc sledovi krvi od daleč. Tam se shajajo psi in druga svOjat, muhe itd. in raznašajo to po okolici. — Je-li to pije-teta? Ali saniteta? Ali snažnost toli hva-lisana? lj Stavka v prisilni delavnici. Danes zjutraj so »avsrikali« prisiijeniški bataljoni k raznim delom mesto ob sedmi uri, kakor navadno, šele ob osmi uri zjutraj. Pri-siljenci so postali moderni in so danes zjutraj štrajkali proti zajtrku. Ko so prinesli zajtrkovalno juho, so jo poslali nazaj ter rekli, da jo ne marajo, ker nima toliko masti, kolikor je predpisano. Pritoževali so se, da jih goljufajo kuharji, ki prodajajo mast drugim prisiljencem za tobak in vino. Šele. ko se jim je obljubila stroga preiskava, so sc pomirili, prekinili stavko in šli delati. Disciplina pa taka . . . Ij Skladatelj dr. Gojtnir Krek »Ljubljani«. Pevovodja slovenskega glasbenega društva »Ljubljane« gospod Anton Svetek je dobil z Dunaja naslednje pismo: Za Vaš trud z mojo »Sliko« se Vam najiskreneje zahvaljujem.. Če se Vam zdi primerno, blagovolite mojo zahvalo izreči č. gg. pevcem in pevkam. Živeli! Vaš Krek. — Kakor znano je »Ljubljana« dr. Krekovo sKko krasno prednašala na Aljaževem večeru. Odbor »društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani«, sklicuje v smislu § 13. društvenih pravil svoj redni občni zbor na 24. junija ob 6. uri zvečer v pritlično dvorano škofijskega dvorca. Ko bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil ravno tam in ob isti uri drugi občni zbor dne 1. julija. lj Praznik presv. Srca Jezusovega pri oo. jezuitih. Ob 4x/t sv. maša in sv. obhajilo. Ob 5. kratek nagovor, potem tiha sv. maša. Ob (5. slovesna sv. maša, posvečenje v nemškem jeziku. Po sedmi uri šc štiri tihe sv. maše. Sveto R. T. je izpostavljeno od pol 6. zjutraj do 7. zvečer. Ob 6. pridiga (prof. dr. J. Jerše), pete litanije, spravna molitev, posvečenje in sv. blagoslov. Ij Promenadni koncert »S'ovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri (petek) od 6—7. ure zvečer v »Zvezdi«. lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se v nedeljo, 20. junija, udeležimo blagoslov-ljenja društvenega doma bratskega društva v Komendi pri Kamniku. Odhod v nedeljo ob pol sedmih zjutraj iz društvene sobe na kolodvor v Šiško. Opozarjajo se člani, da pridejo začasno v društveno sobo. kjer bo vsak dobil društveni znak, kateri se dobi tudi v soboto zvečer od pol osmih do pol devetih istotam. Odbor. Ij Železničarski shod z, dnevnim redom »Atentat na žepe ponesrečenih železničarjev« prireja soc. demokracija v nedeljo ob 10. uri v »Narodnem domu«. Ij Skrajna lahkomišlienost. Alojzij Mehle, dninar v Ljubljani, je kupil od tvrdke Jax kolo za 214 K (jO v. oroti plačilu mesečnih obrokov po 10 K. Tvrdka je kolo' izročila, pridržala si je pa lastninsko pravico do popolnega plačila dolga. Mehle je plačal tvrdki le dva obroka, potem pa kolov Opatiji zastavil ter ga pustil zapasti. Obdolžencu, ki vse priznava, sc je naložilo za kazen tri mesece ječe. Ij Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v L'ubjani. Sprejme se: 3 knjigovodje, 2 poslovodji. 5 kontoristov, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke. 3 konto-ristinje, 1 blagajničarka, 10 prodajalk, 5 učencev, l učenka. — Službe išče: 3 knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, I potnik. 31 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke. 3 pomočniki mauufakturiie stroke. 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 7 blagajničark, 8 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Štajerske novice. š Železniški nadzornik izginil. Izginil je iz Trofaiacha na Zgornjem Štajerskem nadzornik tamošnje železnične postaje. Leskovar. Vzel je 2.300 kron žclezničnega denarja s seboj. š Trgovec pred porotniki. Pred mariborskimi porotniki sc je 15. t. m. zagovarjal Jožef Bunderl, trgovec pri Sv. Lovrencu nad Mariborom radi goljufije, kride in da je zarubljene stvari deloma prodal, deloma skril pri svojem tastu. Porotniki so zanikali vprašanje na goljufijo z menicam'; iu krido in so ie potrdili vprašanje radi prodaje zarubljcnih rečij. Sodni dvor ga je vsled tega pravoreka obsodil samo na J4-dncvni zapor. š V Ameriki ubit. V Clevelandu jc v King Bridge tovarni ubilo Slovenca Jakoba Zalokarja, doma iz Marijine vasi na Štajerskem pri Celju. Znanost in umetnost. * Talija št. 24: »Revček Andrejček<, narodna igra s petjem v petih dejanjih. I )rugi popravljeni natis. Cena 1 K, s poštnim povzetjem 5 vin. več. Izdala goriška tiskarna A. Gabršček. Dobi se tudi v »Katoliški bukvami v Ljubljani. DOLENJSKIM ROJAKOM! Še par številk — in »Dolenjske Novice« dokončajo prvo polletje kot tednik. Upamo, da smo ustregli svojim čč. naročnikom, ko se je naše lastništvo odločilo vzdržati jih letos kot tednik. S tem smo dolenjskim rojakom dokazali, da smo pripravljeni kar največ žrtvovati z iskreno željo, da bi se dober tisek kolikor mogoče razširil v vsako dolenjsko hišo. Res se je krog naših čitateljev razširil, a vendar ne toliko, kolikor bi bilo treba po raznih krajih naše obširne Dolenjske. Če pregledujemo zapisnik naročnikov, najdemo šc tu iu tam velike župnije, ki nimajo niti enega naročnika »Dolenjskih Novic«. Mislimo, da bi čč. rodoljubi z nekoliko agitacijo ta nedostatek lahko odpravili. V vsaki večji vasi bi se dalo dobiti vsaj par naročnikov. Lepa priložnost sc nudi uprav zdaj ob polletju, ki po časniški šegi začenjamo nov naročilih obrok. »Dolenjske Novice« stanejo za pol leta samo 1 K 50 vin. Čč. naročniki so se prepričali, da smo si prizadevali ustreči opravičenim željam tako v tehničnem kakor v uredniškem obziru. Za raznovrstnost člankov bomo kakor doslej skrbeli in opozarjali na vse potrebe naše zanemarjene Dolenjske. Naša iskrena želja je, da bi postale »Novice* glasilo vseh dolenjskih okrajev. Zato vljudno vabimo v svoj delokrog čč. rojake kot dopisnike in naročnike. Z združenimi močmi bomo naše priprosto in ukaželjno ljudstvo povzdignili k večji omiki in h gmotnemu blagostanju. Poslali bomo nekatere številke v razne kraje na ogled v trdni nadi. da se bodo čč. rodoljubi odzvali našemu vabilu. Za uredništvo »Dolenjskih Novic«: Kanonik Žlogar. Razne stvari. Proti Eulciiburgu namerava državno pravdništvo pospešiti postopanje tako, da bo končano tekom osmih dni. Razprava sc prične začetkom julija. Glavna razprava bo trajala le nekaj dni. Kolera v Peterburgu. Od nedelje je zbolelo na koleri 37 oseb, 7 jih je umrlo. Velikansk zrakoplov, ki bo 145 metrov dolg in v katerem bo prostora za 54 oseb izdeluje tvrdka Siemens in Halske v Berolinu. Avtomobil za obstreljevanje zrakoplovov. Kakor hitro so bili zrakoplovi sprejeti v vojno službo, se jc žc tudi pokazala skrb, kako jih uničevati. Izdelanih je žc mnogo vzorcev, med katerimi jc zlasti zanimiv oklepen avtomobil s 5 centimet. brzostrelnini topom, ki jc montiran tako, da se ga lahko obrne navpično ali pa poševno. Top strelja v daljavo do 7800 metrov. V avtomobilu jc prostora za 5 mož in tehta popolnoma opremljen za službo 3200 kg. Motor ima 60 konjskih sil in more zmagati tudi prccejšnje strmine. Telefonska in toiavna poročila. JUGOSLOVANI IN PRORAČUN. Dunaj, 17. junija. »Hrvaška korespondenca« poroča »Narodna zveza« ie imela včeraj sejo obeh klubov. Razpravljali so glede na stališče o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v v proračunski razpravi. Poročal jc dr. Šusteršič. V razpravi se je naglašalo, da Jugoslovani niso voljni dopustiti. da se v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče. Jugoslovani pa nc nasprotujejo, ako sc ustanovi vseučilišče izven Primorske, a zahtevajo naj se ustanovi obenem tudi slovensko vseučilišče. Glede iia glasovanje o posameznih proračunskih postavkah je prevladalo mnenje, naj Jugoslovani glasujejo proti posameznim postavkam. Nekaj dalmatinskih poslancev jc pa nasprotovalo, ker je znatna vsota določena za Dalmacijo. Ko sc je glasovalo; jc večina sklenila, naj se glasuje proti proračunu. Dalmatinski poslanci dr. lv^cevič, Biankini. Vukovič, Peric in dr. Baljak se niso hoteli ukloniti večini, kar jc povzročilo ogorčenje med ostalimi jugoslovanskimi poslanci. Ker sc spor ni poravnal, smatra večina »Savcza južnih Slavena«, da jc klub razpadel in da so iz njega izstopili navedeni poslanci. VOLITVE V TRSTU. Trst, 17. junija. Pri včerajšnjih ožjih volitvah so v III. okraju, kjer ie propadel dr. Oresjorin samo za malo število glasov, socialni demokratje glasovali samo za svojega kandidata. Dobili so soc. dem. Perez 1083, ital. nac. Mrach 738. dr. Ore-gorin 646. Ce bi Slovenci ne glasovali za soc. demokrata, bi bil soc. demokrat propadel. V prvem okraju Št. Vid jc slovenski kandidat dr. Slavik propadel proti italijanskemu nacionalcu Cosulichu samo za 98 glasov večine. V Starem mestu sta bila izvoljena italijanska nacionalca samo z 32 glasovi večine proti soc. demokratom. Trst, 17. junija. Tudi v četrtem okraju je včeraj Italijanom šla jako trda. Italijanski liberalci so dobili ondi okolu 1432 glasu, slovenski kandidatje z dr. Rybarom pa J 034. Trst, 17. junija. Včeraj zvečer jc bilo po Trstu jako živahno. Soc. demokratje .so z rdečimi zastavami hodili po mestu,. Včeraj 'je bilo aretiranih mnogo mazzini-jancev, na čelu jim dr. Spadoni, katerega ,niso izpustili, dasi se je hotel kot zdravnik jzmuzati. V njihovem lokalu jc našla policija polno revolverjev, bodal in kamenja. Aretiranih je bilo 200 Italijanov a mnogo izpuščenih ker ni bilo v zaporih prostora. Trst, 17. junija. Pri današnjih volitvah računajo Slovenci na kakih 400 glasov, kaka slovenska zmaga je pa v današnji skupini izključena. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 17. junija. Točko državnega proračuna »ministrski svet«, je večina državnega zbora sprejela. Ko so soc. demo-ekrati glasovali proti, so jim kršč. socijalci klicali: »Dijete pa sprejemate!« Ravnokar se vrši poimensko glasovanje o dispo-zici-jskem fondu. Pred glasovanjem se ie poljska 1ju'dska stranka odstranila iz dvorane, kar je »Slovanska Jednota« pozdravila s ploskanjem. Dispoziciiski fond bo skoro gotovo sprejet. Dunaj, 17. junija. Danes je v proračunski debati govoril tudi Bienerth. O Jugoslovanih je kratko rekel, da jim vlada posveča svojo skrb in naklonjenost in da to pričajo razna dejanja. Kaka dejanja so to, o tem je Bienerth molčal. Jugoslovani so tc njegove besede sprejeli s posmehom. Večjega vtiska govor ni napravil. Dunaj, 17. junija. V današnji seji proračunskega odseka, v kateri se vrši razprava o italijanski pravni fakulteti na Dunaju se je naučni minister kratko izjavil za to. naj bi bil sedež italijanske pravne fakultete na Dunalu. VELIKA EKSPLOZIJA TVORNICE SOLO. Plzen, 17. junija. Grozna nesreča se je pripetila v tvornici vžigalic Solo! Ubit je neki delavec, oče osmih otrok. BLAGAJNIŠKI ROPI V RUSIJI. Varšava, 17. junija. V Javomikovu so neznani handiti odnesli iz urada državnih posestev težko železno blagajno v bližnji gozd. jo razbili in pobegnili s 50.00 ru-bljS. RUMUNSKO DONAVSKO BRODOVJE. Bukarešt, 17. junija. Monitorji »Brati-cino«. »Lahovary«, »Cathargi« in »Cogal-ceanu« so se združili v donavsko brodovje, ki mu poveljuje Balescu. 12 VOZOV CAJA UKRADENIH. Peterburg, 17. junija. Iz Vladivostoka se poroča, da je "bilo med železniško vožnjo med Vladivostokom in Čeljabinskem ukradenih 12 vagonov ča-ja, vrednega pol milijona rtibljev. SESTANEK NAŠEGA CESARJA Z ANGLEŠKIM KRALJEM. London 17. junija. »Biraningham Post« poroča, da se gotovo sestaneta cesar Franc Jožef I. in kralj Edvard. Sestaneta se najbrže v Išlu. TURČIJA ODKLONILA PRODAJO KRETE GRŠKI. Devin, 17. junija. »Magdcburger Ztg« poroča, da je Turčija odklonila ponudbo Grške za nakup Krete proti odkupnini 35 milijonov frankov. RUSKI »DREADNOUGHT«. Peterburg, 17. juniia. Včeraj so pričeli graditi štiri linijske oklopnice tipa »Dreadnought«, ki se bodo imenovale: ^Petroslav«, »Sebastopol«,, »Poltava« in Haudocul«. Opozarjamo na oglas elektroradiograf Ideal«, ki dovoljuje našim članom »krščansko socialne zveze« 20 odstotkov popusta pri nakupu vstopnic, ne pa 2 odstotka, kakor se je pomotoma glasilo v včerajšnjem oglasu. Izvid g. dr. Alfreda Fuchsa, privatnega docenta na c. kr. vseučilišču na Dunaju. Gosp. J. S e r r a v a 11 o v Trstu. Na Vašo željo Vam rad potrdim, da sem z Vašim Serravallom kinavinom z železom pri svojih pacijentih dosegel prav ugodne izkušnje. Vino se je izkazalo za krepilno, tek vzbujajoče sredstvo in ga mnogi pacienti in preboleli radi uživajo zaradi prijetne slasti. Na Dunaju, 12. oktobra 1907. Dr. Alfred Fuchs. 91 IS I Gospodinje! Učite se predvsem | PEKATETE dobro pripravljati! | 1411 3—1 | k se najenostavnejše odstranijo 7. rednim vživanjem rogaškega ,,templjevega vrelca". Pri starejših boleznih in kroničnem obolenju te vrste naj se pije močnejši Styria vrelec. M 1539 1-1 TK ifcTV E CE IS JE. Cene valjajo za 50 kg. Budimpešta 16 junija Pšenica za oktober......10 43 Rž za oktober 1. 1909............1015 Oves zs oktober..............7 79 Koruza za juni 1909 ..........7 70 Koruza za maj I. 1910.....711 Efektiv: 10 nižje. SlSlfals sisisis se po modi! Cela Evropa nosi sedaj ploščnate ure »WELTilLL WHTSCH«. Zelo lična, moderna, odprla|kavalier anker ura zajamčeno prima kolesje, zanesljiva dobro idoča v solidnem oksidiranem okrovu gladko polirana, na željo tudi v niklu, posebno ploščata (glej sliko). »Eeniontoir« ura se navija vsakih 36 ur. Kolesje teče v 15 kamnih z kovinastim fantaz. kazalnikom. — Cena 1 kos santo K 9*50, 2 kosa K 18'—. Pošljite nam s povratno pošto Vaše naročilo in dobili bodete uro, za katero nam bodete vedno hvaležni. Mi razpošiljamo ure regulirane natančno do minute s triletnim jamstvom, proti povzetju ne da bi se doplačalo, poštnine in carine prosto. Tovarna ur Weltall, Watsch, Chaux de Fonds St. 186 (Švica). Na pisma v Švico znamka za 25 v, na dopisnice 10 v. 1588 3—1 sSSSSs ns ©las. jjrce jce nanovo urejeno gostilno pri postaji $t. Vid na Dolenjskem, ki Svve. -po^te pz/ipotoča d aru i> Ho Jlfo&ulte x> ue^illi izbili ol!>{/Llle<, cvzkticz, pc^e&a, -nallit. ^azishi mobe^i, •s-viai/no nižana c&vic. Š?oi>e