Leto XXmM št 16 CJpravmirvo: Ltubliana. Pocaaifeva ulica 5. Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 taseratai oddelek: Ljubljana. Puccmijeva ntt- ca 5 — Telefoo h. 31-23. 31-26 Pod rafal ca Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino p« poStno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cono. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicirt Italiana S. A MILANO Ljubljana, četrtek 21. januarja 1943-XX1 Cena cent. 80 foacdsljki n o lit aa tooiemtvo vključno • .Ponedeljkom )» ctocm lit 36.30. Uredolitto: Udbifni, Paccinijeva ulica feev. S, »IiIm fcev. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob- blicU di provenieoza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Ojačena bojna delavnost v Trfpolltanijl Važne postojanke v Tunisu zavzete — Potopitev sovražnikove trgovske ladje In podmornice Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 20. januarja naslednje 970. vojno poročilo: V Tripolitaniji se je včeraj nadaljevala ojačena bojna delavnost. Jate bombnikov s0 v strmoglavnem poletu napadale z vidnim uspehom britanske kolone, jim prizadevale težke izgube in jih ustavljale v prodiranju. Oddelki naših posadk na jugu so v posrečeni akciji napadli sovražno oklopno skupino, Ji uničili 5 manjših tovornih avtov in ujeli nekoliko mož. Na tuniškem področju se nadaljujejo operacije italijanskih in nemških bojnih skupin ob podpori močnih oddelkov letalske ga orožja. Pri tem so bile osvojene postojanke velikega taktičnega pomena, ki jih" je sovražnik žilavo branil. Naše čete so ujele nekoliko stotin sovražnih vojakov. V letalskih dvobojih tega dne so osni lovrf uničili štiri letala, še eno letalo je pa bilo zbito v zraku nad Tripolisom med letalskim napadom. Ob alžirski obali je oddelek letalskih torpedovk pod poveljstvom poročnika Giu-seppa Cimicchi ne glede na silovit protiletalski odpor napadel angleškoameriški konvoj. Zadeta Je bila velika trgovska ladja, ki se je naglo potopila. Tudi akcija naših lovskih bombnikov proti dvema podmornicama je imela uspeh. Ena izmed enot jc bila ponovno zadeta in je smatrati, da se je potopila. S poleta se ni vrnilo eno naše letalo. Ena naša torpedovka v spremljevalni službi na Sredozemskem morju se je potopila v sovražnem napadu. Večji del posadke je bil rešen. Družine izginivših so bile obveščene. Sovražna letala so davi odvrgla nekoliko rušilnih bomb v okolici Nota. Med prebivalstvom 3e eden mrtev. 11 pa jih je ranjenih. Važna škoda ni bila javljena. Asagleško barbarstvo v luči človekoljubja Rim, 20. jan. s. Zanimiva revija »IUustra-ziceve Romana«, v kateri odseva miselnost všsoikih cerkvenih in svetn;h osebnosti, je r svoji novi številki objavila naslednji zanimiv uvodnik: »Ko je bila ta številka v tisku, so naj-nesrečnejše kronike te vojne zabeležile neverjetno in nezaslišano dejstvo: divje bombne napade angleškega letalstva na naša lepa. delovna mesta Genovo. Torino. Milamo, Palermo. Napoli in Savono, ki so prenašala barbarski divji letalski napad Alfo iona ter so s ponosno nepremaganim duhom žrtvovala svoje nočno -in dnevno mučen ištvo na sveta oltanr Domovine. Toda s kakšnimi besedami ne bo mogoče nikdar dovotlj ožigosati zločina angleških letalskih roparjev, ki v svojih najbolj podivjanih zločinih prekašajo antične roparje ter s svojo morilsko Ln razdejaino be&nostjo uničujejo prebivalstvo naših največjih mestnih središč, podirajo cerkve im bolnišnice, posvečene največji najbolj človečanski ljubezni5? ALi bo najbolj kruto !n ziočimsko nasilje imelo premoč nad življenjem tolikih bitij? Ali zlasti v tej naši vojni proti polutanskf bogataški zvezd ne bodo slabe sile podlegle dobrim silam? In zlasti naša zavest vernih se dviga, da z žarečimd besedami gnusa ožigosa barbarstvo naših sovražnikov. ki se bore za zaničljivo stvar kratkovidnega samoljubja proti mladim in revnrm narodom, ki imajo sveto pravico do življenja in proti katerim uporabljajo sovražniki podla sredstva smrti in razdejanja, zanikajoč pravico in smisel človečanstva im morale. Ali se ti moderni barbari ne boje pravice in božjega maščevanja, pravice in maščevanja, ki danes napolnjujeta z najtrdnejšimi sklepi bojnega duha :m najtrdnejšo zvezo med osnimi armadami?« Drzni podvigi italijanske mornarice Madrid, 20. jan s. List »Alcazar« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Rima o italijanskem napadu na luko v Alžiru ter označuje podjetje italijanskih brzih čolnov kot junaški podvig nezaslišane smelosti. Slične akcije je italijanska mornarica izvršila že prej proti Susi, Malti, Gibraltarju in Aleksandriji. Brzi čolni italijanske mornarice so odlično orožje in madridski list z navdušenjem popisuje njihovo tehnično dovršenost. Pri tem samoumevno ne štedi s pohvalo tudi na naslov junaški posadki ter naglaša, da je v čast italijanski mornarici okoliščina, da se na tisoče mož prostovoljno ponuja za podobna podjetja, da si vsakdo ve, kako velika nevarnost preti udeležencem. Komunistična nevarnost v Alžiru Ženeva, 19. jan. sl Prihod Pevroutoina v severno Afriko in njegovo imenovanje za j generalnega guvernerja Alžira sta vzbudila ■ velike skrbi, kakor poročajo dopisniki švicarskih Listov, da bi bivši francoski, v severni Afriki bivajoči poslanci ne obnovi® majhen francoski parlament. V Londonu menijo da je večina francoskih poslancev, ki so zdaj v severni' Afriki komunistov, ki bi radi imeli absolutno večino v n-ovem parlamentu kair bi povečalo sovjetski vpliv v Afriki. To bi pa bilo v nasprotju z angleškima interesi ki njihovimi načrti za go-spedovamje nad temi področji Ponovno odbiti sovjetski napadi Uspešni obrambni boji ob Donu - Izjalovljeni sovjetski napadi pri Umenskem in Ladoškem Jezeru Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V severne zapadnem delu Kavkaza »o zavrnile nemške, rumunske in slovaške čete sovjetske krajevne napade. Začenjajoče se južno vreme otežkoča med Kavkazom ln Donom bojno delovanje na obeh straneh, šibkejše sovražnikove sile so bile tamkaj deloma v pntisunkih po ogorčenih borbah uničene. V bojnih odsekih donskega področja so nemške čete s podporo letalstva ustavile sovražnikove napade, ponekod v zelo hudih borbah. V odseku neke pehotne djvzije je bilo pri tem uničenih 10 oklopnih voz. Bran i tel ji področja pri Stalingradu so zavrnili kljub hudemu pomanjkanju v neomajni borbi vse sovjetske napade. Jugovzhodno cd Ilmenskega jezera Je bila obkoljena bojna skupina nasprotnika popolnoma uničena. Lastni napadi so vrgli sovražnika v njegove prejšnje postojanke, sovražni razbremenilni poskusi pa so bili zavrnjeni. Mcčnejši sovražnikovi napadi jugovzhodno od Ladoškega jezera so se izjalovili v hudih borbah, pri čemer so bili krajevni vdori v protisunkih zaustavljeni ali razčiščeni. V severni Afriki se nadaljujejo premi-kalni boji na fronti nemško-italijanske oklopne armade. Nemško in italijansko letalstvo je prizadel;, sovražniku hude izgube oklopnih in motornih voz. Na tuniškem področju so se nadaljevali napadi nemško-itali jonskih bojnih skupin z učinkovito podporo letalstva. Zavzete so bile nadaljnje poste janke in privedenih nad 1000 ujetnikov. Na nekem letalskem oporišču sovražnika so nastali po letalskih napadih obsežni požari. Ponoči so bile ponovno bombardirane pristaniške naprave v Boni. Dve trgovski ladji, ki sta bili po zadnje*« poročilu pred Sono poškodovani, sta se potopili. S tem je sovražnik izgubil med letalskim napadom v noči od 18 na 19. januarja 4 trgovske ladje s skupno 20.000 br. reg. tonami. Nemšlca podm rnica je potopila zapadn3 od Orana v močno zavarovanem konveju 4000 tonski parnik. Jainaška borba nemške In zavezniške viške Smešne Izmišljotine bslpevlške propagande Imenovanje nove albanske vlade Predsednik nove vlade je Ekrem Libohova, odličen albanski državnik in goreč prijatelj Italije Rim, 29. jan. s. Imenovana je bila nova vlada Albanije. Kraljev namestnik se je zahvalil Eksc. Kruji za modro in patri-otieno delo prejšnje vlade ter je sestavil novo vlado. Za predsednika je bil Imenovan Ekrem Libohova. V vladi so ministri za stranko Kol Bib Marakaj, za pravosodje Anton Kosmači, za notranje zadeve začasno Ekrem Libohova, za finance Loro Nusanl, za narodno gospodarstvo Ndoc Na-raci, za prosveto začasno Ndoc Naraci, za javna dela Ilias Agnši, za osvobojeno ozemlje Ismet Krieziu, za ljudsko kulturo Mhial šeko. Podtajnlki so: v predsedništvu vlade Hilmi Leka, v prosveti Namic Resuli, za osvobojeno ozemlje Quazim Blaca. Novi predsednik ministrskega sveta Albanije Ekrem Libohova se je rodil v Algi- rocastru 24. januarja 1832. Bil je konjeniški oficir, nato pa je prevzel posle upravnega značaja in je bil podprefekt v Val oni ter prefekt v Camuriji. Kazal je svoje simpatije za Italijo od prve svetovne vojne, ko je bil v stiku z našimi vojaškimi oblastmi. Uveljavil se je v državnem političnem življenju in bil od leta 1919 do leta 1921 delegat Albanije pri zunanjem ministrstvu, leta 1925. pa je bil imenovan za poverjenika poslov pri Kviiinalu. Potem ko je opravljal razne funkcije v Albaniji, je bil leta 1933 poslan kot albanski poslanik v Pariz, od koder je bil odpoklican v Ti-rano, ko je prevzel zunanje ministrstvo. Lani je bil imenovan za podpredsednika trgovinske banke Albanije. Ekrem Libohova je človek visoke kulture in velike izobrazbe ter je bil vedno v svojem življenju goreč prijatelj Italije. Irak se Je uklonil angleškemu ferarJai Namišljena vlada Nuri Salda je msrala napovedati vojno silam trojnega pakta — Skrajno neugoden vtis v Turčiji Jtfm, 19. jan. s. Tako zvana iraška vlada Nuri Saida je napovedala vojno silam trojnega pakta. Carigrad, 19. jan. s. Tako zvana vojna napoved namišljene vlade Nuri Saida je napravila neugoden vtis v vseh turških krogih. Tisk komentira dogodek in javno obžaluje, da se je Irak pustil zapeljati k temu dejanju, ne da bi presodil vse posledice. List »Tasviri Efkar« pfše. da je Irak ste-pil v vojno zaradi političnih pritiskov, in obžaluje, da je podlegel tem pritiskom, katerim bi se moral zoperstavljati, kakor se je zoperstavljal Egipt, ki mu je kljub težkemu položaju ln močnejšemu pritisku uspelo ostati izven konflikta. Pisec ugotavlja, da vstop Iraka v vojno ne spreminja položaja vojujočih se držav, ker država ne razpolaga z znatnejšimi oboroženimi silami Kljub temu dejanje ne bo koristilo Iraku, ker bo iraško ozemlje lahko bombardirano. V zaključku pravi psec, da dejanje Iraka dokazuje smiselnost turške politike, ki je s pripravami za obrambo svoje nevtralnosti rešila državo pred polomom in postala čuvarica miru na vzhodu. List »Vakib« komentira iraško objasnilo, s katerim se skuša opravičiti vstop v vojno z nemškim vmešavanjem v notranje zadeve države. List pravi, da to objasnilo ni prepričevalno. Vsekakor zahteva vstop Iraka v vojno, ker gre za državo, meječo na Turčijo, pozornost in budnost v Turčiji. List »Kumhuriet« pripisuje vojni napovedi Iraka čisto formalno važnost, ker imajo angleške čete Irak itak zaseden. Ta formalnost je bila vsiljena z dejstvom, da je nevojujoče zadržanje Iraka vzbujalo sum pri zaveznikih. Pisec pravi, da je možno, da je bil vstop Iraka v vojno sklenjen zaradi Egipta kot posledica sporazuma med arabskimi državami. Vendar še ni znakov, ki bi potrdili mnenje, da bodo ostale arabske države sledile zgledu Iraka. Velike naloge oskrbovalnih kolon Berlin, 20. jan. s. Glede hudih bojev, ki se sedaj razvijajo tudi v odseku južno od Ladoškega jezera, se je zvedelo iz pooblaščenega vira nekoliko podrobnosti, ki se tičejo zlasti delavnosti oskrbovalnih kolon v prednjih črtah. Te kolone, pravi obvestilo, so noč in dan na oledenelih cestah, da preskrbujejo čete z vsem potrebnim. Pri svojem delu so pratežne čete stalno v območju sovjetskega topništva. Težkoče, ki jih morajo vojaki prateža prenašati so nepopisne. Neka motorizirana kolona, ki deluje na tem področju, je v 6 mesecih na-vozila 25.000 ton streljiva in drugega potrebnega blaga ter prevozila v tem času 280.913 km po močvirjih, po komaj vidnih stezah v brezljudni pokrajini med Lado-škim in Hmenskim jezerom. Berhn, 19. jan. Na vsej črti cd Petro-grada do Kavkaza se bije biez presxanka hud boj. Nemci, Italijani. Ruimmr, Španci in Madžari izvršujejo čudeže hrabrosti, so delujoč v veliki zimski l:;čki, v kateri skušajo boljaevikii zopet osvojiti zgubljeno ozemlje ter z njim ogromne poljedelske m industrijske gospodarske vire. Borba je obsežna in odločilna, kakršne doslej še n.i zabeležila svetovna vcija ka zgodovina. Od izida bilke je odvisna usoda človečke cmrke in usoda evropske celine. Moskva je zopet zaiigrala s fanfarami svoje propagande ter naznanja zmago za zmago. Zcdnja sovjetska vojna poročila javljajo, da je Petrograd osvobojen pritiska in c-brcča. ki ga je oblegal im stekal 16 mesecev. Ruske čete so baje predrle nenvkc čete in ruski napada'ni .ddelkr so baje osvojiti postojanke v Šli-sieljburgu. Ta vest je približno iste vrednosti kakor ono znamenito poročilo, po katerem je bita posadka v Velikih Lukah uničena im je ta mogočna utrdba ob železnici Riga—K*iw,m padla v ruske roke. Po določnih obvestilih glasnika vrhovnega nemškega povol jnistva se na jugu Ladr»-škega jezera ne dogaja nič takega, o čemer poročajo ruske vesti, marveč gre lt za oja-čenje sovjetske ofenzive, ki hoče za vs".ko ceno razbiti obroč okoli Petrograda, toda žilavo prizadevanje sovražnika zadeva zmeraj ob silen odpor m mu ne d o vol! i. da bi dosegel k?ke dejanske uspehe. V zadnjih dneh so Rusr tu in tam nekoliko prodrln v obrambni nemški sistem in so neznatne sovražnikove čete dospele na postojanke tega odseka, bile pa so siproti in tvmtfl< i to uničene. Boljše vik i so od Šliseljburga še vedno zelo oddaljeni im ta trenutek so ne kaže prav nikaka možnost da bi se lahko polastili te strateško važne točke. Iz Moskve tudi javljajo, da je rdeča vojska med napadi v odseku južno od Voro-neža odprla široko vrzel v zavezniški fronti :n da je v manj kakor sedmih dneh zajela 7000 Italijanov im nekoliko tisoč Madžarov. Ta sovjetska laž je otipljiva in kaže svojo šibko stram že v dejstvu, da se na tem področju bore le Madžari :n Nomc: "m da tam ni italijanskih čet. Ugotavljajoč resnico o položaju nagla^jo pr što; ni nemški viri. da so na vsej vzhodni fronti postojanke. vki jih bramijo zavezmiki, trdno v n irhovi posesti, razen nekaterih majhnih :zrrememb. ki so se izvršile v preteklih dneh. Premikal na vojna, ki jo jc nemško vrhovno po-veliništvo začelo izvajati, se kaže vedno bolj po svojih dobrih učmkifi. Na k 'ki točki so proriboljševiške čete od ča<=a do časa dovoVle nasprotniku manjše napredovanje. toda ne zaradi njihovega pritiska. mairveč zgoli iz takt;čnih razlogov. Vrhovno poveljništvo je hotelo odstraniti nastale »vreče«, da bi tem 'laže cdb:lo n ura de več-j-"h ali manjših boljševiških oddelkov. Sovjetska ofenziva se očituje z obupno silo med Kavkazom in Donom v odseku severno od dol j nega Doma ter do Voroneža. Siloviti so tudi napadli na nemško obrambo pri Stalingradu ki tvori samostojen odsek na fronti Boljšcviki mečejo v borbo vedno nove sile ki pa jrh obramba takoj prisili, da sc ustavijo v svojem zagonu. Obramba je trdna ne glede na srlilno neugodne okoliščine. V Stalingradu si nemške in zavezniške čete v tem trenutku pišejo najlepše strani svoje vojaške zgodovine. Ni treba dostavljati, da zasleduje vsia Nemčija z globokim zamiimanjem to fazo boabe v Rusiji. Prav tako je resnica, da v nemški javnosti mi niti najmanjšega dvoma m da visokega duha nem^ega naroda ne moti niti najmanjša senca kake bojazni. Popolna vedrost voditeljev je v prelepem *kl"du z mirom države, ki kakor vedno . a bo jevnikom na vzhodu. Nemška javnost ve, da bo sov je toki plaz tudi to pot zaustavljen. (Piccolo.) Junaški bataljon ,,Gemona(( divizije „Julia" Berlin, 19. jan. s. Večerni listi objavljajo z velfkim poudarkom poročilo nekega vojnega dopisnika o diviziji »Julja«. Potem ko so cmen li, da je bila divizija »Julia« častno omenjena pretekle dni v vojnih po-rcčil;h nemških oboroženih sil zaradj svojega oboroženega zadržanja v cbrambn h borbah za Don, objavljajo listi v ce«oti, dopis o dogodku katerega junak je bil di-taljon »Gemena«. Planinci bataljona »G°-mona« so branili neko postojanko, ki &e vriva kakor polotok v Don ko so jih So-vjeti s številčno močnejšimi silami nenadoma napadli. Planinci bataljona »Gemona« so z vso mirnostjo pustili, da se je sovražnik pribl žal s svojim j ladjami. s katerimi je z lahkoto prekorač'l reko, pokrito s tanko skorjo ledu. Ko so bili Rusi v hoteni razdalji, so planinci začeli uporabljati svoje orožje. Kakor tc-ča ognja so se vsule krogle na rdeče, ki so drug za drugim, zaključuje dopis popadal4 v reko Berlin. 20. jan. s. »Zvvolfuhr-Blatt« opi-suje hude boje, ki se sedaj vrše v južnem odseku vzhodne fronte in ob tej priliki po novno naglaša junaštvo in visoki borbeni duh hrabrih planinskih divizij italijanske vojske v Rusiji. Junaštvo nemških in rutmsn-skih borcev pri Stalingradu Bukarešta, 19. jan. s. Vojaški kritik lista »Cuventul« je očrtal položaj pri Stalingradu. kjer poteka zdaj najsilnejša bitka v južnom odseku, takole: V Stalingradu je junaštvo nemških ln rumunskih čet. ki se borijo v skrajno težkih okoliščinah, doseglo svoj vrhunec. Ti možje kažejo junaštvo, ki zasluži vso pohvalo, vse spoštovanje in vse občudovanje. Vsak izmed borcev pri Stalingradu je junak, na katerega je domovina lahko ponosna. Medsebojno razumevanje obstoja med poveljniki in vojaki, ko gre Aa up'ra-nje plazom in množicam boljševiških napadov. Bitka za Stalingrad se uvršča tako v vojna poročila kot najlepše poglavje vojaških kreoosti. Bukarešta, 19. jan. O položaju v Stalingradu, kjer se trenutno razvija najsUo-viteiša bitka vsega južnega odseka, piše vojaški dopisnik >Curentula« naslednje: s>V Stslingradu je junaštvo nemšk h in rumunsk h čet. ki se bore v izredno težk'h okoliščinah, doseglo svoj vrhunec. Ti ljudje so junaki, ki zaslužijo najvišjo pohvalo, najgloblje spoštovanje in vse občudovanje. Vsak bore c pri Stalingradu je junak, s katerim se njegova domovina upravičeno lahko ponaša. Med poveljniki in vojaki vlada vzajfcmno prepričanje, da je treba dati od-očnega odpora ruskemu plazu ter vzdržati ve bol deviške napade. Bitko pri Stalingradu je treba zato uvrstiti v vojno zgodovino kot najsijajnejše poglavje vojaških vrlin. Iz kavkaškega odseka prihaja poročilo o junaških podvigih dveh rumunskih konjeniški enot, ki sta se zlasti odlikovali v zadnjih dneh tako pri obrambi kakor v silovitih protinapadih. V dneh 12. in 13. januarja sta ti dve rumunski enoti vzdržali silov'to rusko ofenzivo, ki se je začela na tem področju. Rusi so po silovitem topniškem obstreljevanju vrgli v napad ogromne množice pehote v zaporednih valovih. Prvi val ni mogel prodreti rumunskih črt. Sledil mu je drugi in tretji, nakar je zopet nastopilo topništvo in pripravilo pot za nov napad pehote. Dva dneva in dve noči so Rusi skušali zasekati vrzel v postojanke, ki so jih držali rumunski lahki konjeniki, njihovi napadi pa so se zlomili ob čudovitem odporu konjenikov, ki so bili kakor pribti na svojih mestih ter se niso umaknili n'ti za korak. S svojimi prsi in s svcj:m orožjem so tvoril nepremagljivo in nepremagano oviro. Na tisoče ruskih trupel je ležalo pred ru« munsk:mi črtami zjutraj 14. januarja, ko so Antonescovi jezdeci prešli v protinapad ter razbili sovražne sprednje postojanke. S tem so zaključili akcijo ter so razen drugih občutnih izgub ujeli tudi znatno število sovražn'h vojakov. Kakor so izpovedali, so ti ujetniki tvorili del onih čet, ki so bile šele nedavno poslane v borbo na Kavkazu. Naslednje dni jo sovražnik še nekolikokrat skušal doseči večji uspeh s svojimi napadi, toda dve veliki enoti rumunske konjenice sta ga zopet zadržali in s tem dokazali, da hočeta poverjene jima postojanke držati za vsako ceno. (Piccolo.) Učinkovitost nemške protiletalske obrambe Berlin, 19. jan. s. Večerni listi poudarjajo glede izjave nekega dopisnika lista Oaily Mail«, ki se je udeležil nedavnih letalskih napadov na nemško glavno mesto ter med drugim poročal, da je nastal »nad Berlinom pekel«, da so Angleži kakor vedno drago plačali svojo pobudo, s katero so nameravali sejati strah in trepet med prebivalstvom mesta in zadeti objekte brea kakršnega koli vojaškega značaja. Kar 32 letal je bilo sestreljenih ob zadnjem napa. du na Nemčijo. Ta številka je jasen doka« učinkovitosti protiletalskega topništva in nočnih lovcev ter bo Angleže prepričala o brezuspešnosti njih naporov, v kolikor tako hude izgube gotovo niso v razmerju z doseženimi uspehi, ki obstojajo, kakor jo znano, v delnem porušen ju nekaterih hiš in bolnišnic in v usmrtitvi določenega števila nemških državljanov. Doznava se, da se je Število nemških letal, ki so bili izgubljeni ob napadu na London, zmanjšalo od 6 na 5, kajti eno izmed teh letal je zasilno pristalo na zasedenem ozemlju na severu in se potem vrnilo na oporišče. Uničevanje sovjetskih partizanov Berlin, 19. jan. s. Obenem a edinimi neprestanimi napadi v raznih odsekih vzhodne fronte v najtežjih vremenskih okoliščinah imajo nemške posadke često opravka z velikimi tolpami sovjetskih partizanov, katerih udejstvovanje se poživi z oživijo-njem borb v raznih odsekih fronte. Po vesteh, prispelih ponoči, so edini ce vojsk* oddelkov SS in policije v zaledju osrednjega odseka te dni uničile s presenetljivim napadom več boljševiških tolp, ki so Štele v celoti 2.000 mož. Utrjene postojanke ▼ močvirnatih ln gozdnatih predelih so bile opremljene s pehotnim težkim orožjem ln s topovi. Z naglo in odločno akcijo nemških oddelkov so bili partizani obkoljeni in nato postopno uničeni, čeprav so nudili najsrditejši odpor, ko so skušali večkrat prebiti obkolitev. Odbiti sovjetski napadi na finskem odseku Helsinki, 19. jan. s. Vojno poročilo javlja: Na fronti Aunuške ožine so finske čete odbile dva poskusa sovjetskih oddelkov, da bi prodrla v naše postojanke Na fronti Vzhodne Karelije traja v odseku Belega morja izredno silovito streljanje obojestranske pehote. Finske čete so odbile napad nekega sovjetskega bataljona, ki je prekoračil zamrzlo Oneško jezero. Na ostalih frontah se je bojno udejstvovanje nekoliko zmanjšalo. Lahek sovjetski bomb. nik, ki je moral poškodovan pristati v fixw skih črtah, je bil zajet z vso posadko. Inserirajte v »Jutro« Ministrstvo za ljudsko kulturo za povzdigo glasbene umetnosti v Ljubljani 200,000 lir za ojačenje umetniške delavnosti na glasbenem področju Ministrstvo za ljudsko omiko je dovolilo Glasbeni Matici in drugim glasbenim zavodom našega mesta' podporo 200.000 lir zn tekoče leto z namenom, da se ojači umetniška delavnost na področju glasbe. * Gornja vest bo gotovo našta ugcden odmev v naši glasbo ljubeči javnosti Veiliiko dušen dar minstrstva za ljudsko omiko dokazuje resnično velik smisel in razumeva- nje za kulturne potrebe naše pokrajine. Razveseljivo pa je. da temu razumevanju slede tudi dejanja v obliki znatne podpore, ki bo- resnično omogočila naši'm glasbenim zavodom čim večji razmah N' dvoma da je naša glasbena umetnost v Visokem komisarju Eksc. Grazioliju našla odličnega zagovornika in da je njegovemu nesebičnemu prizadevanju pripisatr ta velikodušen korak ministrstva za ljudsko cmio. Japonska letalska cl^nziva proti Indiji Velik napad na kitajsko letališče v Junann Tokio, 20. jan. Velika japonska letalska ofenziva, ki je naperjena predvsem proti sovražnikovim oporiščem na Pacifiku in na indijsko-birmanskem področju, se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Po bombardiranju Chittaagonga je velik odlelek japonskih bombnikov in lovcev bombardiral 16 t. m. sovražno letališče v pokrajini Junan. kjer je hudo poškoloval tamkajšnje naprave. Izbruhnili so veliki požari, medtem Ko so eksplozije uničile letalske lope in skladišča Japonska letala so napadla tudi druga pomembnejša središča te pokrajine. V vrstah čungkinških generalov se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo proti politiki Cangkajška, kakor je pokazala med drugim predaja generala Uauavena, ki se je pridružil namkinški vlada s svojimi 40.000 vojaki. Očividec birmanskega vojevanja piše, da bi bilo nespametno misliti, da je angleško napredovanje v Birmo lahka stvar ali da bi sploh moglo dovesti do konkretnih rezultatov. Tu se dejansko vodi gverilja z vsemi mogočimi presenečenji. (Corriere della Sera) Rim, 19. jian. s. Angleška propaganda dela mnogo hrupa z vestjo, da so bili težki topovi protiletalskega topništva v Inli zaupani Indijskim topničarjem, in objavljajo, da izhajajo topni carji iz znane indijske pehote. Iz Bangkoka pa se doznava, da je stvar čisto drugačna in da je angleško poveljništvo samo zaradi pomanjkanja sposobnih in izvežbanih belih topničarjev. poverilo težke topove protiletalske obrambe v Indiji indijskim vojakom, katerih dobra volja za opravljanje nove službe je precej dvomljiva, in se bo sodila šele po uspehih. V Kalkuti je n. pr. uspelo protiletalski obrambi mel ponovnimi japonskimi napadi zadeti en sani japonski bombnik. Angleška propaganda hvali indijske topničarje in upa, da se s tem laska njihovemu samo-ljubju, toda uspeh take taktike je zelo dvomljiv. Velika zboravanje Kitajcev v Siamu Saigon, 19. jan. s. V Pompenhebu bo 24. t. m. veliko zborovanje, katerega se bo udeležilo nad 150.000 v Kambodži bivajo-čih Kitajcev ki bodo izrazili svoje odobravanje zaradi napovedi vojne narodne Kitajske Ameriki in Angl:ji. Sestanku bo predsedoval šef narodnega kitajskega glavnega urada Hsu Canglun. Nevarnost invazije v Avstralijo še ni minila Saigon, 19. jan. s. Po konferenci z generalom Blameyem, glavnim poveljnikom kopnih sil na področju južnovzhodnega Pacifika, je avstralski vojni mimster Forde izjavil: Bilo bi smešno reči, da je nevarnost invanzije prešla. Zbiranje japonskih sil na Rabaulu, Lae Salamsu 'n Timorju pomeni stalno ogražanje Avstralije. Sestava Japonskega pariamessta Tokio, 19. jan. s. Sedanji japonski parlament je takole sestavljen: V zbornici pari-jev pripada izmed 412 mest 350 skupini Jokusana Seikikaja, ki se je stvorila v okviru društva za podporo prestolu. V spodnji zbornici pripada izmed 466 mefet 459 skupim Joukusana Seikikaja. V okviru poslanskih skupin so se stvorile še druge skupine z 280 člani in sicer Sešinov krog. ki obsega nanovo izvoljene poslance, ln skupino novoizvoljenih poslancev s še nedoločenim številom članov. m - ii.. • •a Posebni tokijski poročevalec milanskega lista »H Popolo ditalia« Mirko Ardemagni takole označuje pomen vojne napovedi nacionalne Kitajske Z edin j enim državam in Vel ki Britaniji: 1. Podaljšanje vojne ni povzročilo, kakor mislijo Anglosasi, nezaupanja nevtralnih držav v sie Osi, temveč je med dragim prav te dni imelo za posledico prestop ene izmed teh držav na stran Japonske in s tem tudi na stran Italije in Nemč je. Ta odločitev nankinške vlade seveda ne bo ostala brez vpliva na zadržanje onih nevtralnih držav v Evropi, na katere izvaja sovražni že dolgo pritisk, da bi jih pridobil sa vstop v vojno proti Osi. 2. Vstop nacionalne Kitajske v vojno ja prišel v trenutku, ki bi ga lahko imenovali zastoj v pogledu velikih vojnih operacij, torej v trenutku, ki ss zdi Angležem in Američanom v vojaškem pogledu ugoden zanje. To dokazuje, da je tudi sama nan. kinška vlada, torej vlada, sestavljena na kitajskem ozemlju in iz samih Kitajcev, ki veljajo za dobre poznavalce dogodkov, prepričana, da so izgledi v zmago tudi v zgolj vojaškem smislu na strani Osi. 3. Z novo vojno napovedjo je nadalje do_ kazano, > ako nesmiselna jc anglocaška trditev, da koraka 400 mjljonov K:tajcev ali četrtina človeštva na strani tako zvanih združemh -larodov. Res je nasprotno, da se namreč večji del tega naroda d v ga z orožjem v roki preti Anglosasom aa strani Japonske. 4. Položaj Vančingveja, ki so ga nasprotniki smatrali le za negotov in dozdeven, je v resnici zelo trden. Nankinška republika, ki vstopa v tretjem letu svojega obstoja v vojno, dokazuje pred vsem svetem, da je zgrajena na zelo trdnih osnovah, kajti nobenega dvoma ni, da bi njen vstop v vojno ne bil mogoč, ako ne bi imela vlada za seboj privolitve širokih kitajskih množic. 5. Vel'ki načrt Cangkajška za industrijsko ojačenje in izkoriščanje severozapad-nega dela K tajske bo zaradi prehoda aan_ kinške vlade v aktivno funkcijo tudi v vojaškem pogledu le še bolj oviran. Nankin-ški vojaki bodo lahko motili vse poskuse čungkinške vlade, da bi lahko z angleško-amerško pomočjo in pod zlagano kitajsko etiketo nadaljevala vojaške priprave. 6. Medtem ko je čangkajškova K tajska razcepljena in jo jzpodjedajo na znotraj najmanj tri različne struje — namreč utruja anglcfilov, amerikanofilov in sovjetofi-lov, ki drug drugega smrtno sovražijo — tvorijo nankinškj Kitajci en sam strnjen blok, ki pr znava nujnost ;n koristnost sodeloval ja z Japonci za dokončno osamosvojitev Kitajske. 7. Nedvomno bo novi polržaj izzval hudo notranjo krizo v osrednjem izvršnem odboru Kuomintanga, kar bo imelo seveda kaj neprijetne posled:ce za nesrečni čankaj-škov režim. Dejstvo je namreč, da zbuja pas:vno predajanje Cangkajška tujim velesilam razcep k'tajskega naroda, ki je hujši od prehodne državljanske vojne. 8. Sklep japonske vlade, ki sovpada z vojno napovedjo nankinške vis de, da namreč vrne Kitajski koncesije v Sanghaju in Amoju in poslanLški okraj v Pek'ngu ter da se odpoveduje eksteriterijalnim pravicam na Kitajskem, obenem pa zagotavlja nank nškj Kitajski sleherno pomoč in podporo pri obnovi nove Kitajeke. predstavlja odločitev mednarodnega prmena. Lahko b' celo rekli, da je s to izjav0 kitajsko-japon-ski konflikt izgubil vso svojo težo in značaj nepopravljivosti, s katerim so Anglo-bsA toliko špekulirali. Nikdar se doslej nobena vele3'la. ki se je hlinila za prijateljico Kitajeke. tako obvezno in odločno odpovedala svojim vojaškim predpravicam in političnim privlegijem in srcer v zameno za vzajefin-pt. ki je našla v vojni napovedi nanknšne vlade svoje najpopolnejšo ja v jamstvo. To najbolj zgovorno dokazuje, kakšne in kolikšne so možnosti sporazuma med Kitajci in Japonci in kako sorodstvo in bližnji zemljep'sni položaj lahko čez čas ustvarita vse pogoje 7.a medsebojno zbliža-nje in sporazum. Na drug1' strani pa vsak dan bolj preti čungkinškemu i"ežimu, da se spremeni v navadno disidentsko frakcijo, ki bo kvečjemu lahko predstavljala le še nekaj kitajskih pokrajin, vendar brez prave avtoncm:je. Dejstvo je, da je z odločit vijo nankinške vlade naposled posvečeno geslo Kitajcev: »Z Japonsko povezani na življenje in smrt.« Bolpevikccsi ^ins^njkeje živil Stockholm, 19. jan. s. »Times« razpravlja v dolgem članku o sutnju prehrane sovjetskega prebivalstva, da je stanje tem bolj resno, Ker so se Nemci polastili najbogatejših ruskih poljedelskih predelov ter večine prometnih sredstev, ki se izkoriščajo do skrajnosti v vojaške namene. Vprašanje prehrane je postalo vznemirljivo ln v londonskih krogih že govorijo o možnosti, da bosta morali Anglija in Amerika prav kmalu poslati s konvoji živila Rusiji, da bi se na ta način vsaj deloma preprečila la--kota, ki Rusiji grozi. Ni izključeno, da bo morala Amerika kmalu dati sovjetski zaveznici velik del svoje žetve na razpolago, s čimer bi se hulo obtežilo trgovsko bro-dovje. Zaradi pomankanja premoga v sovjetskih mestih ne morejo več kuriti stanovanj in meščani se morajo zadovoljiti z lesom. ki ga dobivajo iz bližnjih gozdov. Tudi lokomotive so morali preurediti na pogon s surogati. Anglosasi le siiss ustvarili enotnega vojnega vodstva Ženeva, 19. jan. s. Londonski doP:sniki švicarskih listov poročajo, da opozarja angleški tisk na nujnost boljše vzporeditve strategije zavezniških narodov. »Observer« trdi v uvodnem članku, da se Kitajska in Rusija ne smeta pustiti ob strani, kajti izključitev teh dveh sil bi lahko ustvarila zelo resne zap-etljaje glede na možnost ustvaritve druge fronte. Potrebno je ustanoviti medzavezniški stalni odbor, ki ne bi bil samo anglosaška ustanova in v katerem bi bila zastopana tudi Rusija. L. 1942. je pokazalo, da je bilo sodelovanje med Londonom in Washingtonom zelo tesno, dočim so bili ostali narodi izključeni iz vodilnih odborov. »Observer« kritizira tudi zadržanje anglosaških političnih krogov in pravi, da bo borba še dolgo trajala, ako se bo anglosaška vojna vodila sporedno in ločeno od ruske vojne. Anglosaške sile morajo vzpostaviti najtesnejše sodelovanje z Rusijo, zlasti za določitev vprašanj, ki se tičejo vzhodne Evrope in Azije. Ustvariti morajo nada'je ozračje resničnega prijateljstva in lojalnega razumevanja, "ki je potrebno, da se svetu dokaže, da so združeni narodi resnično sporazumni na političnem področju. »Observer« podpira predlog, ki ga je svoj čas sprožil »New Y0rk Times« o potrebi sodelovanja med Angl'jo, Ameriko, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Angliji pritiče, zaključuje list, da sproži pobudo na tem področju, in ne Ameriki, ki ima le malo skupnih interesov z Rusijo. Amerika ne more nadomeščati izgub na morju Buenos Aires, 19. jan. s. V članku, ki ga je podpisal Pertlnax ln ki so ga objavili ameriški Usti, je rečeno, da je bilo L 1942 potopljenega ameriškega brodovja več kakor zgrajenega, Dopolavoro v Ljubljani Iz zadnjega tedenskega pregleda, ki ga. je izdalo vodstvo pokrajinskega Dopolavo-ra v Ljubljani, posnemamo naslednje: Dne 13. januarja je bila v Dopolavoru Faš'jev filmska predstava za člane. Dne 14. t. m. je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. Dne 15. t. m. je vodstvo ustanove v Ljubljani podarilo Dopclavoru za Oboroženo silo v Kočevski Reki radijski sprejemnik znamke »Phonola«, večje število razgledn e z znamkami ln 6 slik Kralja in Duceja. Nadalje »ta bili dve filmski predstavi, ena v vojaški bolnišnici v Ljubljani in ena v Kočevju za pripadnike Oborožene sie. Dne 16. t. m. so v okrepčevalnici Dcpo-lavora za Oboroženo silo v Ljubljani razdelili 2000 razglednic z znamkami med vojake. V Metliki je bila filmska predstava za pripadnike Oborožene »ile, v Ljubljan' pa sta bili dve filmski predstavi, ena na sedežu ustanove na Taboru za pripadnike Oborožene aie in ena v vojašnici. Dne 17. t. m. je bila na sedežu ustanove na Taboru zan'miva filmska razstava za slovenske dopolavoriste. Tej predstavi je sledila podobna predstava za pripadn;ke Oborožene sile, v vojašnici pa tudi za vojaštvo. Istega dne so prisostvovali zanimivi fimski predstavi tudi pripadniki Ob-rožene sile v Kočevju. Kakor prejšnje tedne, tako so bili tudi v dneh od 11. do 17 t. m. mnegi vojaki po-krepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železnšlci postaji, a v kantfni na Taboru so bila med nje razdeljena razna živila. Lepa obdaritev otrak Novo mesto, 18. januarja V neleljo dopoldne je bila v Novem mestu slovesna proslava Befane — bajne starke, ki obdaruje vsako leto revne otroke. Proslava se je vršila v lepo okrašeni dvorani Prosvetnega doma, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena z občinstvom, med katerim so prevladovali otroci, ln jo je priredil Borbeni Fašio Milanske pokrajine. Obdaritvi so prisostvovali najvidnejši predstavniki novomeških vojaših ln političnih oblasti s poveljnikom divizije generalom Eks. Makarijem, generalom Eks. Cer-ruttijem, okrajnim komisarjem konzulom Manu Rlcdjem, županom dr. Polenfikom, komisarjem Chiuchelinom, povejnikom kr. karabtnjerjev Ca v. Ferro, proštom g. Ceri-nom ln drugimi odličniki. Po pozdravu KraJju in Cesarju ter Duce-ju, ki ga je odredil divizlonar Eksc. Maka-rio, je politični tajnik g. Varini v zgoščenih stavkih orisal pomen prireditve obdaritve otrok ter poudaril, da s tem ob larovanjem, ki se vrši letos že drugič, fašistični režim ponovno doprinaša jasne dokaze svoje skrbi in prizadevanj za mladino v tem najsevernejšem predelu cesarstva. Sledila je razdelitev zavitkov, ki so jih otroci sprejemali lz rok generala Eks. Makarija, generala Eks. Cerruttija, političnega tajniki Varinija hi drugih predstavnikov oblasti. Obdarovanci so se prisrčno zahvaljevali za lepa darila; razdeljenih je bilo preko 200 bogatih zavitkov, v katerih so prejeli otroci poleg oblačilnih predmetov -e čolska potrebščine ln sladkarije. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju se je zaključila pomembna proslava, ki je potekla v najlepši harmoniji. Prebivalstvo Mehike proti vojni Buenos Aires, 19. jan. s. Ameriški veleposlanik v Mehiki Messersmith bo prihodnji teden odpotoval v Washington in se razgovarjal z Rooseveltom, Hullom, Sum_ ner Welleaom in drugimi člani vlale. Dopisnik »New York Timesa« v Mehiki piše glede tega doelovno: Messersmith bo vladi obrazložil mehiško stališče glede na vojno. Predvideva se, da bo svoji vladi poročal o doseženih uspehih mehiške vlade glede podpiranja vojnega napora zaveznikov, kakor tudi glele nekaterih notranje političnih vprašanj in glede pospešen ja vojne proizvodnje. Ni mogoče zanikati, da je uvedba obvezne vojaške službe naletela na močno opozicijo zlasti med starejšimi državljani Ta opozicija prebivalstva je bila tako močna, da je moral vojni minister podati izjavo, v kateri je bilo rečeno, da se noben rekrut ne bo poslal na bojišča preko morja. Obenem je minister za obrambo organiziral propagandno potovanje po državi in zlasti po deželi ter v najbolj oldaljenih krajih, Ca. bi prebivalstvu pojasnil razloge, zakaj je Mehika v vojni in zakaj mora vsak državljan kar največ prispevati k vojnemu n-poru države. V mehiških političnih krogih zatrjujejo, da propagandni stroj vlade dela s polno paro, pa da je kljub temu še vedno globok prepad med čustvovanjem naroda in politiko vlade. Dr. Beneš o angleškem intrlgantstvu Berlin, 20. jan s Praski list »Lidove No-viny« je objavil tetino iz arhiva bivšega zunanjega ministra Češkoslovaške. Listina vsebuje sitenognafskč zapisnik razgovora, ki sita ga novembra meseca leta 1927 imela dir Beneš in tedanji zunanjn minister Krof-ta. Po zapiismku je Beneš tedaj dejal svojemu ministru: »Angleži nimajo nriikake volje pcKinrrrrti se z Nemci. Nasprotno je njihova prava korist, da iz naše države napravijo stalno pretvezo za spopad z Nemčijo. Zato njihova politika vedno koleba med »da« in »ne«, ker s tem ovira vsako naše prizadevanje za dokončno pomirjenje z Nemčijo, ki br pojasnilo vse nesporazume in odstranijo vsako nezaupanje. Angleži in Francozi nas ščujejo proti Nemčiji in se poslužujejo naš« države kot pripravnega orodja svoje poiritike.« Med listi, ki se bav'jo z besedilom te Beneševe izjave, je tudi »Borsenzeitung« ki naglasa, da sita bili Anglija m Francija vedno soglasni v tem, da je treba v srednji in jugovzhodni Evropi vzdrževatf zamotan položaj. Bivša Češkoslovaška je » Številu tra ban tov z®p®dnih sr| bila večna puKica v boku Nemčije. Beneš je že tedaj spoznal ciasi tega ni hotel nikomur primati, da t« njegov« država samo orodje našitatv® oholosti, v rokah angleških in francoskih politikov in da jo bo zaradi tega prej a>K (aLai minfrrM iipoufa Gospodarstvo Švica na poti k samooskrbi Pred Izbruhom sedanje vojne je morata Švica velik del potrebe živil kriti z uvozom. Zlasti Je morala kriti dve tretjini celotne potrebe žita z uvozom. V zadnjih letih pa se Je Švica naglo vključila v novi evropski gospodarski red in danes že znatno prispeva k povečanju samooskrbe Evrope na področju živil. Kmetijsko obdelana zemlja v Švici je znašala pred vojno le 184.000 ha. 2e tedaj je bil postavljen načrt za povečanje te površine na 300.000 ha. Ker pa sistem premij ni pripomogel k razširjenju obdelane površine, je švicarski zvezni svet v aprilu 1939 postavil smernice za obvezno povečanje obdelane površine v posameznih kmetijskih obratih. Ko pa Je Izbruhnila vojna, se je izkazalo, da prvotni načrt povečanja površine na 300.000 ha ne bo zadostoval. Zato je Švicarski kmetijski strokovnjak dr. Wahlen po naročilih zveznega sveta Izdelal nov načrt, na podlagi katerega naj bi Švica dosegla popolno samooskrbo s krušnim žitom za minimalno vojno potrebo dnevnih 250 g na osebo, pri čemer je bilo kalkulirano tudi primešan je 10 odstotkov krompirja. Dr. Wahlen je izračunal, da bi bila najnujnejša vojna potreba krušne moke krita, če bi se s pšenico posejana površina dvignila na 200 000 ha. Za popolno samooskrbo Švice z vsemi rastlinskimi živili pa predvideva Wahlenov načrt kmetijsko obdelano površino 506.000 ha, ki naj bi se dosegla v štirih letih. Izvajanje tega načrta je pokazalo ugodne rezultate. V lanslti jeseni je dosegla obdelana površina že 310 000 ha, letošnjo spomad, pa se bo povečala za nadaljnjih 100.000 ha. Medtem ko je šlo dosedanje povečanje obdelane površine na račun pašnikov, ki so jih preorall, gredo bodoča prizadevanja za tem, da se dobe dodatne površine z uporabo manj rodovitne zemlje, predvsem pa z melioracijami na močvirnatem ozemlju. Pred vojno je znašala v Švici povprečna dnevna potrošnja kruha 175 g na osebo, lani pa je narasla na 275 g. Zato je švicarski zvezni svet lani v jeseni odredil racionlranje kruha ln določil dnevno količino 225 g. V zadnjih letih je pridelek žita precej narasel, značilno pa je tudi povečanje hektarskega donosa za približno 10 odstotkov v primeri s prvimi leti po prejšnji svetovni vojni. V zadnjih letih je zna-Sal hektarski donos povprečno 22.5 metrskega stota, še občutnejše povečanje hektarskega donosa pa je bilo doseženo pri krompirju kjer se je hektarski donos dvignil celo za 25 odstotkov. Ker se je obdelana površina v zadnjih letih povečala predvsem na račun pašnikov, je dr. Walhen v svojem načrtu v naprej predvideval zmanjšanje številčnega stanja živine, ln sicer pri goveji živini od 1.69 na 1.26 milijona glav ln pri svinjah od 0.96 na 0.54 milijona glav. Ob enem je predvideno povečanju Številčnega stanja konj ovac ln koz. Po najnovejših podatkih je številčno stanje živine že doseglo predvideno manjše število. Švica bi bila pri-morana še bolj reducirati živinorejo, če ne bi uvedla boljše izkoriščanje razpoložljive živilske krme s sodobnimi metodami konzerviranja krme v sillh. Spričo zmanjšanja živinoreje je bilo treba omejiti potrošnjo mesa, kar pa se je dalo Izvesti brez večjih težkoč. Pri obdelani površini ki je za letošnjo leto predvidena v obsegu 400.000 ha, bo Švica lahko krila že štiri petine svoje potrebe rastlinskih živil In bo morala le Se eno petino potrebe kriti z uvozom. Po najnovejših podatkih je Švica lani pridelala 1.25 milijona ton krompirja nasproti 1 milijonu ton v letu 1941. V zadnjih letih se je zlasti povečala po-vrš na, namenjena vrtnarstvu in pridelovanju sočivja. Pred vojno je Švica pridelala okrog 230.000 ton sočivja in je morala za kritje potrošnje še uvoziti 60.000 ton. Lan; pa je povečano potrošnjo sočivja lahko krila z domačo proizvodnjo, ki se je povzpela na 500.000 do 600.000 ton. G ede oskrbe z rasti nskirni olji je Švica zaenkrat še precej navezana na uvoz. čeprav se je površina, posejana z oljnimi rastlinami dvignila od 178 ha v letu 1940 na 1212 ha v lanskem letu in je leta 1941 iz doma pridelanega oljnega semena pridobila 100 000 litrov olja. Po Wahlenovem načrtu ie za krtje celotne potrošnje olja potrebna z oljnimi rastlinami posejana površina 10.775 ha. Po načrtu se bo pridelovanje oljnutega semenja še znatno povečalo. Dve tretj:nl površine bodo pc sejali z oljnato repjco, eno tretjino pa z makom. Znanstveni poizkusi so pokazali, da se pridobi iz makovega semena pridelanega na 1 hektarju, povprečno 730 kg olja (poleg oljnih pogač, ki predstavljajo prvovrstno močno krmilo), medtem ko daje 1 ha travnika preko želodca krave povprečno le 218 kg masla. Kakor rečeno, bo Švica v letošnjem l£-tu dosegla s samooskrbo z rastlinskim živili do štirih petin. Zato bo morala šv;ca tudi še letos uvažati potrebne količine žita. Švica pa potrebuje tud' druge važne surovine 'z prekomorskih držav. Zaradi velikih prevoznih težkoč na morju ln pomanjkanja ladijskega prostora se je Švica že leta 1941 odi: čila, ustanovit! lastno trgovinsko mornarico, švicarska trgovinska mornarica je nekaj posebnega, ker ta morna^ rica prav za prav nima svoje domov nske luke. Švica tudi ni povezana z morjem po vodni poti, kjer bi lahko vozila pomorske ladje, saj je daleč od morja sredi visokih gora. Navzlic temu se je Švica uvrstila med dežele ki se bav'jo tudi z morsko plovbo. V Baslu ima 9voj zvezni pomorski urad In svoje paropl:vne družbe. Največja paroplovna družba s sedežem v Baslu šteje 7 prekomorskih parnikov s 50.000 registrskimi tonami. K temu pa je prišteti še 75.000 Um najetih lad;j, ki prav tako vozijo pod švicarsko zastavo, deloma med Lizbono m Genovo, deloma pa naravnost iz prekomorskih držav do Genove, kjer se prekomorsko blago '"zkrca in nato prepelje v Švico odnosno se vkrca iz Švice pripeljano Izvozno blago. Ladje s švicarsko pomorsko zastavo so v Sredozemskem morju edine ladje, ki vozijo brez konvojev pri belem dnevu. Kakor se zdi, Švica tudi po sedanji vojni ne namerava opusttl svoje mornarice, temveč bo svojo mornarico še razšir'1-s-Ker je danes težko kupiti pomorske ladJe, ki so v drbrem stanju in niso zastarele, je največia švicarska paroplovna družba oddala španskim ladjedelnicam naročUa za gradnjo več novih ladij, ki bodo opremljene s pogonck:mi stroji, ki jih bo dobavila Švica sama Načrt gre za tem. da se to naža trgovinske mornarice še poveča za 100 000 ton. Gospodarske vesti = Krojni tečaj za krojače, kroJačice in čevljarje v Liubljani. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino namerava prirediti za krojače, krojač ee in čevljarje v Ljubljani po en prikrojevalni tečaj. Ti tečaji se bodo vršili v prostorih Tehniške srednje šole. Tečaja za krojačice in čevljarje se začneta 1. februarja t. L ob 6 popoldne. Interesenti naj se zglase osebno ali pa naj vlože s 4 lirami kolkovane prošnje do 30 januarja t .L pri Visokem komisariatu v Ljubljani, Erjavčeva 12, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. = K ustanovitvi Madžarsko italijanske družbe za mineralno olje. Na podlagi pogajanj, ki so se vršila že lani poleti, je bila v novembru v Budimpešti ustanovljena Madžarsko italijanska družba za mineralno olje, ki se bo bavila z izsledovanjem ležišč nafte in vrtanje sond v karpatskem področju. Večina delnic je v rokah madžarske države, ostale delnice pa je prevzela italijanska finančna skupina. V upravnem odboru je šest predstavnikov Madžarske in pet predstavn:kov italijanskih delničarjev. Tehnično vodstvo bo poverjeno italijanskemu strokovnjaku, komercijalno.vodstvo pa bo imel madžarski strokovnjak. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da je bila družba vpisana v trgovinski register z glavnico 6 milijonov pengov. V upravnem odboru družbe so med drugim generalni ravnatelj italijanske petrolejske družbe AGIP grof Corafa di Andria. nadalje generalni ravnatelj deviznega oddelka v ministrstvu za izmenjavo in devize dr. Masi in vodja oddelka za finančne odnošaje z inozemstvom v finančnem ministrstvu dr. Antonueci. Kakor je znano, se je italijanski kapital preko poldržavnega podjetja ANIC nedavno udeležil tudi v rumunski petrolejski industriji s prevzemom večine delnic ru-munske družbe Xenija. 2e od prej pa je udeležen tudi pri drugih podjetjih. — Povečano pridelovanje koruze, krompirja in sladkorne pese. Za pomladno setev je v Italiji določeno nadaljnje povečanje obdelane površine, ki se bo dobila predvsem s preoranjem paSnikov. Kake poročajo listi določa obdelovalni načrt za spo-mladno setev, da se bo površina, posejana s koruzo, povečala Se za 83.000 hektarjev, površina, posejana a krompirjem, pa za 30.000 hektarjev; nadalje Je predvideno po-viSanje povrSine za pridelovanje sladkorne pese lanu ln konopl e. — živila z dodanimi viftun'ni v Nemčiji. V Nemčiji se ie že znatno razširila proizvodnja raznih živi, ka »o jim dodani raznr vitamini Sedaj je nemški državni mhvster za prehrano uredil promet f» takimi živili 2»vida t dodanimi vitamina se smejo spraviti v promet z oenačbo vsebine vitaminov le tedaj. 6e to prijavljena državnemu uradu aa zdravstvo. Novi predpisi ae nanašajo predvsem na razna živiJa za dojenčke, na praške za pudinge z dodatkom vitamina B, m bonbone z vitanofl- nom C, na razna živiHa z dodatkom kvasa J.n olja iz semenskih kl^c na vtaiminski kruh in vitaminsko pecivo, na mleko, ki se obseva z ul tra viol etn i mi žarki rtd. Z navedeno nairedbo je ministrstvo priznajo pomen dodaianja vitaminov ž-viiiom. Prav za--adi tega pa je potrebna kontrola živid. ki vsebujejo dodane vitamine. Državni urad za zdravstvo bo prijavljena žh-.iLa z doda^ nimi vitanrmi posftoipno k on trčil na; i glede na vsebino vitaminov, ki nai iih vsebujejo. = Ustanovitev dveh kmetijskih šol na Gorenjskem. Te dni je bila v bližini Kamnika ustanovljena prva kmetijska šola na Gorenjskem V kratkem bo otvorjena v bližini Radovljice druga taka šola. = Naknadna zamenjava dinarskih kovanih novcev na Hrvatskem. Hrvatsko za-kladno min strstvo objavlja, da bode Hrvatska državna banka, Poštna hranilnica in Hranilnica Nezavisne Države Hrvatske kaker tudj poštni urad' še nekaj časa zamenjavali bivše jugoslovanske kovane novce po 2. 1, 0.50 in 0.20 din, ki od 31. decembra preteklega leta niso več zakonito plačilno sredstvo. = Pridelovanje kave ln čaja na Madžarskem. V okviru poizkusov s pridelovanjem tropičnih in subtropičnih rastlin so na Madžarskem pričeli s pridelovanjem kave in čaja. Poskuse vodi univ. prof. Tuzšon, In sicer v velikih v ta namen zgrajenih rastlinjakih, kjer uporabljajo za segrevanje zraka naradne vrelce, pri katerih znaša temperatura do 80 stopinj Celzija. TI rastlinjaki so urejeni tako. da se poleti odstrani streha, ker v tem času temperatura ne pade pod 12 stopinj, kolikor je minimalno potrebna za gojitev kave in čaja. Ker ima Madžarska veliko število neizkoriščenih vročih vrelcev bodo ta način izkoriščanja toplote vrelcev še znatno razširili. Razdelitev sira Prehranjevalni zavod Vis. komisarijata poziva vse trgovce, da morajo dvigniti najkasneje do 24. t. m. sir za mesec januar in s'cer vsak pri onem veletrgovcu, pri katerem ga je dobi v mesecu decembru. Navodila glede razdelitve sira potrošnikom bodo objavljena naknadno. Turško-madžarska trgovinska pogajanja Budimpešta, 19. jan. s. V trgovinskem ministrstvu so se pričela trgovinska pogajanja med Madžarsko in Turčijo. Turški trgovinski delegaciji predseduje Sef urada za pogodbe v turškem zunanjem ministrstvu Samus Burham, madžarski delegaciji pa pooblaSčenl minister Nickle. Namen pogajanj je podaljšanje trgovinske pogodbe, ki velja od julija 1. 1941, upoštevajoč zahteve vojnega časa. Pregledan bo seznam kontingentov Izmenjav in povedala se bo količina nekaterih za uvoz in Izvoz dolo* čenlh vrst blaga. V borbi s trdotami zime Pojavi zime, kakor jih poznamo v Nem. čiji, z drugo besedo mraz in sneg, se na vzhodu stopnjujeta do neizmernosti, — piše član vrhovnega poveljstva nemške vojske, major G. von VVidekind. 2e v oktobru lahko nastopi v teh krajih neizprosen mraz, ki ;e mnogo bolj strupen kakor zima v Nem- j čiji. V teku zimskih mesecev doseže ta ' mi',iz lahko 40 do 50 stopinj. Kdor je primerno opremljen, tudi Lo se nekako pve-riese, neznosne pa postanejo stvari, če se mrazu pridruži oster veter, Ki se ga ne moremo ubraniti z nobenim še ta;.o ti.piim oblačilom. Poldrugi meter snega Sneg postaja o. juga proti severu če..alje debelejši. Medtem ko zapade v Ukrajini približno samo pol metra visoko, doseže sneg v severni Rusiji že poldrugi meter višine. Tudi tukaj pa lahko povzroči veter neljuba presenečenja s tem, ua nanese snega dva do tli metre visoko. Kadar se to i.godi, zastane ves promet, kajti treba je najprej očistiti pota in ceste, po katerih je mogoče naprej samo s smuči, ali pa le s popolnoma lahkimi sanmi. Vsem tem ne-dostatkom velja prišteti še dejstvo, da so dnevi pozimi mnogo krajši. Nebo se zatem-ni kmalu popoldne, sonce pa vzide zelo pozno zjutraj. Tako nastajajo ugodn8 prilike za sovražnika, da se pritihotapi skozi ob-rajnbo in poizkuša svojo srečo z napadi v hrbtu. Kako se obvaruješ mraza Stara vojaška modrost pravi, da mora biti vojak izvežban za vojevanje v katerem koli letnem času. Preivsem se mora znati zaščititi proti mrazu. Vsakdo ve iz lastne izkušnje, da začne človek v mokrem mrzlem snegu zmrzovati pri nogah. Zato velja pri vojakih pravilo, da morajo biti mojstri v obuvanju. Skrbeti morajo za nego svojih nog in poznati vse potrebne pripomočke zoper mraz. Oviti si morajo noge s cunjami, papirjem, vrhu čevljev nataknejo slamnato ubo-valo itd. itd. Poleg tega mora vojak dobro vedeti, kako je treba čuvati obraz, posebno nos, uhlje in lica, kakor tudi roke in neke dele telesa, n. pr. želodec in ledvice, pred mrazom. Vsak mora tuli vedeti, kako se ravna pri zmrzlinah, da lahko pomaga poškodovanemu tovarišu. Tudi prehrana je važna Poleg tega morajo vojaški poveljniki skrbeti, da prejemajo vojaki pozimi močnejšo hrano kakor poleti. Položaj v vojni mogoče tudi ne dovoljuje, da je poljska kuhinja vselej za četo. Na fronti je mnogo vojakov često navezanih na svojo lastno pomoč. Ce nima kuhalnika za špirit, si mora pomagati z drvmi, ki si jih nabere sam, da zakuri ogenj. Saj brez ognja ni mogoče ničesar skuhati- Toda i tukaj se pojavljajo neke nevšečnosti. Sovražnik ne sme opaziti na bojišču dima, ne plamena. Kako si pomaga vojak po dolgem maršu v nočnem kvartirju, če ni nikjer v bližini hiš in človeške duše? Naučiti se mora, kako se je treba zakopati v sneg, kjer je dobro zavarovan pred vetrom poleg tega pa nudi snežna odeja človeku tudi nekaj toplote. Vojak mora tudi znati napraviti iz snežnih kep, vej, dračja, smuči in palic za šotor navadno bivališče, katerega si segreva z ognjem, kuhalnikom za špirit in slič_ nimi pripomočki. Pomagalke smuči Korakanje po globokem snegu je izredno mučno. Običajno se mora človek »prekopa-vati«, če hoče riniti dalje. Toda tudi če so na razpolago smuči, ni potovanje po snegu enostavna stvar. Tudi vojak se mora naučiti pravilnega smučanja, če naj si pomaga v borbi, že iz lastnega izkustva vemo, koliko vaje in vztrajnosti je treba za smučanje na plani. Za vojaka, ki ima pred seboj velike, na oko neskončne daljave, pa je potrebno, da se pripravi na premaganje vseh ovir z železnim treningom. Večna pripravljenost V zimi je borba na fronti prav tako ostra kakor poleti, samo s to razliko, da je zimska borba težavnejša, dolgotrajnejša in mučnejša. Naskoki so v globokem snegu čestokrat prav tako nemogoči, kakor zaščitna borba moža proti možu. Puške in topovi imajo v tem položaju glavno bese:!o. S tem je zopet rečeno, da mora biti orožje v vsakem mrazu pripravljeno na strel. Treba je torej skrbeti za to, da se lahko orožje spravi o pravem času na pravo mesto. To zahteva seveda mnogo spretnosti. In zopet imajo strelci mnogo skrbi, da se pri streljanju ne pogreznejo pregloboko v sneg. Spraviti težko orožje na primerno mesto KULTURNI PREGLED je seveda mučno delo in zahteva od vojakov ogromno dela in napora Postojanke Kadar se grade postojanke, je težko pro_ dreti do zmrzle zemlje. Vojaki si pomagajo s tem, da postavijo perovizorične pozicije v snegu, kajti izkušnja uči, da ščiti tri metre debela snežna odeja vojake pred puškinim izstrelkom. Najsi bo torej v poziciji, na maršu ali v borbi, vojak ne sme nikoli pozrabiti na svojo varnost. Nositi ne sme tenme unaorme in mora skrivati orcžje, kajti vsaka temna lisa se odraža na snegu z močnim odbleskom, zaradi česar morajo paaili vojaki tudi na to, da ne umažejo svojih postojank z zemljo in lisastim snegom, ki oba lahko opozorita sovn.žnika na postojanko. Ne samo človek, tudi žival in stroj En alt o skrb kakor sebi in svojemu orožju mora vojak posvečati tudi konj^i, vozilu m orodju, ki se upoiablja na bojišču. Vse to so njegova pomagala in če jih nima pri rokah, pride lahko v huio zadrego. Zaradi tega velja pravilo, da je treba strogo paziti na konjsko opremo, na dele avtomobilskih vozil, seveda še boij pa na orožja, da ne odreče v trenutku pripravljenosti. Poveljnikom ni lahko Toda tudi poveljniki oddelkov nimajo lahkega stališča. Vsak odgovarja za zaupano mu nalogo in službo. Nihče ne ve, kdaj bo treba odriniti na pot, za to morajo biti na potovanje ob vsakem času pripravljeni vojaki, živali in vozila. Vojaki morajo biti v pripravljenosti noč in dan. Z drugo besedo: spati morajo oblečeni in obuti, paziti morajo, da so preskrbljeni z živežem, kar tudi ni šala, kajti nihče si ne more namazati kruha z mezgo ali pašteto pri temperaturi 40 stopinj pod ničlo. Ta vojna organizacija se je na strani i Nemčije in njenih zaveznikov Italijanov na vzhodnem bojišču že ponovno izkazala Čiščenje poti za sani in vozila predstavlja posebno poglavje zimske vojne na vzhodnem bojišču. Nemci in Italijani so v tej stroki dosegU mojstrsko stopnjo. Počitek — Poznanje nasprotnika Seveda je treba skrbeti tudi za počitek in počivališča, kajti četa, ki je na poti, se utrudi v mrazu in vetru ter je potrebna odmora. Da se odvrnejo prehladi, je poleg toplote potreben ljudem mir. Morajo se zakuriti ognji, pripraviti vroče pijače in drugo. Ce pa se vojaški oddelki zapletejo v boj s sovražnikom, morajo poveljniki čet skrbeti za svoje moštvo, ki ga je treba, kadar je ranjeno, obvezati in po potrebi ga poslati tudi v lazarete. Tudi v primerih ozeblin je potrebna velika pažnja in pomoči potrebni se odvažajo na, ročnih ali konjskih saneh v zalelje, kjer so jim na razpolago posebne zdravstvene ustanove. Poznavanje nasprotnika, njegovega načina borbe in vseh njegovih lastnosti je vsakemu vojaku Osi posebno v zimski borbi neskončno potrebna. Iz lastnega izkustva ve poveljstvo nemške vojske, kakšnih podvigov se je lotil nasprotnik lansko zimo. V nespoštovanju žrtev človeškega življenja je naskakoval nemške postojanke ob lepem vremenu, ponoči, v snežnem viharju in to tudi na ozemlju, ki se je zdelo često nedostopno. Ta sovražnik, sklepa major Widekind, je never jetno žilav v prenažBnju zimskih trdot, je spreten in izkušen borec, ki se poslužuje vseh mogočih zvijač. Toda vojak Osi je že lansko leto dokazal, da ima vse pogoje, ki ga usposabljajo za boljšega borca, kajti vse sovjetske ofenzive so se spričo nemškega odpora zlomile. Da se to zgodi, je seve '.a potrebno neskončno mnogo odločnosti, strogosti napram samemu sebi, privajenosti mrazu, snegu in vetru. Vse to doživlja danes vojak na bojišču. Naj ve domovina, kako velika je njegova storitev, da bo umela pravilno ceniti njegove žrtve. avolasi kerubin (Odlomek iz Fraccarolijeve knjige »Nestanovitno srce«) Te dni bodo naročniki »Dobre knjige« prejeli življenjepisnl roman skladatelja Bellinija »Nestanovitno srce«, ki ga je napisal znani in priljubljeni italijanski pisatelj Arnaldo Fraccaroli. Objavljamo kratek odlomek iz knjige, ki nam prikazuje življenje plavolasega sicilskega skladatelja v Milanu v časa, ko pripravlja svojo opero »Morski razbojnik«, ki je kmalu nato dosegla zmagoslaven uspeh v milanski »Scali«. Delo za opero »Morski razbojnik« je Bellinija utrujalo, a tudi navduševalo. Navdihnjenja in domišljije je imel dovolj, vendar ju je usmerjal po svoje, krepko držal za vajeti in brzdal. NI si zaupal in bal se je površnosti. Bral in bral je verze in jih deklamiral, da bi občutil njih zvočnost, njih naglas in pomen; med kom-poniranjem je pel, sedel tudi h klavirju in spreminjal zapiske. Kadar je bil zadovoljen, je odprl okno. kričal in skakal kot otrok. Kadar pa nI bil zadovoljen, je besno razmetaval liste, bežal z doma in se potepal po mestu. Clm se je nečesa domislil, se je vrnil domov in se spet lotil dela. Tako so mu v veselju in mukah minevali tedni. V gledališčih, umetniških in družabnih krogih v Milanu so se tedaj že zanimali za lepega plavolasega mladeniča, ki se je ob svojih prvh nastopih v družbi počutil brezdomca in bojazljivca. NI ostal neopažen, saj je bil zale, lepe postave in nedolžne čistega obraza. Nekdo mu je nadel vzdevek »plavolasi kerubin«. Kerubin? Neka dama je pripomnila, da ta kerubin posebno milo gleda ženske... Mnogi so se čudili, da se je Barbala. ki je bil znan kot trezen impresarij in preudaren trgovec, tako brezobzirno predrzntl angažirati tega mojstrčka za gledališče, kakršno je »Scala«. Res je, da je pesnik Romani zelo lepo govoril o njem. Res je tudi, da je imel lep uspeh v gledališču »San Carlo«. Toda ali naj se -»Scala« spremeni v otroški vrtec za glasbenike? Medtem je kerubin začel zahajati v salone, kakor je bilo tedaj v navadi. Priporočilna pisma, ki so mu jih dali v Neaplju, so mu odprla vrata mnogih plemiških h:š: sprejeli so ga plemič Gaetano Melzi, grof Gia^mo Barbo, grofica Amalia Belgicicso in vojvodinja Litta. Bil jim je všeč prav zaradi zadrege, ki jo je kazal. Ni mnogo govoril, a govoril je zr.nimivo in pri tem delal napake pri spreganju glagolov, kar je pogosto vzbujalo smeh, a se je zaradi tega še bolj priljubil, zlasti damam. Bil je na videz toliko mlajši od svojih šest in dvajset let in njegova vitka postava in otroški obraz sta bila teko nedolžno čista, da možje in ljubimci niso bili nanj Koncert Gina Gomila nimi igrivo in vedro spisanimi sonatami. Kontrast'ral mu je Bach v Busrnijevi obdelavi s Preludijem in fugo v e5-duru. V torek je priredila Glasbena Matica v veliki filharmonični dvorani koncert uglednega italijanskega pianista Gina Gori n'j a. Pianistični koncerti žal še nimajo pri nas širokega občinstva, a vsi, ki so bili prisotni na prvem ljubljanskem koncertu Gina Gorinija, so bilj navdušeni za njegovo mojstrsko umetnost. V Italiji spričo njene starodavne in visoke glasbene kulture ie samo po 6ebi ni mogoče, da bi nastopali kon-certanti povprečnih kvalitet; zategadelj slehrni koncert z italijanskim umetnikom cbeta nevsakdanji umetniški užitek. Mnogokrat pa je to. kar dajejo, še obilnejše in žlahtnejše, kakor to, kar obeta že znano ime. Tako je bil tudi Gorinijev nastop prijetno presenečenje za vse, ki so se zbrali, da uživajo njegovo umetnost. Odlična tehnika in poglobljeno čustveno muziclranje, iskreč, a disciplin'ran umetniški temperament: ti dve, pri italijanskih virtuoz;h kar splošni odliki označujeta turi' pianista in skladatelja Gorinija. — Koncertu so prisostvovali poleg zastopnikov Oblastev tudi pred stavi tel jI naših kulturnih ustanev in razni prijatelji pianistične umetnosti. Program ki ga je izvajal G:no Gorjnj je bil tako izbran, da je ustrezal zahtevnemu krogu prav kakor onim, ki hočejo na koncertu predvsem uživati. Zvočna barvitost in lapota posameznih točk je b'la na drusfi strani odtehtana z nlih tehnično problematiko, katere reševanje je — kakor zlastj rvi Dsbussuju — kazalo v nazorni obliki popolno suverenost Goriri^evega igranja. Prvi je bil na vrsti Scarlatti s svojimi lahkot- Brahmsova Balada v h-molu je zavzela s svoj'm melanholično sanjavim značajem, posebnost večera pa je bila impresionistična muzika Claude Debussyja, čigar skladbi »Odsevi v vodi« in »Ples« sta dobil' v Gorinijevi interpretaciji čisto. Jasno in svetlo barvitost akvarelno učinkuiočih razpoloženjskih kompozicij. Prav tako je živo zanimalo Gorinijevo lastno delo, moderno in prav lepo zgrajena »Sonata«, ki je dosegla tudi pri našem občinstvu popoln uspeh. Drugi ciklus sta zaključila Casel-lova »Dva ričerkara na ime Bach«. V tretjem delu je bil na vrsti še vedno neprekos-ljivi mojster nostalgično sanjave in čustveno tople klavirske glasbe Chopin s svojo »Fantazijo« op. 49. Izvajanje Chopina je na klavirskih koncert'h domala obvezno, zaradi tega pozna občinstvo ne le premnoge njegove skladbe, marveč tudi njih številne interprete; zato je prav tu tem laže sledilo Gorinijevi m sigurnim in finim udarom ter ob koncu, prav kakor pri prejšnjih točkah, izrafcilo z navdušenim aplavzom svoje zadovoljstvo. Na zahtevo občinstva, ki ga je torej Gino Gorini osvojil s svojo umetnostjo, se je bil moral pojaviti znova na podflii sti v Ljubljani« (504 sfr. v 8")- Sedem prirodcolovcev je prispevalo svoja dela. ki zgo*čujek> izsledke samostojnih razfekavamj in proučevanj nr področjih zoologije, botan:ke, paleontologije, mineralogije in meteorologije. Samo ob sobi se ume, da bi mogla zgolj ocena strokov-n:akov za posamezne izmed naveden h ved drotejno in primerno o/načiti uspehe. ki jih je obrcd:-»s«-*H jn opremiti. Se bo nadaljevalo. tega je danes epkiemičrnih bcflaar navzlic velikemu obsegu vodne mnogo manj kakor koaj prej. Posebno težko stališče je imela nemška vojska v tem pogledu, ko je nastopila proti Rusiji. Domnevajo, da je do zadetka sedanje vojne v evropskem delu Sovjetske zveze vsako leto pobrala maiUrija deloma hxki pega vi tifus. 200.000 do pol milijona ljudi. Se v letih 1918 do 1921 so =meli v Rusiji strašno epderoljo pegavca. Pravijo, da je ta bolezen prizadela 25 do 30 jonov ljudi, mod katerma jih j« ponoto 10 do 12*/«, v nekaterih krajih Se yoč. V istem času so imdr v Sovjetski »vezi 8 dO 10 midijonov nvJAančnih bolnikov. Ce preraotrimo te ogromne srbevSke, dimo. kako je zdravstvo v sedanji vetfiii napredovalo, se izpopOlnio in kaj vse so storil!i Nemcr m njihovi zavezniki ItaJijani za borbo proti kužnim boleznim in as zdravje vsega človeštva. KAJ VEM? IKAJ ZNAM? 36. Odkod izvira beseda do'ar? 37. Katera knjižnica je bila v starem veku največja in najslovitejša? 38. Kaj je antiparalelogram? * 39. Ena iz stare geometrije. V zgornji sliki je premer glavnega kroga razdeljen na osem enakih delov in so poleg glavnega polkroga narisani še štirje polkrogi z razl:čnimi polmeri, kakor jih kaže slika. Črtkana ploskev se imenuje pe-lekoid (iz grškega pelekoeides = sekiri podoben). Kolikšna sta ploščina in obseg pelekoida z ozirom na ploščino in obod glavnega kroga? 40. Dama ni tako preprosta. Na miniaturni deski za damo leži devet kamnov, osem belih, eden črn, kakor nam kaže slika. V štirih potezah je treba od- OleZffl nekoč lis danes Prerez gre skozi sredino zračne ogreval-nice v krušni peči. Iz stropa ogrevalnice pelje cementna cev v spalnico v I. nadstropju in je vdelana v medstenje med spalnico in kamrico v I. nadstropju v višini med zgornjo in srednjo tretjino stene, tako da vpada topel zrak istočasno v spalnico in v kamrico. Za odvajanje porabljenega zraka služi druga cementna cev, ki pelje od meje spodnje in srednje tretjine iz spalnice nad streho poslopja. Dokler bo tedaj gorelo v krušni peči, je stalno preskrbljeno za gretje spalnice in na najbolj higienski način za obnovo zraka. Slovenski kmet bi imel na ta način najbolj higiensko prezračevanje, kakršnega so dandanes deležni pozimi le obiskovalci naj-odličnejših palač v velemestih. Vse to bi pa ne bilo zvezano niti s povečanim delom niti z večjo uporabo kurilnega materiala. Gre tedaj le za stroške naprave, ki pa niso posebno veliki, zlasti če upoštevamo, da se naprava ne pokvari hitro, kakor je to pri drugih centralnih kurjavah čerio na dnevnem redu. Slovenija se odlikuje zbog obilice gozdnate površine in strmih pobočij naših gorskih verig z obilno meteorsko vodo in posebno čistim ozračjem, kar vse nam služi kot predpogoj za naše zdravje. Vsak kmetski dom naj bi imel svoj vodovod. To je tehnično prav lahko izvedljivo, ker je električni tok napeljan skoro že v vsako naselje. Potokov, studencev in vodnjakov ne manjka skoro nikjer na deželi, le nekaj sel še je, ki &:■ navezana na luže (k&le) in kapnice. Tamkaj je potreben skuoinski vodovod. Kier pa je napeljana elektrika, je prav lahko in primeroma ceno prirediti domač vodovod na električno črpanje. Tako bo pitna voda v kuhinji, umivalnici, pralnici, hlevu itd., kar je naravno predpogoj za higieno kmetskega doma. Umivalnico, ki naj bo poleg kuhinje, z namenom, da bo tudi pozimi topla, je nrav lahko opremiti s toplo vodo. Slednjo dobimo iz štedilnika, v katerega vložimo železne steklenice, kier se greje vodovod-ia voda ob štedilnikovem ognju in odvaja v kotlič na stropu umivalnice, odkoder dobivamo vsak čas toplo vodo za prho in drugo uporabo. Tako bomo dosegli, da se bo kmet umival in se ne bo bal mraza pri studenou ali vodnjaku ob zimski dobi. Tudi to bo znatno pripomoglo higieni kmetske rodbine. Higiena stranišča je takisto ena prvih zahtev na deželi. Stranišče mora biti zidano in po možnosti ureieno na vodno iz-plakovanie Greznica mora biti beton^ra-na in z be+onpko nloščo pokrita. Iz higienskih razlogov (zaiedalci) mora biti gnoj nenris+open živalim, enoj nai bo pokrit, grioinlca takisto, da ne izpuhti amonijak v zrak, nego pride v prid njivam in travnikom. S tem zabrmlujemo na^tarrk mušie nadloge. Tudi živino ne bodo mučili obadi. Za roditelie. ki ?ive kot prpužUkarH, je najbolje, da se prizida posebna soba s Kadar orcJajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Vojna časti so b;>lr v davnih stoletjih obenem časi kužnih bolezni in zgodliJo se ie celo, da so nekajkrat kužne bolezni odločile usodo' vojne namesto ožja 17 starogrške zgodovine vemo. da ie v peloponeški vojni, t. j. v letih 431 do 404 pred našim štetjem Atene obiskala tako imenovana »atiaka kug1,«, katere žrtev ie postal tudi Perikktj. in ki je napravila konec atički hegemoniji. V plinskih vojrah (264 do 146 pr. Kr) so b;le razredčene vrste kairtažan-sike vojske po čmih kozah V zgodovni srednjega veka pa se čestn omenja velika kuga v 14. stoletju. Imenovali so jo tudi »črna smrt«. Vojmr pohodi nemških cesarjev v Italijo so bili če&tc prekinjeni ah onemogočeni zaradi malaričn;h obolenj, ki so ustavila vojake rta poti, preden so prispeli na cilj. Proti koncu 15. stoletja se začela rrriti srifiilkia, ki je soodločala o marsikaterem podjetju vojaškega značaja Ogr omne človeške izgube v tridesetletn' vojni, ko se je prebivallstvo Nemčije skrč'lc na tretjino ali celo četrtino svojega prejšnjega števila, gredo na račun vojrrh kužnih bolezni, ki so razsajale v tistih časih. Ko se je vračala Napoleonova vojska h Rusi 'e Leta 1813 skozi Nemčijo proti domovini, je prinesla s seboj pega vi tifus. Nastale so epidemije, pri katerih je c:vilno prebivalstvo izgubilo 200 000 do 300.000 ljudi. Kakor beležijo kronike iz tiste dobe, je v letih 1813/1814 podleglo pegavemu tifusu celo 500 nemrkih zdravnikov V krim&k-vojni v letih 1854 do 1856 je umrlo zaradi ram 63.000 vojakov, medtem kc, s*-, požele vojne bolezni: pega vi tifus črne koze in straniti vse kamne z deske razen enega Poteze gredo tako kakor pri ob čajni dami začnemo s črnim kamnom in ta kamen ostane na zadnje tudi na deski, m sicer točno na mestu, kjer je stal ob za- četku igre. Rešitve nalog 19. t- m.: 31. Ličinka čebele se imenuje žerkn. 32. »Pesmi brez besed« je skomponiial Mendelssohn-Bartholdy. 33. Iz odgovora na vprašanje 28 ponavljamo stavek, da je navidezna pot Sonca po nebesnem obloku v dobi enega leta nekakšna vijačnica, ki leži med obema obrat-nikoma. in jo Sonce prehodi od 22. decembra do 22. junija navzgor, od 22. junija do 22. decembra navzdol. Ona točka nebesnega ekvatorja (polutni-ka, ravnka), ki jo Sonce na poti navzgor doseže dne 21. marca, da isti dan kroži po ekvatorju in se začne pomlad, se imenuje pomladišče. Pomladišče ima važnost ▼ kozmografiji. ker je koordinatni začetek tako zvanega polutniškega soredja, v katerem se lega zvezde določa z rektascenzijo kot absc:so in deklinacijo kot ordinato. Skozi zvezdo in svetovno os položena ravnina seče nebesno kroglo v glavnem krogelnem krogu, ki se imenuje deklinacij-ski krog zvezde. Rektascenzija zvezde je lok na ekvatorju od pomladišča do sečišča ekvatorja x de-klinacijskim krogom, idočim skozi zvezdo; rektascenzijo štejemo od 0° do 360° od pomladišča v nasprotnem smislu nego se nebesna krogla navidezno vrti. Lok na deklinacijskem krogu od ekvatorja do zvezde se imenuje deklinacija ia je severna al; južna. V tej zvezi lahko rečemo- da je pomladišče tista točka, kjer stoji Sonce, ko prehaja njegova deklinacija iz južne v severno. • 34. Prekanjena miška. t o> i L. □ 35. Gosi in ovce. Posestnik je imel pred zamenjavo 256 — 32X8 gosi in 176 ovac, skupaj 432 glav. Ker je vse gosi zamenjal za ovce in dobil za vsakih 32 gosi po 3 ovce, je za 256 gosi dobil 8X3 = 24 ovac in ima 176 + 24, skupaj torej 200 ovac. Kritem sveti kuga 104.000 vojaških življenj. Posebno črne koze so se nezadržno širile. V 18. stoletju so izračunali, dia je zbolelo za črninr kozami pet šestin vseh Ljudi V Evropi je" umrlo tedaj vsako leto približno 400.000 ljudi za to boleznijo. Po vojnih letih 1871 in 1872 je v Prusiji umrio zta črnumr kozami 125 000 oseb. To je b:;lo zadnje veliko mno-žestvenO' umiranje za to boleznijo. V 19. stolstju s« je vsem tem kužnim boleznim pridružila še kolera. Ime'a je v vseh vojnih pohodih veliiko vlogo. V kratki voini leta 1866 je ;?gubiila prua'-:a vo:ska na Češkem 6427 vojakov zaradi kolere, medtem ko jih je umrlo samo 5235 zaradi ran na bojilču. Medicinski vedi in njenemu razvoju v zadnjem stoletju gre hvala, da so se kužne bolezni omejile in da tudi v vojni ne pomenijo več takšne nevarnosti kakor kdaj ■ prej. Ne v miru ne v vojn; se niso kužne bolezni več pojavile v tako velikem ob-siegu kakor prej«n'e čase. Posebno po letu 1870 je v tem pogledu nastopila radikalna sprememba Medtem ko so do tega časa znašale izgube na bojiirču manj kakor iz-grbe zaTadii epidomičnh bo'ezru. se ie po-sihmaJ razmerje obrnilo. Ze v svetovni vojn: 1914 do 1918 se je pokazalo, da pride na 10 simr'n:h primerov zaradli izstrelkov komaj 1 smrtni primer zaradi kužnih bo- ; lezni. Izkustva, ki so sd j-!'h pridobiilii v svetovni vojni v borb4 proti kužnim boleznim, so pcstaila odločiilna tudi za sedanjo vojno. Leta 1939, ko se je ta začciLa, so bili povsod budno na straži, da se čimbolj omejijo nalezljiive bolezni tako med vojačtvom kakor med civilnim prebivalstvom. Zaradi * Šestdeset tisoč posežkov znamenitega kirurga. Iz Fiienze poročajo, da je skleni) pref. Teodoro Stori dati slovo svoji kirurški praksi. Prof. Stori je odličen ranocelnik, ki je izvršil v svojem življenju nad 60.000 kirurških posežkov. Takšno kariero ima za seboj pač redko kateri zdravnik. Stori je zdaj star 67 let ter je po rodu iz Ostlglie pri Mantovt Operiral je mel drugim tudi prince, visoki kier in rumunskega kralja Mihaela. , ♦ Kuga v Turčiji. V Ankari so ugotovili več primerov kuge. Domnevajo, da so kugo zanesli potniki iz Irana in Sirije, k.er divja ta strašna epidemija. Turška oblastva so izdala vse varnostne ukrepe. V političnih krogih v Ankari so po poročilu graškega dnevnika mnenja,, da se je pojavila kuga zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi pomanjkljivih sanitetnih ukrepov britanskih oblastev. * Ponesrečen napad. V Lyonu je bil n?pa_ den znani francoski pisatelj in novinar Hen-ry B e r a u d , glavni urednik političnega tednilca »Gringoire«. Sedel je v restavraciji za mizo, ko so neznanci položili v njegov avtomobil, ki je stal prel lokalom, bombo. K sreči je bomba eksplodirala Se takrat, ko je Beraud kosil v lokalu. Raztrgala jc vozilo na koščke. • Sneg po Italiji. Iz vseh krajev vzhodne Italije poročajo, da je v zadnjem času zapadlo obilo snega. V Veronl ga imajo na primer 30 cm, v Parmi nič manj in so morali zaradi snežnih žametov ustaviti avtomobilski promet. Celo Novi Ligure je pokrit s snežno odejo ter ima temperaturo več stopinj pod ničlo. Dr. France O g r i n : I Odlomek iz nameravane knjige. Idealizem sam zase je nemegoč. Se tako dobra ideja potrebuje za obstoj in razvoj materialne opore. Tako je tudi s planinstvom. Važen pripomoček za njegovo prispevanje so gorske koče planinskih društev. Ali še nisi čutil dragi planinec, kako ti je ob nastopu ture zaplulo srce, kako je vriskalo, ko si hodil, uživajoč božji svet, po gorski poti. Ako je trajala tura dolge ure, ves dan, pa še nisi bil na cilju, si začutil, da popušča duševno razpoloženje in da se čedalje bolj uveljavljajo posledice telesnega napora. Otopel si. Isto sva doživela z ženo, ko sva v enodnevni turi planinarila Iz Kamnika čez Konja na Korošico. še onkraj Presedlaja sva se živahno pognala v breg. Toda, ko ga kar ni hotelo biti konec, sva bila zadnjega vzpona že pošteno naveličana, težko pričakujoč, da prideva — mrak je legal na zemljo — že enkra* do Odleglo je nama, kakor hitro s/a jo ng edaln svetlikati se v dalji, še oo.j te trenutno mine dobra volja, *če te ic spotoma zalotilo neurje ali snežni metež. V vseh teh primerih je planinska koča zaželena pomočnica in rešiteljica. V topli sobi se ogreješ. okrepčaš in počijefi. S telesnim ugodjem oživi zopet duševno razpoloženje. Osrečujoče, v dolini nepoznano čustvo zadovoljstva nad prestano turo ln gorskim okoljem te prevzame. V planinski tovariSiji hitro mine večer. Drugi dan pa spet čil in planinsko navdahnjen nadalju-lješ ali dokončaš turo. Tako ti ostane ta v trajno lepem spominu. Zato radostno pozdravljamo z Ganglom planinsko kočo (iz zbirke »Na Gorenjskem«): Kakor gnezdo vrhu gore, ki ie orel znosil je, zdiš se koča mi, kjer more potnik pokrepčati se. Prenočevanje. V dolini lahko potnik brez strehe stori ln govori po pesmi C. Golaria »Brez doma«: Pisane cvetke po tihi livadi, spavajte sladko z menoj — zvezdice zlate na svetlih nebesih, čuvajte ve nad menoj 1 V planinah, kjer so tudi poleti noči mrzle, takih Idealnih potnikov ni. Vsak gleda, da pride na noč pod streho (v planinski koči, v pastirskem stanu, v logarski bajti). Ako kdo prenočuje zunaj (v šotoru), je to le izjema, »bivakiranje« v steni pa je plezalcu redoma vsiljeno. življenje ▼ gorskih domovih. Planinske koče in drugi gorski domovi živijo svoje življenje. Dokler je logarska koča ali pastirski stan udoben in privlačen, je mnogo obiskan (tudi po turistih). Ko mlvlačnost mine. prenehajo tudi obiski. Zato toži po Silvinu Sardenku Koča pod goro: O, včasih je marsikdo, pod streho prihajal to: Ko stari Je logar s preljubljeno ženko in lepo mladenko pri nas domoval. O tem življenju pa se vodijo zapiski redno le v gorskih kočah SPD. Njih spominske knjige — da ne omenjam poslovnih društvenih beležk — nam povedo marsikaj o razpoloženju in domislicah svoje-časnih obiskovalcev. Vreme, dovtlp, pesem, sonet v nje je povzet. Planinski Vestnik je o priliki že priobčil take umstvene utrinke, v št. 1. iz leta 1940. n. pr. tri sonete iz spominske knjige pri Sv. Duhu nad Solčavo, ki jih je napisal Josip Napo tnik. V označenem smislu se nam predstavlja spominska knjiga sama v enako imenovani pesmi Ludvika Zorzuta: V Skropilnik vernik prst pomoči, ko stopi v božje hiSe; planinec pa v planinski koči pri meni se podpiše. Revija sem planinskih - smučarskih portretov: uradnikov, študentov, delavcev, poetov. Izllj, popotnik, v me vso radost, zdravje, šalo, da bom spominov verno ogledalo. Vse srčne želje, težnje Jaz prenesem: prebavljam tvojo prozo, pojem tvojo pesem. Potem relikvija planinskega arhiva bom, tvoja zgodovina listoživa. (NSERIRAJTE V »JUTRU" S • Vezuv je pokrit s snegom. V zadnjih dneh je Vezuv jn bl žnje gore pokril sneg. Temperatura zaradi zapadlega snega nI dosti padla. • Bankovci v pohištvu. 60 letni Evaristo Lupi iz Cremone je oddajal v najem dva prostora nekemu mizarju, ta pa je zopet oddal eno sobo v podnajem Nandi Adorni-jevi, ki je nedavno umrla. Pred dnevi so pri pregledu pokojničinega pohištva ugotovili, da je Adornijeva hranila 22 bankovcev po 1000 lir v tapeciranem pohištvu. Denar so izročili oblasti, da ga razdeli med zakonite dediče. • Avtomobilska nezgoda. Na cesti, ki drži iz Ferrare proti Tresigallu, se je te dni prevrnil avtomobil, s katerim se Je vozil zavarovalni agent Terzo Paganini. Med vožnjo je namreč počila pnevmatika in vozilo se je pognalo s takžno silo v zrak, da je izruvalo bližnje drevo. Paganini in njegov sopotnik sta bila nevarno ranjena, prvi na rokah, drugI na glavi. • Dovoljeno Je streljanje golobov. Pre-, fekt Triestske province je po ugotovitvi, da ; so v njegovem področju številni jamski I golobi, dovolil, da se smejo ti golobi stre-! ljati. Seveda smejo golobe streljati samo lovci v svojih loviščih in s potrebno lovsko izkaznico. • Velik požar v skladišču papirja. V Pontelambru pri Comu Je Jiastal v papirnici požar, ki je zavzel velik obseg ter Je napravil za 380.000 lir škode Zgorelo Je poleg drugega 200 kv. metrov strehe, na podstrešju pa nad 700 stotov papirja. • Strop se je ndrL V restavraciji Adelo Poluzzi v Pieve di Cento pri Bologni je iS neznanega vzroka počil strop sobane v prvem nadstropju ter se vsul na skupino 20 oseb, ki so se mudile v spodnjem prostoru. K sreči ni bil nihče smrtno nevarno ranj-sa • Nesreča na newyorškj podzemski fc- leznici. Na newyorški podzemski železnici se je primerila te dni huda nesreča blizu postajališča Times Square. Iztirilo se je več vagonov podzemske železnice, ki so se zarili drug v drugega. Vagoni so nato začeli goreti. Nesreča je zahtevala 20 smrtnih žrtev, med njimi tudi štiri osebe italijanskega porekla. Radio Ljubljana ČETRTEK, 21. JANUARJA 1943-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8-00: Napoved časa; poročila v italianščmi. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13 00: Napoved ča6a; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhase: športni uspeh v celoti pa Je športa! vodja določil dragocen prehodni pokal, na katerem bo vrezano ime vsakokratnega zmagovalca in lastnika. h Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: zase bnioa Neža Cerarjeva v visoki starosti 84 let, mizarjeva hčerka Jožefa Druševčeva, 78 letna Marija Janžekovičeva, 61 letni železniški upokojenec Lovro Gabrijan in dvojčki Hilda in Ernestina Krajnčeva. — Na Kapeli je umrl po daljšem trpljenju 28 letni Ludvik Strablek, v mariborski okolici 161etna policistova hčerka Olga Požga-nova, v Studencih pa 541etni tesar Alojz Kampuš. Za zimsko pomoč bodo imeli v Mariboru v soboto in nedeljo večer veselo prireditev v Gotzovi dvorani. Prireditev je pripravil mariborski pevski zbor. Za poulično zbirko te sobote in nedelje so na Spodnjem štajerskem razobešeni in nalepljeni plakati s slikami najlepših spodnještajerskih krajev. Tečaj za spodnještajerske obratovodje na Dunaju. Dne 10. t. m. se je odpeljalo lz Spodnjega štajerskega 22 obratovodij in obratnih voditeljic na Dunaj, kjer so ostali 8 dni v tečaju državne šole za delovno vodstvo. Dobili so nova navodila za vodstvo obratov. Skupno so obiskali državno opero ter si ogledali mesto. Za slovo jim je bil prirejen tovariški večer. Zgoden znanilec spomladi. Kakor v drugih alpskih pokrajinah, je letošnja zima tudi na Spodnjem štajerskem precej občutna in je bilo zadnje čase dovolj mraza in snega. Toda, kadar so jasni dnevi in posije sonce, sneg naglo kopni na prisojnih pobočjih, zlasti po vinogradniških krajih. Neki ptujski ribič je te dni vlovil ob Dravi krasnega metulja, ki je vse prezgodaj prišel oznanjat pomlad. O kulturnem življenju na Spodnjem štajerskem poroča mariborski dnevnik, da je letos v jezikovnih tečajih 200.000 ljudi. 222 ljudskih knjižic posoja knjige. Nadalje posluje 25 knjigarn. Mariborska razstava knjig, ki je bila odprta 10 dni, je bila obiskana od 10.000 ljudi. Mariborsko gledališče ima od septembra leta 1941. dalje svoj ansambel, ki neguje opero, opereto in dramo. Preurejeno celjsko gledališče bo med najmodernejšimi v alpskih pokrajinah. O vsem tem je v Mariboru predaval kulturni referent Franc Kult. Trgovanje z vinom. Mariborski dnevnik poroča, da so zadnji čas prodali vinogradniki nedopustne količine vina neposredno potrošnikom. Zato je bilo krajevnim kmet-sklm voditeljem naročeno, da natanko poučijo vinogradnike, koliko vina smejo prodati potrošnikom in koliko ga morajo oddati za skupnost. Kazni so stroge. Zbiralcem znamk hoče ustreči nemška poštna uprava s tem, da bo postavila prodajo posebnih znamk na širšo podlago. Posebne znamke se bodo poslej predajale pri vseh večjih poštnih uradih. Da bo razdelitev pravična, ne bo posamezni kupec dobil v prvih osmih dneh več kakor 4 serije, šele nato bo preostala količina svobodno razprodana. O Spodnjem štajerskem je začel prinašati vrsto člankov »V61kischer Beo-b a c h t e r« v dunajski izdaji. Kakor je iz prvega članka razvidne, je bil jeseni poslan na štajersko poročevalec tega dnevnika, Robert Krotz. Prvo njegovo poročilo je bilo objavljeno v številki pretekle nedelje, 17. t. m, na uvodnem mestu. Robert Krotz popisuje vtise popotnika, ki se pripelje med visokimi Alpami v Gradec in na to na Spodnje štajersko. Medtem, ko je tam na Gornjem štajerskem že trda zima, je v Gradcu zlata jesen, na Spodnjem štajerskem pa so še prekrasni dnevi kakor poleti. To je pravi čudež, pravi poročevalec, da kaže štajerska v pozni jeseni kar obraze treh letnih časov. Nato objavlja daljši razgovor z državnim namestnikom dr. Ueberreltherjem v Gradcu ki je poročevalcu podrobno orisal zgodovino ln sedanje stanje na Spodnjem štajerskem. Nadaljnji članki bodo sledili. Smučarski tečaj za mladino šaleške doline je bil prirejen te dni v Šoštanju. Mladeniči so imeli svoje taborišče ter so se dnevno vežbali v smuki; nadalje so imeli pouk v nemščini streljanju, narodnem socializmu in petju. Ob zaključku taborenja so bili izbrani mladeniči, ki bodo nastopili pri okrožnih smučarskih tekmah 23. In 24. t. m. v Celju. Za ljudsko zdravje Od 18. do 24. t. m. traja v Mariboru teden propagande za ljudsko zdravje. Prebivalstvu je dana prilika, da spozna delo in ustanove urada za ljudsko zdravje v okviru Heimatbunda. Prihodnjo soboto popoldne in v nedeljo dopoldne bodo otroški vrtci ter pomožni uradi za matere in otroke v Mariboru vsakomur dostopni. Mali oglas! Službo dobi Postrežnico tsc dni j?o par ur dnevno iščem. Gerbičeva 55c. 978-1 Postrežnico za teži a dela z« ves dan iščem. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 997-1 Postrežnico za varovanje otrok in lažja dela se išče. Naslov v poslovalnicah »Jutra«. 998-1 Začetnico za pisarno, iščem. Ponudbe na ogl. od*1- Jutra pod »Dvorazredna trgovska«. 1000-1 Briv. pomočnika sprejmem takoj za vodstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vod stvoc. 1028-1 Lončarja za izdelavo lončene posod«, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Samostojna moč« 1020-1 Uradnica more biti začetnica, vešča stenografije, strojepisja dobi stalno name. ščenje. Pismene ponudbe na »Karton«, Kolodvor-ska 3._1038-1 Služkinjo pridno in pošteno, pripravno za pomoč v kuhinji išče gostilna Ma-rinšek Prečna ul. 8. 1008-1 Brivskega vajenca sprejmem takoj. Prane Wildman. Ljubljana. Napoleonov' trg 5. 1030-44 Službe išče Službo hišnika ali kaj p ličnega išče brez vsega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten hišnik«. 959-2 Frizerka dobra moč. išče službo za takoj ali po dogovoru — tudi za na deželo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Dobra moč«. 1011-2 Gospa izvrstna kufcarica, išče službo pri manjši družini. Vprašati: Res! Jeva 13-11, levo. 1009-2 19-letna s znanjem Italijanščine želi kakršno kali službo. Ponudbe na egl. odd. Jutra pod »Poštenost in izvežbana«. 1010-2 Pouk Jezikov se lahko v treh mesecih praktično naučite. Italijanščina, nemščina, francoščina. Metoda izvrstna. Honorar nizek. Pouk v večernih urah. Zglasite se od 14. do 17. Novi trg 5-in. 1015-4 Izložbe aranžiram lepo ln moderno po solidni ceni. Ponudbe na ogl. odd. j Jutra pod »Aranžerka«. i 10016 Kompleten servis Maier Hard porcelan. Stiska ul. 1-n, desno. r>r: sv. Jakobu. 1017-6 Snežke damske št. 37, nove. ugodno prodam. N. Uča-fcar Vodmateka 15. 1003 6 Razprodaja sank. različne velikosti, več koEtidov, po zelo ugodni ceni naprodaj. Gasogeno Merkur, Puhar-jeva 6. 1023-6 Damske cipele broj 37. gušterova koža, viaoka peta, fina pred-ratna roba. Jedna kožna peta. prodaj em. Stiška 1-n desno. 1018-6 GaSperčke* peči in štedilnike, različne velikosti, več komadov ugodno proda Gasogeno Merkur, Puharje-va 8. 1024-6 Kupim Gramofonske plošče dobro ohraniene aJi pa v neuporabnem staniu kupuie m plača naiviije dnevne cene »Everest«, Prešernova ulic. 44.___J-212-M-7 Perzijsko preprogo, originalno, kupim samo od privatnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna priložnost«. 715-7 Kupimo vseh vrst snažno poni-štvo. pisalne in pogrez-Ijive šivalne stroje, globoke otroške vozičke, ga-šperčke. štedilnike, gramofon kovčke, dobro ohranjene plošče, ter druge uporabne predmete, prod as te v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 975-7 Ležalni kauč kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kauč«. 1038-7 Leica fotoaparat, kupimi Ponudbe s točnim opisom poslati na ogl. odd. Jutra pod »Leica«. 1032-7 Pisarniško opremo rabljeno ali novo, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Boljšo, kompletno«. 1031-7 Pisalno mizo dobro ohranjeno, takoj kupim. Brata Vlaj. Wol-fova 5. 1026-7 Oblačila Obleko temnomodro s sivimi črtami. dobro ohranjeno, prodam za dečka od 14 do 15 let. Naslov v vseh posl. Jutra. 1027-13 V najem Brivnico na prometnem kraju, prodam ali dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bnvni-ca«. 1029 17 Klavir, pianino, gramofon in preproge, plačam zelo dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zelo dobro«. 1022-7 Posest Ugodna naložba kapitala J« pnložnu6tni nakup parcel v najbl.žnji periferiji Ljubljane. blizu cestne železn.ce v izmen 240 do 760 kv m. Vsa pojasnila daje Pri-stavec Franjo. real. pi sarna. LJubljana. Cesta Anelp Re» št 3 19 20 Glasbila Havajsko gitaro čisto novo. ugodno prodam. Poizve se pri Fleiss Ciril. Metodova 35 (B!ei-weisova). 1007 26 Izgubljene Trije ključi zvezani skupaj so se našli na prelazu Bleiweiso-ve ceste. Dobe se v upravi Jutra. 1039 28 Razno Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Kupim detektivske romane iz italijanske kolekcije »Libri sialli Mondadori«. Ponud-| be na ogl. odd. »Jutra« pod »Libri gialli«. 977-8 Pohištvo Razno pohištvo, dobro ohrameno, se ugodno proda. Levčeva ulica 11, tličje. ----- pritličje 988-12 Kauč in 2 fotelja brez tapet ter okroglo mizico iz orehove korenine, popolnoma novo. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1002 12 Proda se: visoka in nizka omara, dve nočni omarici ter ena miza za 1200 lir. vse dobro ohranjeno. Ogled v soboto popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 1013-12 Mačje kože ln zajčje, samo velike in zimske — kupuje krznarstvo L. ROT. Ljubljana. Mestni trg 5 V italijanščino prevaja prožnje. dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13 J-170-M-37 Vabilo na redno skupjčino Akademskega kolegija stavo-ne zaoruge z o. J. v Ljubljani, ki se bo vr-š.la dne 1. febr. 1943 oo 18. uri v prostorih za-dn.ige (ravnateljeva pisarna) s sledečim dnev. nim rodom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Poročilo: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora. 3 F redi ogi in pritožbe. 4. Sklepanje o let. sklep-nem računu, o kritju poslovne zgube in podelitvi mzrežnice članom upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitev: a) 2 članov upravnega odbora in enega namestnika; b) enega člana nad. zornega odbora in enega namestnika. 6. Določitev vsote do katere se sme zadruga zadolžiti. 7. Slučajnosti. če bi skupščini ob napovedani uri ne b la sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki v?ljav-no sklepa, ne glede ni štev:lo navzočih zadružnikov. — Upravni odbor. 1033 37 O čudežu, O sram žarnice Del prodigio della Lampada Osram Come una buona s»u|a riiparmia carbone. ufiliizan dolo economicamenle. eosi la lampada OSRAM-O risparmia corrente perch* questa viene vantaggiosa-menfe trasformala in loe«. - le lampade OSRAM-D hanno il fllamenro • doppia spiral« Oueslo significa : Minor consumo di correnle • alla efflcienza lumlnosa LAMPADE OSRAM D moli« luc« • poco consumo Kakor dobra pec prihrani premog, ce ga uporablja ekonomično, reko prihrani žarnica OSRAM-D lok, ker ga le-ia spreminja z uspehom v svetlobo. To pa pomeni: Manjša poraba toka in velik svetlobni učinek, O S RAM-P ŽARNICE mnogo svetlobe in mqjhna poraba O 7 TfTTTiTf Obrtnik inteligenten, želi spoznati sebi enako prikupno, dobrosrčno, značajno to-varišico do 28 let. Samo resne ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prikupna značajna tovariši-ca«. 1037-25 Skladišče zaprto ali odprto, čimbolj v mestu, išče za takoj gradbeno podjetje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spomlad:«. 974-19 Sobo odda Opremljeno sobo oddam s posebnim vhodom, zgoraj. Goruoova 18 949 23 Opremljeno sobo v bližini glavnega kolodvora z uporabo kopal niče. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1025-23 Pisalni stroj » dobrem staniu ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuie in plača naivišie cene Everest, Prešernova 44. 211-N-J-29 Majhno sobo v mestu, išče ves dan odsoten samec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 1006-23a Pridelki Suhe gobe in sveže pomaranče prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na Bleiweiso-vi cesti 29. 979-55 Gospodarska zveza v Ljubljani. Bieiweisova cesta št. 29, kupuje seno. 1012-33 Vsem znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da je v ponedeljek ob 17. uri preminul po težki operaciji naš ljubljeni oče in mož Vladimir Mihajlovič Borisov pravnik in višji uradnik drž. direkcije železnic Pogreb nepozabnega Vladimirja bo v četrtek ob 16. uri z 2al — iz kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. januarja 1943. JELENA, soproga — PETER, sin " ■■ .': -v.. 1 ZAHVALA Za premnoge dokaze in izraze sožalja ob smrti naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tete in tašče BENEDIK FRANČIŠKE roj. Vrhovnik se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Demšarju Jožefu za večletno versko tolažbo, zdravnikoma g. dr. Trtniku Albertu in g. dr. Cadežu Gvidonu za požrtvovalno zdravljenje in končno vsem, ki so rajno spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo opravljena v soboto, dne 23. januarja t. L ob %8. uri v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 19. januarja 1943. ŽALUJOČE DRUŽINE * V,--s-'' 77 roman Zahteve njegovega težavnega poklica so bile vzgojile Soapyja v hitrega misleca. Ze nekaterikrat se je bil znašel v tako sitnem položaju, da je moral hipoma zasnovati popoln bojni načrt. Njegov izvež-bani um se je tudi zdaj samodejno izkazal. »Seveda ste me prestrašili,« je odgovoril, trudeč se, da bi pokazal gospoda Tomaža G. Gunna z najboljše strani. »Tako skrivoma ste prišli! A vsekako ste konec koncev tu, spoštovani gospod Shotter.« »Da, evo me tu,« je Sam pritrdil. »Že precej časa vas čakam,« je Soapy nadaljeval. »Bojim se, da sem pri tem nekoliko zadremal.« Zahahljal se je, kakor da ga sili dobrodušen smeh. »Mislil sem si,« je Sam odvrnil, »da mora biti človek zelo spreten, če vas hoče zalotiti spečega.« Gospod Molloy se je spet zahahljal. »Baš tako so mi pravili fantje v Denver Cityju.« Pomolčal je in s tesnobo pogledal Sama. »Kaj ne, gospod Shotter, da ste me spoznali?« »Menda sem vas spoznal,« je ta odvrnil. »Torej se spominjate, kako sem vas pred nekaj dnevi nadlegoval, da bi še enkrat videl svojo domačo hišo...« »Spominjam se celo, da sem vas videl zdavnaj prej,« je malomarno rekel Sam. »Ko ste bili še v Sing-Singu«. Prižgal je plinovko, in gospodu Molloyu je bil ta presledek na moč dobro došel, da je skril svoje presenečenje. »V Sing-Singu, pravite?« »Da. Mar ne veste, kaj to pomeni?« »Toda vi niste bili nikoli tam,« je menil Soapy Molloy in se boječe ozrl proti vratom. »Notri ne. Prisostvoval pa sem predstavi, pri kateri ste igrali glavno vlogo. Samo vašo .številko* sem pozabil.« »Kaj pa je za to, konec koncev?« »Kako?« je vprašal Sam, radoveden spričo te drznosti. Gospod Molloy se je dostojanstveno umaknil. »Kaj pa je konec koncev za to?« je ponovil. »Res je, da sem bil zaradi sodnikove hudobije in podkupljivosti porotnikov nekaj časa tam notri. Po tem dejstvu pač ni moči soditi o vsem mojem življenju. Američan ste, gospod Shotter, in veste takisto dobro kakor jaz, da ima politika naše dežele na žalost tudi temno plat. Moje vztrajno delo za napredek in poboljšanje ljudi me je spravilo v odkrito nasprot-stvo s kliko brezvestnežev, ki se me niso pomišljali spraviti v zapor pod obdolžitvijo ...« »Vse to bi bilo v mojih očeh prav lep izgovor,« »Kot vlomilca v vaši hiši!« je ogorčeno vzkliknil ga je opomnil Sam, »da vas nisem zalotil kot vlomilca v svoji hiši.« gospod Molloy. »Ali ste zblazneli? Prišel sem v upanju, da bora mogel govoriti z vami, pa so mi rekli, da vas ni doma, in vaš sluga, ki je v vsakem j oziru vljuden človek, me je povabil, naj vas po-' čakam. Da bi bil vlomil v vašo hišo ? Ta je pa lepa. Ko bi bilo tako, ali mislite, da bi bil mirno ležal na vaši zofi?« »Hash vas je spustil tu noter?« je vprašal Sam. V vnanjih lastnostnih gospoda Molloya je bilo toliko osebnega magnetizma, da je celo Škotom uspešno prodajal velike količine strojnega olja, izvira jočih iz vrelcev, ki jih vobče ni bilo. Tudi Sam se je vkljub svojim predsodkom očitno boril z dvomi. »Ce je vašemu slugi ime Hash, je bil očitno on tisti, ki me je spustil v ta salon,« je odvrnil Soapy s še bolj poudarjenim dostojanstvom. »Prišel je in mi odprl hišna vrata z vso vljudnostjo, ki je običajna. kadar pride gentleman na obisk.« »A kje je Hash ta mah? je vprašal Sam. »Mene vprašujete? Kako naj vem?« Sam je stopil k vratom. Gostovo plemenito ogorčenje ga je bilo sicer osupnilo, a ne prepričalo. »Hash!« je zaklical. »Najbrž bo kje zunaj,« se je Gunn«. »Hash!« si je zaželel čistega zraka pa je šel malce na okrog.« »Hasui« je z grmečim glasom v tretje ponovil Sam. . Od nekod iz podzemlja se je razločno začul odgovor. »Na pomoč, Sam... Na pomoč!« Izbljuniti cunjo, ki mu jo je bil Soapy Molly tako vestno zatlačil v usta, za Hasha ni bUo lahko delo, oglasil »gospod a nazadnje se mu je le posrečilo. Njegov glas ja zdaj kakor mrtvaški zvonec zadonel nesrečnemu gospodu »Gunnu« na uho. »Zdi se, da je spet doma,« je rekel s slabotnim glasom. Sam se je obrnil k njemu ter ga pogledal kakor obsedenec; srce se je skrčilo Soapyju, ko je z očmi premeril njegova široka ramena in mišičasto žila-vost njegovih rok. »Ce spet kdo pride, ni treba drugega, kakor da ga takisto lopneš po glavi,« mu je v spominu zazvenel ženin glas, toda pogled na Sama je očitno dokazoval zanesenost take namere. Sam je v vsem nalikoval pokvarjencem, ki ti za vsak udarec po glavi neutegoma vrnejo dva. »Zdi se mi, da ste ga zvezali,« je grozeče mirno odvrnil mladi človek. Soapy ni črhnil besedice. So trenutki, ko dobra beseda dobro mesto najde, so pa tudi taki, ko j® molk zlato. Sam ga je neodločno gledal. Polagoma ga je obhajala zavest, da stoji pred sitno nalogo: biti ob istem času tu in tam. Nedvomno je bilo treba kar moči hitro iti v kuhinjo in razvezati Hasha; a kdo je bil porok, da je malopridnež med tem ne popiha? Ce ga vzame s seboj v kuhinjo, je več ko verjetno, da bo skušal pobegniti skozi zadnja vrata, in če ga zaklene v to sobo, lahko uide skozi okno. Vprašanje je bilo od sile nerodno, a kakor za vsa vprašanja, se je tudi zanj našla rešitev. Sama je prešinila veleumna misel. Grozeče je iztegnil prst in pokazal na gospoda »Gunna«. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani