The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZAiStOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (T^TbELJEK) JUNE 14, 193 ŠTEVILKA (NUMBER) 13S Zaščita reda miru v ziamenju strojnic in vojaštva GOREČI BIlBAO Maiial Tuhačevski in sedmero drugih TIK PRED ! generalov ustreljenih radi veleizdaje PADCEM ;Tuhačevski je bil najodličnejši ruski vojak. --Obtoženi so priznali, da so delovali v korist Fašisti pravijo, da je mesto Nemčije. Sovjetska vlada molči o po- tohko kot zavzeto. Vlada m je zbežala v Santander drobnOStlH prOCeSa. Cougftlin in nova unija HENDAYE, Francija, 12. ju-nija. — šestdeset fašističnih ae-roplanov je danes sipalo smrt in cgenj na smrekov gozd med krajema Derio in Zamudo, severovzhodno od Bilbaoa, vsled česar vzplamtela cela stena plame-'^ov, ko so fašisti prodrli skozi zunanji "železni obroč kancev pri E1 Gallo. republi- TROCKIJ PRAVI, DA JE TO PRIČETEK KONCA STALINOVE KRVAVE DIKTATURE MOSKVA, 12. junija. — Da-; nes je bilo ustreljenih osem najvišjih častnikov ruske armade, med katerimi je bil tudi mladi, briljantni maršal Mihail Tu-hačevski, ki je takorekoč še do Detroitski Usti naznanjajo o g osnovanju nove Fprdovej unije. — Pri Fordu je zaposlenih 120,000 delavcev včeraj zavzemal eno najvišjih Vžigalne bombe so povzročile: ™6st v ruski armadi in državi, gozdni požar, ki je pregnal bas-! ker je bil podkomisar za narod-kiške brambovce iz tee-a dela ' "o obrambo. (V petek smo poro- t#honhpoacij. '........ " y soboto večer so pričeli gore-^ i^aji na severni periferiji me-® Bilbaoa. Iz plamtečih domov takoj pričele bežati terorizi-'^a.ne ženske in otroci. General Jose Fidel Davila, oveljnik fašistov na tej fronti pravi. ■■ - •' čali o njihovi aretaciji, v soboto so bili — že mrtvi . . . Op. ured.) Rečeno je, da so bili obsojeni v smrt, ker so hoteli okrniti Rusijo za njene zapadne province, ter iste dati Nemčiji. Prva stvar, ki so jo storile sovjetske oblasti, čim so bili Tu-hačevski in njegovi tovariši u- DETRQIT, 12. jimija. — Tukajšnji listr«o javili organiziranje nove ddfevske unije, o kateri se sodi, da'^ma Rev. Coughlino-vo podporo- Unija je za Fordove delavce. Kot predsednika unije javlja časopisje ^rthurja. E. Nelsona, Fo^ovega uslužbenca. Snovatelji najnovejše unije pravijo, da-prič^ujejo v kratkem času K),000 članov. DEARBORN, Mich., 13. juni-Dolga roka laškega fašizma Henry Ford, pionir produk-je dosegla dvoje anti-j cije na deb^o, bo kmalu praznoval 35-letnico, odkar je pričel s j ZA HLEB KRUHA . . . NEW YORK, 13. junija. — V Brooklynu je bil aretiran in postavljen pod .$500 varščine 25-letni Anthony Gimenez, ki je ukradel v neki pekami hleb kruha. GImene/ je izjavil sodniku, da je brezposelen in lačen. Značilna je njegova Izjava, še bolj pa značilna njegova aretacija in varščina, v deželi demokracije in izobilja." Vsa znamenja kažejo, da v ameriški industriji še dolgo ne bo miru. - Odhod vojaštva iz Monroe. - Več oseb obstreljenih in ranjenih v spopadih. Umor dveh antifašis-tičnih novinarjev Pogon na "Ustaše v Franciji fašističnih časnikarjev v Franciji, ki so ju našli ubita v nekem gozdu. da zdaj ne more njegovih : strel jeni, je bila odredba za oja "lož ničesar več zadržati na njih I čenje ruskih zapadnih mej. Po-zmagovitem pohodu. ' ' " ' PARIZ, 12. junija. — Pred dnevi sta bila najdena v nekem gozdiču ubita dva antifašistična svojim podjet^^n, Ford je pričel s svojinir podjetjem dne 16. junija 1903 is kapitalom $28,000. Današnje iit^etje kompanije, ki pa obstoja "SjMjučno ---- Po umoru kralja Aleksandra in francoskega ministra zunanjih zadev, Barthouja, so vstaše izgnale vse evropske dežele GOVERNER MURPHY JE ZA ZAŠČITO PREBIVALSTVA IN NJEGOVE LASTNINE, PA TUDI ZA SVOBOŠČINE DELAVSTVA Delavski položaj WASHINGTON. — John I-Lewis, je pozval na štrajk 9000 tudi governer Murphy, ki je dejal: "Prišel sem, da poskrbim, da bo mestno prebivalstvo in premogarjev v rovih, iz katerih ] njegova lastnina zaščitena, pa dobavljajo jeklarne v Bethle-i tudi, da se bodo lahko nemoteno hemu in Youngstownu, kjer se j nadaljevali shodi unijskega de-vrši štrajk delavcev, svoj pre-' lavstva. mog. Dalje je CIO posvarila raz- ANDERSON, Ind., 13. jum- PARIZ, 13. junija. — Francoska vlada je sklenila, da Fran- j sija na noben način ne sme po Fordove rodbine, pa znaša pri-, torišče in zatočišče "Usta časnikarja, o katerih je zdaj do- bližno 700,0(^,000 dolarjev; jugoslovanske teroristične ' . „ , . tPP-a if v O-Pitovini. Ford I _____•____TTV___.__ gnano, da sta to brata Carlo in Sabatino Roselli, italijanska an-tifašista. Francesco Nitti, bivši italijanski ministrski predsednik, je označil umor teh bratov kot "najhujši zločin izza podvi- lovico tega ^ v gotovini. Ford j zaposluje daaes 120,000 de av- j .cev. ' i , —nicata, jDiiuaoa ^ eni krogu od Biskajskega Nervion doline, je vdrža dni vse napade faši bomhnik sk ^ooibnih letal, artilerij ®Snja in mehaniziranih e ! glavitno pozornost so posvetile sovjetske oblasti zdaj svojim o-1 ga fašizma." ^ i gromnim garnizijam v Beli Ru- "Prepričan sem, ^ I siji in Ukrajini, katerih bivša i vojaška poveljnika, I. P. Ubore-vič in J. I. Jakir, sta bila tudi med ustreljenimi generali. Razteza "i Baskov, ki se j gromnim garnizijam v Beli Ru- <*^teza okoh mesta Bilbaoa ^ je rekel Nitti, ki živi v izgnanstvu v Parizu," da bo moj prijatelj, Fiorelo LaGuardia, newyorski župan, znal pravilno predočiti ameriški V garnizijah Bele Rusije in j javnosti ta najnovejši fašistični v Ukrajini so častniki in moštvo sklicali takoj shode, na katerih Antonio Aguirre, katoličan in j so sprejeli resolucije, ki so jih adi predsednik polavtonom- i nemudoma poslali vladi v Mo-® Daskiške dežele, je včeraj po-1 skvo, v katerih resolucijah hite Sfabii puško ter odhitel v strel-' zagotavljati, da bodo takoj uve-jarke, da pomaga pri ob-! dli čiščenje v vsojih lastnih vr-•^bi mesta. | stah, da izginejo zadnji sledovi fašistični letalci so bombar- j izdajstva njihovih bivših povelj- Oo^r^ otroško bolnišnico vjnikov. ''»tzu. j Moskovska vlada je danes u- ja Avstrija, 13. juni-1 radno potrdila justifikacijo mar- skozi vozijo v Italijo ne-1 šala Tuhačevskega in ostalih ®sUno dolgi vlaki, natrpani z | generalov, objavila pa ni nobe-"omenjeno za špansko j nih podrobnosti glede njihove ^'Stično ofenzivo. i izdaje. MADrth 10 . „1 Inozemski diplomatje v Mos- RID, 12-2;ikvl. ki bi radi sporočili svojim 'osuplim vladam podrobnosti te- ga najnovejšega izdajniškega zločin.' Dalje je rekel Nitti: "Ta u-mor je ostudnejši kakor je bil zločin, izvršen nad Matteottijem ker je bil osnovan v inozemstvu in to z mnogo večjo pretkanost- 30." Carlo Roselli je bil urednik pariškega italijanskega antifa-šističnega časopisa "E Liberta," Pretekli mesec je njegov časopis objavil serijo tajnih instrukcij, SMRT ITALUANSKEGA GENERALA organizacije. Včeraj so detektivi aretirali dvoje indi vidu jev, ki sta na sumu, da sta člana te organizacije. Ii^nani iz vseh evropskih de- E'M Ki ..a»Am^--ItaK3an-'W,vštcvši Ogrske, kjer so ime-: ska vlada ie priznala, da je pa-i" ""'"""''T- T del v bojih na Guadalajara fron-j "Ustas." po umoru kralja Alek- ti v Španiji italijanski general m francoskega zunanje- Alberto Uu.zi. Batbou-a zaman Bivši španski kralj Altonzo in : pnzadeval., ustanovit. svoje dvoje njegovih sinov so se danes f^vne stane v Bolgariji, Poljski udeležili maše zadušnice za span ;Avstriji. skim fašističnim generalom Mo-! Francoski detektivi pravijo, lo, ki je bil ubit v letalski nesre-; sta osumljenca hotela kupit ši. neko osamljeno kmetijo, katero I sta nameravala izpremeniti v ta-! borišče vstašev. danes prodrle štiri in ^ daleč v fašistične po- ^.^^3lamanca, Španija, 14. juni-^askiška vlada je zbežala iz Bilbaoa v Santander, Veijjj^k fašistični po- Napad na prodajalno z žganjem i -;-— Štirje oboroženi mladi možje g|y00||0y GOIlgWer so stopili v soboto ob desetih; %%vme!'™jwtruZhLh: Kongresnik Sweeney nazna- ;;r:;"Vh'po;iare'"fašišt;č„e" o£. v«u ^ ne governerje posameznih dr- ja. — V pretepih, ki so se vršili žav, naj nadenejo brzdo Tomu;med nasprotnimi si strankami, Girdlerju, predstavniku jeklar- j je bilo devet mož obstreljenih s skih baronov, da njegovo izziva-' šibrami, večje število pa jih y nje ne povzroči "masakrov." i bilo ranjenih od kamenja, ki jo MONROE, Mich. — To mesto j letelo po zraku sem in tja. ie pod vojaško stražo, ker soj JOHNSTOWN, Pa., 13. juni-organizirani delavci na shodih j ja. — Pred Franklinovo tovarna v treh državah zagrozili, da se j ki je last Bethlehem Steel koi -bodo izgredi spet ponoviU, če se j pcracije, je bilo danes ranjenih takoj ne dovoli piketom spet pi-j petero oseb: trije neštrajkarji, ketirati pred Newton Steel to-' en policist in en piket. yarno. I Pretep se je začel med skupl- ANDERSON, Ind. — Devet! no, ki je štela približno 25 pike-mož, ki so bili člani kompanij-|tov in skoro enako število ne-s^kih' unij, je bilo obstreljenih, ne; stavkarjev. Ko je neki skeb pri-kaj pa ranjenih v spopadu z U. i čel mahati z revolverjem po A. W. delavci. 'zraku, se je začel pretep. JOHNSTOWN, Pa. Pet ranj-^- j nih v boju s piketi pred Cambria jeklarno, ki je last Bethlehem Steel korporacije. BILBAO — Generalni štic'.) DETROIT, Mich. — Snovanje [jaskiške armade je imel dane nove "Coughlinove unije"; Cou- <^ejo, tekom katere je določil, d;i ghlin ožigosan kot neprijatclj j^^sto ne poda in da ga bo ai'-delavstva. — mada branila do konca, — i!ix MONROE, Mich., 13. junija, j življenje in smrt. — Delavski voditelji Van A. i John L. Lewis zahteva od go-Bittner je dejal, da v Monroe ne | vernerjev sedmih držav, kjer so bo miru, dokler kompanije ne i štrajki in izprtja, da ukaže jo za- ZADNJE VESTI kakor . sti v,. " Francisco Franco. Faši- re VKXli^W. X- , ^Uo, da je Bilbao tako zavzet in da preostane fašistične čete vko-lo ^ niesto. Sinoči je priče-pet gosto obljudenih Bilbaoa. Baskiška Sovr^v^® priznala, da je napravil llo„ veliko vrzel v "El Ga-J^^^'^bni črti. deset tisoč fašističnih vo- Jakoy •. ^ ------ ---------------- tal i ' tankov in dvesto le-Pestilo za seboj kupe mr prodiranju proti Bil- S'^ozno opustošenje na baou. general pravi, povgflJ!®. bodo vdrli v mesto in | lož, t ^ ulicah bojev naj bodo obstreljevali j klef procesa, ne morejo drugega, kakor da pokažejo na ruski u-radni komunike j, v katerem je rečeno, da so bili omenjeni u-streljeni, ker so priznaU, da so bili v službi neke inozemske sile, ki je sovražna Rusiji in ki si na vso moč prizadeva, razkosati rusko državo. Sovjetsko uradno časopisje pravi, da se bodo kmalu vršili še nadaljni procesi. V sovjetskih ječah je še polno drugih častnikov in uradnikov, kakor tudi civilistov. MEXICO City, 12. junija. — Leon Trockij, bivši šef sovjetske armade, katero je on organiziral, je danes izjavil, da pomeni usmrčenje teh ruskih generalov I "pričetek konca Stalinovega dik-i tatorskega režima." lasti raznim časopisom. Te in strukcije so bile skrajno značilne, ker je bilo v njih med drugim ukazano, naj italijanski listi poudarjajo in nagiašajo nezmožnost Delbosa, Herriotovega slamnatega možica." In prav tako naj nagiašajo "nemoralni" značaj Blumove knjige, nanašajoče se na zakonsko življenje. Bolniki _______J_____ Z Svetkovo ambulanco je bil gj, 2 okoliškega gričevja, do- j prepeljan v Huron Rd. bolnice ^ mesto ne poda. i Frank Bradach na njegov dom • so izdale oblasti ukaz, na 22344 Nicholas Ave. V Glfn- iz- Mrs, Terbižan poroča One naše žene, ki nameravajo jutri 15. junija z Mrs. Terbi žan obiskati Merical Museum, naj gotovo pridejo skupaj na vogalu Waterloo Rd. in E. 156 St. ne kasneje kot ob 7. uri zvečer, ali pa na vogalu Adalbert rd. in Euclid Ave. ne kasneje kot ob 7:45 zvečer. One, ki se še niso priglasile, to lahko store, ako pokličejo telefonično Liberty 1464, bodisi nocoj ali pa jutri do 10. ure dopoldne glede nadaljnih informacij. Vse one, ki gredo o-biskat omenjeni muzej v četrtek, naj pazijo na naznanilo, ki bo objavljeno v tem listu v sredo. Na obisku mesto; pred vsemjMr$. Josephina Yakos rojena Jo iz niesta ženske in otro-1 Fprtuna iz 708 E. 156 St. Naha- ija se v sobi št. 105. *^^3 Se z vso naglico ville bolnico pa je bila odpeljana Na obisku pri svojem sorodniku Louis Kovaču na Arcade Ave. se nahaja Mr. Paul Kovač iz Ridgewooda, Brooklyn, N. ¥., rodom iz Radovljice na Gorenjskem. Oglasil se je tu^i v našemi uredništvu. so s seboj tudi steklenico žganja, da se menda odtešijo za pot nato pa v velikem avtomobilu odbrzeli. Smrtna kosa V soboto zvečer je nanagloma preminul Joseph Porok v starosti 34 let, rodom Madžar. Stanoval je na 16014 Saranac Rd. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Frances, ki je dobro poznana iz Novinčeve družine na E. 162 St., dalje sina Josipa, hčer Doris, očeta Franka, dva brata. Franka in Steye in dve sestri, Helen Takacs in Susie Williams. Pokojni bo ležal v po errebnem zavodu August F. Sve tek na 478 E. 152 St. Čas pogreba bo naznanjen jutri. Žrtev akutnega alkoholizma V Talgarth hotelu na 1924 Prospect Ave. so našli v njeni sobi neko 40-letno žensko, ki je umrla vsled akutnega alkoholizma, kakor je izjavil^ koroner, ko jo je preiskal. Moža, ki se je registriral ž njo v hotelu kot "Edward Golden in žena," so zaprli, da ga zaslišijo. Povedal je policistom, da se je ž njo seznanil v neki gostilni na zapad,-ni strani mesta, nakar jo je vzel v hotel. "Bila sva eba pijana," je rekel. "Zapustil sem jo davi, ker se je hotela z menoj prepirati." On, zanika vsako vednost o njeni smrti.. kako naj se doseže harmonijo med demokrati. Kar se tiče njegove (Sweney-jeve) morebitne županske kandidature od prihodnjih volitvah, je Sweeney dejal, da ni doslej podal tozadevno še nobene izjave in da si to pravico pridržuje tudi za v bodoče. BIVŠI SUŽENJ TOŽI ELIZABETHTOWN, 111., 13. junija. — Harry Whitehead, star 97 let in bivši suženj ter veteran civilne vojne, je vložil včeraj tožbo za ločitev zakona od svoje 84-letne žene Ane, ki je bila tudi bivša sužnja. Pravi, da ga je žena zapustila. Slovenski graduanti Na Shore High soli so v torek zvečer graduirali med drugimi tudi sledeči slovenski graduanti in graduantinje: Josephine M. Coprich, Anton Grze, Mary A. Intihar, Helen Mihelich, Frances M. Popek, Rose Skok, John C. Stefancic, Joseph F. U-lepic in Olga Yorger. Anton Grze je dobil za svojo pridnost kot nagrado še Time magazin. Računi za elektriko Račune za elektriko lahko plačate danes do 6. ure v našem u-1 radu. podpišejo delavskih kontraktov z delavci. Župan Daniel E. Knaggs je izjavil, da se bo prebivalstvo mesta Monroe in sosednjih občin dvignilo kot en mož proti vsa^^i oboroženi invaziji. Rekel je tudi, da mu je na razpolago več kot 500 posebnih deputijev in prav tako veUko število članov Ameriške legije. "Tu ne gre za vprašanje unije, ampak za to, ker hoče 90 procentov delavstva v Newton jekla mi delati, pa ga od dela zadržuje 10 procentna manjšina. Oni, ki bi radi delali, so skoraj vsi oženjeni možje z družinami. Ti ljudje so prikrajšani na mezdah vsak teden za približno $75,000." Neki meščan je rekel, da če bi hoteli zunanji unijski možje vdreti v mesto, bo pričel na sodnem poslopju klenkati plat zvona, nakar se bo zbralo nemu-idoma pet tisoč oboroženih me-j ščanov. j Pot, ki voči proti Newton to-: varni, nadzirata in obvladujeta I dve strojnici. Množina 35,000 I ljudi, večinoma sami člani UAW i unije, se je pričela proti večeru i razhajati in nobenega znamenja i ni bilo, da bodo organizirani de-jlavci podvzeli poizkus, da obno-ive piketna stražo pred Newton j tovarno. 1 Včerajšnji dan je minil prim«-! roma mirno. Mesto je stražilo petsto miličnikov, policija je pa-truljirala po ulicah, na strateških krajih pa so osteli truki, j katerih vsak je imel strojnico in I osem mož posadke miličnikov. I Vojaške čete so včeraj zvečer ' odšle iz mesta. V mesto je prišel preti sporne tovarne. Amelija Earhardt se bliža A-ziji. Ameriška letalka je odletela i/. Masave,. ki leži na obali Rdečega morija, proti Aziji. Njf!-no prihodnje pristan je bo v Ku-rachiju, Indija. ALLAHABAD, Ind. — V nekaterih okrajih, kjer prevladuje lakota, prodajajo starši svoje male hčerke za ceno, ki včasih ni višja od šestih centov. WASHINGTON, D. C. — Senatni pravosodni odbor bo dane-, priporočil zbornici, da slednja /avrne predsednikov program za reorganizacijo najvišjega sodišča. BERLIN. — Kardinal Faul-haber, knezoškot' v Monakove;ii, je zahteval od nemške vlade, (3 * odredi osvoboditev nemških katoliških duhovnikov, ki so jih / i prli v Monakovem. Pasadena, Cal. — Včeraj sla trčili tukaj dve letali ter tr;'-šČili na zemljo v rezidenčnem o-kraju mesta. Petero oseb mrtvih. MOSKVA. — Klementij Vo-rošilov, sovjetski vojni komisar in najvišji poveljnik sovjetske vojske, je izjavil včeraj pred zastopniki in častniki ruske armade, da je bilo osem generalov n-streljenih, ker so hoteli "umoriti vodje naše stranke in naše vlade." Seja Seja ženskega odseka Sloven ske Zadružne Zveze se vrši v to rek 14. junija 1937 ob 7:30 zve čer v navadnih prostorih. Člani ce so prošene, da se polnoštevl no vdeleže. STR AN ENAKO'/:: ■ V vOST 14. junija, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays UREDNIKOVA PO^TA Otroci ubili tovariša J« ko stati. Prečitajte ta dopis Cleveland, O. V današnji številki "Enakopravnosti" je priobčen oglas raznafialcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Cankarjeve ustanove, v katerem Za Zedinjene države za celo leto ......................................$4.50 . g^bor apelira na naše ljudi, za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 ' ap j Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države; da se naroce na Cankarjev za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; ___glasnik", ki bo izšelievgusta mc- Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleve- jseca t. 1. Namen tega oglasa je Brž gre tja, kamor je poklican na sodelovanje. Nobena reč mu j ni pretežka, nobena pot predolga, da bi se odrekel. "Prešeren" vabi vas vse na zgoraj oznanjeni piknik. Da, vse iz Chicaga in bližnjih naselbin, ker hoče vedeti, koliko ima v resnici iskrenih prijateljev in prijateljic tu in drugod. land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 .104 HITLER GOVORI! PARIZ, 13. junija. — V Lyon-su na Francoskem se je primerila obžalovanja vredna tragedija, i napram kateri pa je sodišče brez moči. Deček Paul Gignoux je bil sinček bogatih staršev. Ko sem dospel v Leningrad, je takoj prišel k meni državni nosač, ki je že vedel v katerem vagonu sem bil, vzel mi je prtljago in me spremil do avtomobila, ki me je odpeljal v hotel. Ulice so zelo široke, doVolj široke za šest avtomobilov. Cez katerih dom je mejil na novo delavsko predmestje. Ker je bil deset minut pridemo do velike omenjeni deček vedno lepo ob-jg^ hotela, ki je imel videz veli-lečen in naličen in ker je nosil, kasarne. V hotelu je bilo pol-dolge, na ramena mu viseče ko-; no turistov, posebno francoskih _i pospešiti našo akcijo in seveda j— doseči naš gol, ki smo si ga - postavih. I Brez dvoma je mnogo oseb 'med nami, ki se strinjajo s Can-, I karjevo ustanovo in njeno akci- Nsclaviio je Hitler govoril na ogroinneni shodu svo- revijo ter so pripravljeni jih privržencev, v katerem govoru je rekel med drugim naročiti se na mesečnik, toda tudi sledeče: j dosedaj še niso naleteli na za- Med nami je še vedno nekaj ničvrednih reakcionar-^ stopnika ali pa ga ni v njihovem iev. Tem bomo vzeli njih otroke ter jih po svoje vzgojili, kraju, zato je odbor izdal pose-da postanejo novi Nemci. Vzeli jih bomo, ko dosežejo ^ deset let svoje starosti ter jih bomo vzgojevali, dokler zavežete, da sc ne izpolnejo svojega osemnajstega leta. Nato jih bomo naročili, ko revija izide, včlanili v stranko, v udarnike (Storm Troops) in v iz-j Cankarjeva ustanova bi žs lah-brano gardo. Pozneje bodo morali opraviti svojo dve- ko pričela izdajati napovedane letno vojaško dolžnost v armadi. In kdo si drzne reči, da revijo, saj je v blagajni že čez vsa ta vzgoja in trenaža ne bo produciralo naroda? k$3,200, toda bone je malo poča , , ,, , 1 • 1 • • u 1 T . kati in dobiti ostalo naročnino, Weil, lioi poral, mnogo jih je, lil si bodo upali to j, bi lahkomiiljeno ž reči, pa ti so, seve, izven mej tretjega rajha. Fa tudi tako celo akci- mnogo jih je v notranjosti nemških mej, ki si bodo upali postavili na tehtnico, ki bi st to misliti, dasi se bodo čuvali misliti na glas. lahko prevagala na luvo stran Da bi to ustvarilo narod? Ne naroda; ne skupnosti slabo stran. in vzajemnosti naroda, kakor jo tolmači slovar. Taka Slovenci v Ameriki smo zgia- vzgoja bo morda producirala stroj — mašino, kjer bo veliko stvari, ki oo nam \ , . , 1 v , I ponos, medtem pa smo knj.zev- vsak Braun m Schmidt na svojem določenem mestu, gtran precej zanemarjali, za kor so v stroju vijaki, kolesca in vzmeti, — stroj, ki bo ^as, da to popravimo in prejemal svojo energijo in pogonsko silo iz Hitlerjeve le- ^ kolektivno -prispevamo za Can toviške koče v bavarskih Alpah; Hitler bo morda u- ^karjevo ustanovo, oziroma sc stvaril integracijo posameznih skupin za nemške strojni- naročimo na "Cankarjev glas ce, toda to ne bo - narod! "-'S" In kdo je tisti "mi," o katerem govori ta naduti koi - ^n^daloS,' poi-al? Menda vendar ne nemško ljudstvo v svoji karjevo ustanovo ustanovili %a- jvni dostojanstvenosti. . . Prav gotovo ne 65 milijonov gtopniki naših naprednih pod-članov Hitlerjevega skvada, ki se mora soglasno odzivati pornih in kulturnih društev ter njegovemu povelju! Hitlerjev "mi" ni ničesar drugega ji začrtali pot ki naj vodi k pro kakor birokratska monarhija, ki vlada zgolj iz veselja do ^vcti, kulturi m izobrazbi m m , , . , , ^ . . , , , ' . , k profitu ah k matenjalnim do vladanja, toda to se izdaleka m nemško ljudstvo! Torej, naša akcija jt Narod m samo skupna strnitev ljudstva; je vse vec: akcija, naše delo naj bo tu narod daje odraza ljudski volji! Nervoznim nestrpne- di vaše delo! žem je morda res nekoliko dolgočasno mesti in kvasiti "Mal poleži dar Bogu na al skupaj ideje mnogih zmožnih in uvidevnih, toda različ- tar", je bilo napisano na škatlji nih nazorov, da se potom teh idej zavrže vse, kar je vžigalic v stan domovim. plehkega, krivičnega in nepraktičnega. Toda to je edini TultarVnaTltar - in^sicTr proces, potom katerega more postati narod res velik. da se naročite na Cankar- Tiskarski stroji Goebelsa, nemškega ministra pro- glasnik, aii pa da se zaveže-pagande, niso nobeno nadomestilo ljudskemu mišljenju te, da se boste naročili, kakoi in sklepanju. Ogenj pod kotlom bo proizvajal paro, ki hitro izide." ho opravila mnogo koristnega dela. Toda, če je ta ogenj Odbor Cankarjeve ustanove, prejak, da povzroča odvisno in neizrabljeno intenzivnost, bo kotel razneslo, če nima potrebnih varnostnih ventilov, skozi katere bi uhajala preobilica nevarne pare. Kljub Hitlerjevi vzgoji se bodo nemški otroci morda uprli njegovi regimentaciji. Navzlic vsem uniformam in vsemu vojaškemu pompu, si bodo morda zaželeli preproste demokratske doktrine, kakršna je uveljavljena v Pridite vsi pr^v vsi! Iz CMca: dryomudelaj^kio^ocinadeli ui angleških. V hotelu je bili ■vzdevek punčka . Ko je bilo postrežba še precej dobra. Z;: ga, Milwaukeeja, La Sallea,; Waukegfina in od drugod. Po-1 /eselite se na prostem med i članstvom vi lega "1'reštrna" in j in dečku tega dovolj, se jim je po- jnozemce so na razpolago naj- praznujte membnejši praznik ameriške neodvisnosti z njim na prostem / prijazni senci košatega drevja! Prijatelji, odzvajte se "Prešernovemu" vabilu, kakor se vam on, kadar ga hočete imeti / svoji sredi. Roka roko umije, obe pa obraz. — Za zbor "Prešeren" ; Zvonko A. Novak. stavil odločno nasproti ter jih pozval na boj. Prva ga je napadla z nohti neka deklica, nato največ m naj po- , ... . . . pa so udarih po njem se ostali s kamenjem in opeko ter ga toliko časa tolkli po gavi, da so ga ubili. Sodišče je brez moči, ker ni nihče od napadalcev star čez dvanajst let. ŠPANSKI DELEGATJE V NEMČIJI HAMBURG, 13. junija. — 7'u se je vršila neka konvencija nazijske stranke, na katero so SODNIK S PUŠKO KANSAS City, 12. junija. — Tukajšnji sodnik A. C. Southern si je danes izposodil puško, s katero je šel stražit delavce, ki mu prenavljajo njegovo hišo v Independence, predmestju Kansas City. Rekel je; "K mojim prišli trije Prancovi delegatje, iblečeni v špansko fašistično u- delavcem je prišla skupina pet-niformo. Biil so deležni velikih i najstih ljudi, ki jim je vzela o-ivacij od strani nemških nazi-jrcdje ter zagrozila, da ne smejo jev. Na grob hamburškega ne-, delati, ali pa bodo pognani z znanega vojaka so položili venec ' napisom: "Nova Španija — večni Nemčiji!" , bombo v zrak. Zato sem prišel s puško sem, in če jih koža res srbi, naj kar pridejo." Wm. J. Kennkk: Kaj sem videl v sovjetski Rusiji? n,; na- Sic U ' ž Evrupf bivši clevr' . c Ker iitegv . . :,a čitf-telje, smo cji- priobčili, s čemer pa ni rečeno, da se strinjamo z vsemi 7ijef/ovimi izvajanji. — Op. uredništva. Prešernov izlet Chicago, HI.—S "Prešernom" v i)rosto naravo! — Dne 3. julija popoldne ima naš moški pevski zbor "Prešeren" svoj poletni piknik pri KeKlu v Willow Sprinjfs- u, (ia se po napornem delu po- Ameiiki, potom katere bodo imeli pravico delati v svo- mladiuu^kih koncertov in dru- Vsak opazovalec svetovnih .azmer se zanima za sedanjo Rusijo. Razvoj Rusije, ki je ena najbogatejših držav na svetu in v kateri se govori nad 150 jezikov in dialektov, bo imel velik /pliv na vse ostale države. Komunisti trdijo, da se pod njihovim načrtnim gospodar-ivom veikansko prirodno bogastvo Rusije bolj uspešno eksplo-Htira kot prej, da se bo odpravila brezposelnost, da ekonomskih milijonov rubljev. Kadar želi tu-jcfC'^fJOtOVati v Rusi jo, -jpre v nrad zastopnika ali agencije Intourist in tam mera najprej plačati za vse potovanje po Rusiji po 250 dinarjev na dan. Pri agenciji mora dati turist načrt, po katerih mestih želi potovati in vse to mora biti potrjeno od sovjetske vlade v Moskvi, katera petem da tisti osebi vizum za vhod v Rusijo. Jaz sem naročil svoje potovanje iz Leningrada, ki je na morju, pa do Odese na Črnem morju, malo več kot 2000 km. Obiskal sem Moskvo in Kijev v Ukrajini. Za svoje potovanje sem dobil od državnega potniške ga biroja knjigo s kuponi in s tem so bili že plačani vsi stroš- kriz ne bo več in, da so ped nji- ki za Rusijo. Dobil sem po en novim sistemom lu prirodno bo- kupon za vsako kosilo, za sobo :;astvu Rusije ne izkorišča za v liotelih in po en kupon ,za boljši hoteli, v katerih strežejo univerzitetno izobražena dekleta, ki znajo po več jezikov, da lahko tolmačijo tujcem. Restavrant je bil v petem nadstropju. Samo dve dvigali, vsako za pet ali šest oseb, sta bili na razpolago. Zato se mi je zdela v začetku kot A-merikancu postrežba zelo počasna. Prav tako poCasna je bila postrežba v restavraciji, kjer sem moral čakati po dve uri ali več, da sem dobil kosilo ali večerjo. In povrhu tega so še ure za obedovanje nekaj posebnega. Zajtrk sem lahko še dobil ot dveh popoldne. Opoldansko ko silo se je jedlo do osmih zvečer a večerja cd osmin dalje do pol noči, kjer je bilo še mnogo go stov. Hrana za turista prvegč razreda, ki so plačali po 500 dinarjev na dan, je bila prvovrstna, za druge turiste je bila nekoliko slabša. Izprva sem se zelo naveliča; večnega čakanja za vsako najmanjšo stvar. Toda pozneje, kc sem videl, da so ljudje čakali v vrsti po eno uro, predno so na primer mogh kupiti časopis, sem se že navadil. Kakor znano trdijo socialisti, da je ves industrijski produkt in vse bogastvo rezultat dela in da mora torej biti vsa produkcija in razdelitev dobička le v korist delavca. Namen komunizma je, dvigniti standard delavca. Torej pride zanimivo vprašanje, za koliko se je dvignil standard delavstva v zadnjih dvajsetih letih. Seveda ne bi bilo pravilno primerjati sedanje ruske razmere z življenjem naprednejših evropskih držav, ampak primerjati se mora le z življenjem pretekle Rusije. Tisti čitatelji, ki so mogoče že potovali po Rusiji pred vojno ali pa, ki poznajo ca-ristično Rusijo iz drugih virov, bodo lahko to primerjali. Znano nam je, da je bila glavna zahteva revclucijonarjev iz leta 1917 izražena v njih geslih: Delo in Mir. Poglejmo torej na živ- liorist malega števila kapitali- vsakodnevne izlete in obiske fa-. Ijenje vsakdanjega ruskega dc-^tov, ampak za kurist in napre- brik, sodišč, muzejev itd. Niti' lavca, kako dela, kako se zaba- dik' vsega di'luvskega razreda, napitnine ni bilo treba nikjer Boljševiška Rusija izdaja mno- plačati. 250 dinarjev na dan je va in za kaj se sploh interesira. Ko sem dospel v Leningrad, go statistik, ki kažejo, kako ve- bilo za vsak dan za vse te stvari j sem videl po ulicah ogromno jem lastnem imenu svoje lastne napake. Zakaj le na ta ;;ih priiedituv malo oddahne in lik je'napredek produkcije vsa- že prej plačanih. Pasja zgodba Po St. Clair Ave., je stopala stara devica, ki je znana po svoji zagrenjenosti proti moškim, ker je zamudila že vse prilike, ki so se ji morda kdaj v življenj" nudile, zato se je odpovedala hudiču in njegovemu napuhu-Vsa njena tolažba na stara leta ji je njena mala psičica, katero varuje kakor punčico svojega o-česa pred pohujšanjem od strani pasjih kavahrjev. Ta zagrf'* njena dama je torej stopala ?t. Clair Ave., vodeča s seboj na dolgem motvozu svojo pasjo ljubljenko. Pa se priklati iz nekega jarda poosobljeni hudobni duh v podobi velikega, krmežljavega vsega smrkavega psa, ki se ;o v njegovi pohotni sli zahotelo devištva male pasje nedolžnosti. Podjetno se je- pričel slif' ti okoli male, delikatne psičice, ^ največje ogorčenje njene krepo 3tne gospodarice, ki je pasjega potepina ostro oštela, svoji ma miljenki pa z božajočimi m^te rinskimi besedami slikala stras ne posledice grešne ljubezni, tako so drobili naprej, o^a sredi, psičica na dolgi špagi levi, na notranji strani pločnika, razcapani pasji potepin, ves s nast od pregrešnih domišljij. jo je mahal na desni, v varni c daljenosti od krepostne ženske-Zanemarjeni potep je metal za ljubljene poglede na malo dolžnost, ki mu je te pogl® ^ vračala, ker jo je pač trapila-bežen in še ni poznala prevar ga sveta. Vse je šlo naprej l^P in dostojno, dokler niso pri^^ li do cestnega križišča, nad ^ terim visi prometna luč. Tu se .1^ morala ženska s svojo psie| ^ (ne pozabite, da je bila psi privezana na dolgi špagi!) u viti, ker je rdeča luč prehod preko ceste. In kaj se je zgodilo: Dočim jc ska upirala svoje oči v sigo« ^ luč, čakajoča, da sc izprenicn^'^^ zeleno, se je nesreča že Kocinasti potep in mala, nciz ^ šsna nedolžnost sta se znas a^^ ljubezenskem objemu, česar je na smrt prestrašena zen zavedla šele, ko je potepusk^^^^ pin že opravil svojo zloci delo . . . način bi postali v pravem pomenu besede narod—skupna por^izvc^eli nud svojimi števil- 1 VI 1- 1 i iiiiiii i)ii ialcl ji in pri iatel jicam- zadruga svobodnega ljudstva ' ' i j j "VELIKI STRATE(;" I število ljudi, srednje postave, ! oblečenih bolj slabo a ne raztr- ko leto, kako se jc njili petletkai ,, , , , . !oblečenih bolj slabo a ne raztr- , . prc- ... . , , , , Ko sem se peljal z vlakom iz; ... , _, . HpI sem iih ob treh zlutraj i uspcsno izvršila m kako se dela' .. _ .Ivanih, brez kravate. Med tiso- J,, ^radb« Rige proti Ljeningradu, se je r.a ruski meji izvršila natančna preiskava prtljage. V vsako 1 knjigo so natančno pogledali. I Ruski zakoni dovoljujejo prinesti tujcu s seboj toliko obleke, kolikor je človeku potrebne, kajti a ko sc prinese s seboj ne- Čimi se je le redko katerega videlo, da bi nosil klobuk. Nosili so ali ruske kape ali pa bili sploh našati težko kamenje za obale in videl sem tudi žen kot vozačice tramvajev v Lenin; ako z:i socialni in kulturni napredek vsega delavsk-gii naroda. Gotovo pa je, da delajo s temi statistikami le propagando po ev-I opskih državah in da take statistike niso vselej Jiopolnoma za-nes-ljivo. 7Ato vsak /. veaoljem sprejme priliko, da lahko polu- r"!" Z: ^og ve kaj dosti razumeti o so- jcv Sov otsko da lahko t cialnih in ekonomskih : I« sedem ur dnovno a cnajs •' •' ... prodalo zelo drago, saj stane en ' na lastne oči vidi, koliko se je v na '.'""C J- v okrog dvatisoč di-!, "" ...... j" gest ur resnici izpolnil ideal ruskega si- ^ komunizem. Zdelo se mi je, da narjev. Ruske oblasti zahtevajo i . Ktema. ■ Torej, kakšno Rusiji, koliko j produkcija in Bled.- « tohko pod poRO socialneg.i m kuMurncsja na-pn dkii povprečne^j; i dela ve .i? ni brez pokrivala. Ko sem videl pr- K^adu. In vprašal sem gg vega Rusa v vlaku, se mi je zdel; "^'bene brezposelnosti, za yelo neizobražen, tako, da sem koliko stotin e av dobil vtis, da ta oseba ne more ulic:uh in co i Bog ve kaj dosti razumeti o so- Kovor, ^ ti delavm njih ali pa sploh vedeti, kaj je stotkov vseh delavcev s čoisf ur radi. tam 7.un;ij na prostem v ])iijet-nem hladu senčnega ga jr.. "Prešeren" je važna kultur-iiU ustanova, ki neumorno vrši Do svoje smrti je bil fašistični Španski general Mola i svojo vzvišeno nalogo ž.' več "veliki strateg," zavojevalec Iruna in San Sebastijana. ,l^akor o-.em Kt med nami zana Po smrti pa se ga bodo spominjali kot moža, ki ni mogel sladke melodije naše pes- zavzeti Madrida in Bilbaoa. Ko je imel direktno povelj- \ me.-3ia in biide vse na delo /a stvo na madridski fronti, se njegove napovedi m prero- jj^njake pravice kovanja, češ, "jutri bomo v Madridu," niso izpolnila. Po- j^jegovi člani se brez vsakr- zneje, ko je bil imenovan za poveljnika čet, ki naskaku- šne osebne koristi žrtvujejo na- jejo Bilbao, so ga tudi njegove na])Ovedi dosledno pusti- ši pesmi, katere odmev je sii- lo na cedilu. Na poi-očilu, da je bil ubit Vsled peklenske- i" vplivnejši od vnuke ga stroja, ki je bil vtihotapi jen v njegovo letalo in narav- dnige pobude med nami Zato 1 ' 1 i - , . jr "Prešeren ' nadvse potrebna nan za eksplozijo ob gotovem času, utegne biti nekai •' , , . ' . _ % delavska ustano/a, ki r,e ze r( since. Dejstvo, da je bila posadka letališča v Saragozi pridno pr pravi ju na je-vtakiijena v zapor, ker je signalizirala z republikanskim sonski koncert die 7. novemb-letalcein, in dalje poročilu, da so se vršili spopadi in boji ra v d vorani Slovenske narod med dvema fakcijama falangistov v Francovih vrstah, ne p„dporne jednote. pa kaže možnost notranje izdaje med fašisti. obstanek je pa v kc, vse pnroanu^ u, »(.a. - stvari ki iih ne manika tu-'^®*'' v {rJ^enost od 11 miiiio""^ ^ Tp- ' veliki m.ri odvisen od prilate-^icvanja in trgovine v dr^vnih T » ne manjKa lu razpolago. Da ni brezposelno-1. L 1; iionoW 1^' --T> , 1 f,„ii TOJ4 ti.di v Sovjetski Rusiji. > , , . , . ' , 1926 na skoro 19 min I""". jg, Liez njihne rokah, ampak tuui ve» tut^gtic-j •> • sti tudi dokazuje dejstvo, da so trdijO' ■ ■ ■ ' tu 1931. Informaciji ... . , je to nek poseben tip ruskega V Rušili se zelo vehko g na meji, da se iim pokaže vsa , , ' ^ ^ »c ^je razmere v J • proletarca. uosebno v Moskvi. Tu si- fe . nor,. A . zlatnina, toto-aparati itd. m se;' „ , . , . _ v musKv . ^no- ' napi' dovali _____ ,___| Povsod se govori, da m v Ru-1stanovanja skoro istotaKu ^ j siji nikake brezposelnosti. Iz te- go kot v Beogradu. Grade s loretičnega stališča bi tudi to bi- tudi velikanska javna P®® vse to potem vpiše v potni list. Fotografira se lahko pod pogo- j.m, da 3.. v.,i filmi razvijejo .»-e™™«« sua.iBca o. lua, u, ." tudi velikanska J»»™ ^ Mn"' lilusiji, da lahko oblasti vidijo, ' " vojašnice V ti-iii . ......... ....... • F"- . ■ f ,___svojih rokah vso industrijo m ,go stavb se zida " dati svoje vtise o ^edanji kot voj«š-j '"dustrijskih pro- starih podrtih hiš 11. r. * ....... • • Iduktih le tako ogromna, da dr- »T . ni ■ , jk«- nice, aeroplam, fabnke munici- •' . . ® . Na Ruskem ni^^' abn- . . ' žava v resnici lahko potrebuje Uradne številke Sovjetske k,:. VS. p,.ir,xino b„„.s. Z: -k ^ i««- ... ^ . , , . Ij(*V pOSmi. iv/nnAi« ciiiij'fft" - j ---- - —ov/ Ce se ženska v diugic omozi, stoil to zato, kci ni J.^kknijenosti ue bi moral raz- ni promet, železnice, hoteli, av- Na vlaku od ruske mejo da- ženske zaposlene pri teških in,. ljubila prvega soproga. Če se mož v drugič oženi, bo sU li promet, žeie/.u'<-^. av- x\;, vlaku od rusKe mejo aa- zcnsKe zaposlene pri teSkih in,;~ " " delavnih sil obusi itd. Takozvani Intuurint jje so želeli uradniki, da se pre- zelo umazanih po.sUh. Videl sem' P'^iyjanj anj( gc ili. ko veliko, da se denar, 1 to /ato, ker je oboževal svojo prvo ženo. ^lenskc noiz- "Pre šeren" wn vseU'j rad od- državni potniški biro je bil orga- selim iz tretjega razreda v dru- ženske v fabrikah za težke stro■ :š;Lji) . vojo srečo, možje jo tvegajo. Love vsakemu vašemu kli-au. niziran leta 19^9 ^ kapitalohi 5 gi. v tretjem razredu je bilo sil-1 je oblečene v hlače pri delu. Vi-' (Dalje na 3. str.) 14. junija, 1937. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Rockefeller je mrtev, sistem živi dalje stari Rockefeller, ki je, upal, da bo dočakal sto let, pa se je navzlic vsej oskrbi, katero je omogočalo njegovo bogastvo, ukanil za dve leti in dva meseca, in ki je bil zadnja leta svojega žvljenja. bolj podoben mumiji kot živemu človeškemu bitju, je umrl kot "dober človek". Doba, v kateri je predstavljal poosebi j enost zla in krivice in ko je bilo njegovo ime najbolj sovraženo v Ameriki, je minila in z njo grenkosti in sovraštva. Povratno dovoljenje Ko se je njegovo življenje zače- lo nagibati proti zatonu, je skušal z darovi prevpiti glas javne vesti, ki še ni pozabila na hlad Vsak inozemec, ki je bil legalno pripuščen v Zedinjene države za stalno bivanje in ki želi začasno odpotovati v inozemstvo, zamore zaprositi za dovoljenje povratka. To dovoljenje se imenuje "Re-entry Permit". Ta permit omogoča nedržavljanu, da se povrne kot priseljenec izven kvote. Za nabavo permita veljajo sledeča navodila; Prošnjo je treba vložiti vsaj 30 dni pred odhodom v inozemstvo in podpis mora biti zaprisežen pred priseljeniškim uradnikom na najbližji priseljeniški postaji. Ker mora priseljeniška oblast ugotoviti zakoniti prihod prosilca iinVvrv,,-„ r 1 , .------ I in je mogoče, da se taka preiska- žena in G avskih mož, precej zavleče, je pripoVoč- v/u na v Ludlo-j2j|yQ_ da se taka prošnja vloži ce ' v ^ uničene eksisten- do sedem tednov pred name- 80 se zruwile ,)red neiz- odhodorn. Prosno pezo Rockefellerjevih bilijonov, na tisočere osebne Ni pa treba prosilcu osebno tragedije, ki so bile posledica priti na priseljeniško postajo, njegovega volčjega pohlepa po ako je bil isti pripuščen v Zedi-bogastvu in oblasti. njene države na podlagi konzu- Svet je bil usmiljen s star- larne priseljeniške vize po 1. ju-cem in je polagoma pozabljal. Hju 1924. Niti ni to potrebno za ^^1'avijo, da je razdelil okrog one, ki so legalizirali svoje bi-'00 milijonov dolarjev. Posebno vanje v tej deželi na podlagi za-^aklonjen je bil cerkvam in ve- kona z dne 2. marca 1929, niti 'ko je dal tudi v podporo zna- za one, ki so že dobili kak per-'josti, zlasti zdravilstvu. Ven- mit po 1. januarju 1932. Vse ta-bil je do zadnjega jetnik ke osebe morejo poslati svoje svojega bogastva. Celo njegovo prošnje direktno na naslov; l^ftvo truplo je bilo pod oboro- Commissioner of Immigration 2eno stražo, dokler ni bilo izro- and Naturalization, Washing- materi zemlji . Rockefeller je bil eksponent ttieriškega kapitalizma v njego- ' najbolj individualistični očitno m ton, D. C. Ako starujc inozemec, ki jo prišel v Zedinjene države pred 1. julijem 1924, predaleč od ka- imajo tudi druge ugodnosti. Dejal je, da ima tovarniški delavec svoje opoldansko kosilo v tovarniški restavraciji po znižanih cenah. Videl sem jedilni list po katerem se je lahko dobilo kosilo že za 2 ali 3 rublje. Pojasnjeno mi je tudi bilo, da morajo v družinah delati tudi ženske in odrasli otroci, tako da vsi skupaj že zaslužijo za življenje. Obiskal sem tudi nekatera nova poslopja — stanovanja za delavce. V enem teh poslopij stanuje kakšnih 50 družin. Stanovanje, katero sem obiskal je i-melo majhno kuhinjo in dve sobi. Moskva ima nekako dva mili- "Pravde" tako velika izhaja v celi Sovjetski Uniji dnevno 12.-500,000 izvodov listov. Ko sem sel prvič v kino v Leningradu, sem se čudil, kako veliko je tudi zanimanje za premikajoče slike in sem si mislil, da vlada res fdiko zadovoljstvo, da so slabo oblečeni delavci plačali po 27 dintrjev za sedež v kinematografu. Predvajal se je prvi barvni film ruske produkcijo. Kini so skoro vedno polni. Večkrat se zgodi, da se mora kupiti vstopnica eno uro pred predstavo. Ljudje čakajo v čakalnici pf ure, da pridejo lahko k predstavi. Pred kino predstavami imajo glazno besedo govorniki, ki jona in pol prebivalcev in zdi se | zbranemu občinstvu še vedno mi da je v mali Ljubljani več | vtepajo v glave svoje nauke, gostiln kot v celi Moskvi. Tu in ■ Pozneje pa se mi ni zdelo nič tam se najde kakšen Rus, ki se i čudnega, če so kini res vedno je napil vodke, ampak se v | natlačeno polni. Vsi kini so v dr-splošnem vidi zelo malo ljudi pi- j žavnih rokah in kakor kakšnih janih. ' drugih podjetij je država odprla V letih 1929—30 se je po sta- j le toliko kinov kot se ji je zdelo tistikah naučilo brati in pisati; potrebno. skoro deset milijonov ljudi. Ix:.| i^^ko še mnogo o la 1931 se je to število povišalo potovaloc, do 22 milijonov. j najde lahko dovolj ma- V Moskvi je vrsta i razgovor. garen, kier se dobe knjige zelo | poceni. Leta 1931 je bilo v Rusi-' Skušal sem podati nekoliko ji 1200 časopisov in moskovska bežnih vtisov, ki sem jih dobil "Pravda" ima dnevno naklado;pri svojem potovanju po Rusiji, dve in pol milijona izvodov. Ko: kot Amerikanec, ki ni prijatelj gledate velike vrste ljudi, ki ča-, ne tega in ne onega sistema. To-kajo, da lahko kupijo časopis, j rej sem mogel gledati vso stvar se nam mora zdeti, da je zani- kot sem jo prej nekoliko mese-manje za časopise zelo veliko, j cev v Nemčiji, iz popolnoma ob-Toda kljub temu, da je naklada' jektivnega stališča. minila azi. Ta faza je priseljeniške postaje, oziro ristična zla karakte- ^^ ako je na poti kaka druga kaj in tukai" zaprgka, sme poslati prošnjo za >^0 v main V di zla, dasirav- pg^-^it po pošti, toda prošnji "^kefellpv« obliki. Ro- mora priložiti "Affidavit," v ka- ^istem ifV^. ^ spokoril , 'terem naj bodo navedeni razlo-Ijai • v ^^®sa je predstav- zakaj ne more osebno priti izkorišpo? T surov in priseljeniško postajo. Za vša- kega člana družine je treba na- kapitalisti ne bodo ni-2 ' l^^'"esli boljših razmer. To ore cdinole inteligentna or-^nizacija delovnega ljudstva Pravih ustvarjevalcev bogastva. "Napredek" ^nUoNSKA DEDščINA Mariboru se zadnje dni liifT^? o interesentih mi- dolarske dedščine po llolzerju, ki je o-in t- 1900 odšel v Ameriko obogatel. Zapustil je, Hov"!" okoli 12 mili j 0- Pote, katere se sedaj (Ji^i številni prizadeti de- že i' ' ^'vajo zlasti okoli Rogo-jevj _ Polskave. Holzer- oltoip bivali svoj čas v hac]n' kjer biva sedaj ^^kisf'^^ ^ Rebernjak, ki je •^ili" ^ reflektanti za več- praviti posebno prošnjo. Pristojbina za permit je tri dolarje. — FLIS. Društveni OKTOBER 2. oktobra, sobota — Peto obletnico obhaja Slov. ženska zveza v Sachsenheim, 7001 Denison Ave. 3. oktobra sobota — Društvo sv. Anna 4 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. 9. oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Audi-toriju SND. 10. oktobra^ nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenskem Narodnem Domu. fib, JJ^^nsko dedščino. Tudi v Ma-Uvei,\ ^.^."®kaj ljudi, ki skušajo '^voje pravice do dela tej % zadevo imajo pre ^ ^ župniki in notarji. KAJ SEM VIDEL V SOVIET SKI RUSIJI? (Dalje z 2. strani) prej rabil za brezposelne rabi sedaj v druge namene. Prav zanimivo je dejstvo, da nisem videl niti enega berača nn, vsem svojem potovanju. A enako nisem ga videl mesec prej ko sem bil v Nemčiji. Videl pa sem na večjih uličnih vogalih kjer se je prodajalo sadje, da so se ženske prepirale ko so kupovale hruške in jih drago plačale ker niso dobile dobre vage in ker jim prodajalec ni hotel dati niti en miligram več. Ko sem obiskal neko fabriko sem vprašal tovarniškega uradnika, kako mora delavec živeti samo z desetimi rublji dnevno. Odgovoril mi je da ne dobijo delavci samo mesečne plače ampak JUNE 20. junija, nedelja. — Piknik društva "Clevelandski Slovenci", št. 14, S. D. Z. na Stuško-vi farmi. 20. junija, nedelja — Skupni piknik Soc. kluba št. 27 in pev. zbora "Zarja" na Pintarjevih farmah. 20. junija, nedelja — Klub Za-padnih Slovenskih Društev piknik pri Zornu na Bradley Road. 27. junija, nedelja. — Piknik dr. Kranj na Močilnikarjevih farmah. 27. junija, nedelja, —Piknik priredi društvo "Prijatelj" št. 215, S. S. P. ?. na Stuškovi farmi. JULY I. julija nedelja. — C inkai jeva Ustanova priredi avoj prvi piknik na iirv'storiii Sloven- ' skcga drušb enega doma na Recher Ave., v Euclid, v). II. julija, nedelja. — Piknik društva " "Kristusa Kralja", še. 226, K. S. K. J. na Stuškovi farmi. II. junija redelj.1. — Jugoslovanska Sekcija za socialno zavarovanje, priredi piknik na prostorih Slovenskega društvenega doma na Ri cher Ave. 11. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zvezo na Močilnikarjevi farmi. 18. julija, nedelja — Pevski zbor "Slovan" Izlet in pomladanski koncert na Močilnikarjevih farmah. 18. julija, nedelja. — Vrtni koncert in piknik pevskega zbora "Slovan" na Močilnikarjevi farmi. 18. julija, nedelja. — Piknik dr. "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ pri Zornu na Bradley Road. 18. julija, nedelja. — Društvo "Ameriški Slovenci", št. 21, S. D. Z. priredi piknik na Senčnati hosti Antona Kosa v Lorain, Ohio. 25. julija, nedelja — Dr. Washington ZSZ št. 32, piknik na Stuškovi farmi. AVGUST 1. avgusta, nedelja — Piknik cerkve Marije Vnebovzete na Močilnikarjevih farmah. 8. augusta, nedelja — Letni piknik, priredi Društvo "Delavec" št. 257 S. N. P. J. pri Zornu, na Bradley Rd. 8. avgusta, nedelja. — Dr. Mir št. 142, SNPJ piknik na Stuškovi farmi. 15. avgusta, nedelja — Prosvetni klub S. N. Doma piknik Slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevih farmah)- 15. avgusta^ nedelja — Dr.'Sloga piknik na Stuškovi farmi. 22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Jadran" na Pintarjevih farmah. 29. augusta, nedelja — Piknik Soc. kluba št. 28, JSZ pri Zornu na Bradley rd. SEPTEMBER I. septembra^ sobota — Skupna društva S. S. P. Z. Olimpiada i tri dni v avditoriju S. N. D. i II. septembra, sobota — Dru-i štvo Sv. Janeza Krstnika 37 j JSKJ. Plesna veselica v A v-1 ditoriju Slov. Nar. Doma. i 19. septembra, nedelja — Kon-j cert Združenih mladinskih j zborov v Slovenskem Narod-j _________ nem Dcmu. ' —--.— 25. septembra sobota — Mar-' Lha Washington 38 SDZ Plesna Veselica v avditoriju S. N. Doma. 7. novembra, nedelja. — 25-let-nica društva "Kras". 8, SDZ v Slovenskem Domu na Holmes avenue. 21. novembra, nedelja — Pevski zbor "Cvet" priredi Konceit v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 10. oktobra, nedelja — Vinska trgatev društva "Jadran" v S. D. D. na Waterloo Rd. IG. oktobra, sobota. — Slovenske Sokolice 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju SND. 23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. NOVEMBER 7. novembra, nedelja — operetta v SDD -na Waterloo Rd. Full-flavored -perfect for cooking! 0 Kmft American lias a mellow, fiill-flavorej rirliiiess that makes it perfect fir sanJwicliCR. Ami for cookixl dishes you can depend on this American Cheese to melt prrfcrlly. Oglašajte v — "Enakopravnosti" PRECiTAJTE in TAKOJ SPOROČITE . svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA ^ FICIRANI IŠČEJO SE POVEKJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malom trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. FISITK! P? 1^ *.. ........ zA-OVENCEy. vatov 156 Fifth Ave. IVAN MLACTNfO Urednik N«W Yor LIFE'S BYWAYS vwmpou FOR S^wt ^^biaznanilo Slovenski čevljarji v St. Clairski okolici naznanjajo, da bodo imeli svoje prostore zaprte ob sredah popoldne. Odjemalcem se priporočajo, da prineso delo pred časom, da imajo tako tudi čevljarji nekoliko časa za razvedrilo. Sledeči slovenski čevljarji bodo" zapirali: Frank Urankar, 7226 St. Clair Ave. Jerney Krasovec, 6731 St. Clair Ave. Frank Longar, 6630 St. Clair Ave. Rudolph Kozan, 6530 St. Clair Ave. Joe Sercelj, 6214 St. Clair Ave. Joe Grbec, 6026 St. Clair Ave. John Hace, 6210 Bonna Ave. John Tushar, 1102 East 63rd St. Millions prefer it to* mayonnaise- r # Miracle Whip is different-cioui! The t^a:^hoiloro^ tilts of maypBnaise.spd ioucd boiled dressisigatc^oB"'""^ in a new, skBlful pray, Civcn the long, thorough beaUagtHatf^rcnth chefs locoxxiincaid tor idea* i.avor Bod loioothDCss--111 iUie Mirpclc Whip bwter that's "c/u-Jiip»xwiih Kraft. ^ khaf't f PIMENTO The 7 Kraft Cheese Spreads new-design Swankyswig glasses! now in • sparkling glasses strewn with bright sUirs ... the new Swanky-swi^s. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of tl)C delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches,salads and appetizers. Q 0 1 o in !o 30 Knjij^es Da prežencmo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po "I vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOe za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio u o 11 o s (A \lhac^ Licno Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno iično po vašem okusu. Cene vedno najnižjo. Enakopravnost G231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 VT ENAKOPRAS^'OST 14. jiiiuja, 1937. ^ irica Katarina Zgodovinski roman Ostala bosta v moji bližini, živeti hočem in uživati ob vajini sreči, jaz pa bom naposled našla svoj mir po vseh viharjih življenja. Bodita združena — neločljivo združena — carica Katarina ruska vaju blagoslavlja! Ko jo Katarina spregovorila te besede, je naslonila svojo glavo na blazine, zaprla oči in se ni več ganila. Aleksander Potemkin je videl njen bledi obraz in prestrašeno planil pokonci. Katarina se je onesvestila. Potemkin je odhitel k vratom ter poklical sluge in ministra Panina, ki se je nahajal na hodniku, na pomoč. Panin je razburjen prihitel v fioboto, ko pa je videl carico Katarino nezavestno, se je prestrašil tudi on. — Ali se baron Ruben nahaja v zimski palači? — vpraša minister Panin komornika, ki je bled stal poleg njega. — Gospod baron se nahaja v svojih sobah — odgovori ko-n\prnik ministru. — Pred pol ure sem ga videl, ko se je vračal v svoje stanovanje. — Odidite takoj k njemu in mu recite, naj nemudoma pride sem — zapove Panin. Hiteti mora, njeno Veličanstvo se je onesvestilo. Komornik je odšel, da bi izpolnil zadano mu nalogo, Panin pa si je prizadeval, da bi carici vrnil zavest. Pri tem mu je pomagal Aleksander Potemkin, pa tudi Elizabeta Voroncov ni stala s prekri-žanimi rokami — tudi ona je pomagala, da bi vrnili zavest ženi, ki jo jo toliko časa tako neizprosno preganjala. Sedaj je stala pred svojo nekdanjo sovražnico, gledala je njen lepi, bledi obraz in spomnila se je vsega trpljenja, ki ji ga je ta žena povzročila. —Ljubezen je močnejša kakor vse na svetu, si je mislila Elizabeta Voroncov na tihem — v svojim rokah si imela moč, mogočna si bila, lahko bi naju bila uničila, toda ljubezen te je kljub temu premagala. Zdravnik je prispel. Preiskal je carico Katarino in ukazal, naj jo takoj odnesejo v njeno spalnico na njeno posteljo. Sluge so odnesli carico z naslanjačem vred v njeno spalnico, potem pa je minister Panin poklical dvorne dame in jih prosil, naj poskrbe, da bo carica prišla čimprej v posteljo. — Ali bo živela? — vpraša Aleksander Potemkin caričine-ga zdravnika. — Ali je njena bolezen nevarna? Doktor Ruben se nasmehne. — Bolezen ni niti malo nevarna — odgovori caričin telesni zdravnik. — živela bo, ko pa se bo zbudila, ko se ji bo zopet vrnila zavest, bo srečna žena. Sedaj je bila kriza — kriza bolezni, ki že dolgo muči njeno dušo. Ko se ji bo vrnila zavest, bo mirna in zadovoljna. Lepša bo, bolj zdrava in močnejša, kakor je bila kadarkoli poprej. Doktor Ruben je odšel z Alek sandrom Potemkinom in z Eliza-betom Voroncev iz sobe. Ko pa so prispeli na hodnik, je Aleksandru Potemkinu prisrčno stisnil roko in mu dejal: — Pozdravljam vas v Petro-gradu, dragi knez — vesel sem, da ste se zopet vrnili k nam. To pa je, če se ne motim, gospodična Voroncov — se obrne ^4oktor Roben k Elizabeti in se ji ^fcrikloni. / * — Da, to je moja zaročenka odgovori Aleksander Potem-Icjn — Njeno Veličanstvo je privolilo v najin zakon. 5'^^« cariea se je poltazaia dobro in plemenito! ■ čestitam, prisrčno vama čestitam — reče veselo stari zdravnik in stisne zaročencema roke. — čas je že, da v miru in zadovoljstvu uživata svojo srečo! / — Hvala vam, dragi baron — odgovori Aleksander Potemkin. — Ne bo minilo dolgo, ko se bova poročila in nadejam se, da vas bovja lahko mnogokrat pozdravila kot gosta v svoji hiši. Stari doktor Ruben je še dolgo stal na hodniku in gledal za njima, potem pa je globoko zavzdihnil in se vrnil v sobo, kjer je ležala carica Katarina še vedno brez zavesti na svoji kraljevski postelji. 183. POGLAyJE Milijonar Mirovič V prekrasni palači, ki je stala v najodličnejšem delu prestoli-ce Petrograda, je stanoval že nekaj mesecev mlad zakonski par, ki se je naselil v Petrogra-du. Ta dva človeka sta morala biti izredno bogata, kajti pohištvo, ki so ga tovarnarji in obrtniki vozili v palačo je bilo razkošno, služabnikov je kar mrgolelo, pa tudi palača je bila ena izmed najodličnejših. Vsi sosedje so radovedno o-pazovali te nove stanovalce, dokler niso dobili o njih točnejših podatkov. To sta bila naša znanca Mirovič in njegova soproga Olga ki sta dosegla, da jima je Katarina popolnoma oprostila. Carica jima je dovolila, da sta se smela vrniti v prestolico, ko pa sta prišla v mesto, sta takoj odšla k carici Katarini v avdi- Saj to sta vendar Potemkin in Elizabeta! Olga vstane hitro in odpre vrata — v naslednjem trenutku pa ji je Elizabeta prihitela v objem. — Ti si ? — vzklikne Olga. — Elizabeta, moja draga Elizabeta, kako srečna sem, da te zopet vidim! = M. Zevaco: J CANKARJEVA USTAN 6231 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO FAVSTA ROMAN Tudi Potemkin ji je prisrčno stisnil roko, potem pa so vsi odšli v sobo in sedli k mizi. — Slišal sem o tvoji usodi, dragi prijatelj — reče Mirovič Aleksandru Potemkinu, ko so sedli. — Mislil sem, da se še vedno nahajaš v arhangelski guber-niji v samostanu svetega Nikolaja, kamor te je Katarina pregnala. —Tam sem bil do sedaj — odgovori Aleksander Potemkin. Nekega dne pa je prišla carica Katarina v daljnjo deželo, pre oblečena v redkovnika, — prišla je v mojo celico in me rotila, naj se zopet vrnim k njej —Res? — sta se začudila Mirovič in Olga. — Katarina te torej vendar ni mogla pozabiti?! — Zagotavljala mi je, da Elizabeta ni mrtva, da živi, jaz pa sem ji obljubil, da se bom vrnil, če mi to dokaže — je nadaljeval Aleksander Potemkin. Tako sem prišel v Petrograd. Katarina mi je pokazala Elizabeto, zgodilo pa se je popolno ma drugače, kakor si je to velika carica zamislila. Sedaj pa — sedaj, prijatelja moja, nama je celo dovolila, da se smeva poročiti — odrekla se je svoje ljubezni — blagoslovila naju je! Mirovič in Olga se nista mogla dovolj načuditi Naposled je prišla vrsta tudi na Elizabeto, da je pripovedovala o svojih doživljajih. Pripovedovala jim je, kako se je z nesrečno grofico Klariso . Pineberg nahajala v vodni celici iT ...................... jenco. I Katarina je Olgo — svojo nekdanjo dobro prijateljico — prijazno sprejela, objela jo je in poljubila — postali sta zopet prijateljici in carica Katarina je dejala mladi ženi, da bi želela, da bi jo sedaj lahko večkrat videla in pozdravila v zimski palači. Premoženje starega Ar on a Katza sta podedovali njegova hčerka Olga in Elizabeta Voroncov. Ker pa Olga dolgo časa ni vedela, kje se Elizabeta nahaja, je z njenimi milijoni gospodaril Mirovič. Mirovič in Olga sta sedela baš pri pogrnjeni mizi, ko je nenadoma vstopil sluga in javil prihod nekega gospoda in neke dame. — Kdo bi neki mogel to biti? — vpraša Olga svojega moža.] — Kdo prihaja tako zgodaj ? , —Ali ni gospod povedal svo- jeka imena? — se obrne Mirovič k svojemu služabniku. — Ni ga povedal — odgovori sluga. — Dejal mi je samo naj ga takoj javim, pripomnil je, da je stari prijatelj milostljivega gospoda. Mirovič vstane in odide iz sobe, da bi videl, kdo je prišel k njemu na obisk. Komaj pa je stopil na hodnik, je Olga slišala vzklik presenečenja in znane glasove. — Mar je to mogoče? — vzklikne Olga presenečeno. — Petro-pavlovske trdnjave, kako je neko noč voda vdrla v celico in kako se je rešila strašne smrti v tej ječi Opisala je svoje življenje s cigani, svoj doživljaj v Oršovi in svoj prihod v Petrograd. — Hvala Bogu, da se je vse tako izšlo — reče Mirovič. — čas je že, draga prijatelja, da bi tudi vidva naposled našla svoj mii — sedaj bomo živeli mirno in zadovoljno, brez skrbi. Premoženje, ki vama ga je zapustil moj tast, se nahaja v Angleški banki, lahko ga dvigneta, kadar ga hočeta. — Najina poroka bo čez štiri-I najst dni — reče Aleksander Potemkin. — Ker pa v Petrogradu še nimam svoje hiše, bi vaju prosil, draga prijatelja, da naju do tedaj sprejmeta v svoj dom, v dom prijateljev. — Tega bi ti pač ne bilo treba še posebej omenjati, — vzklikne Olga. — Takoj bom ukazala, da vama bodo pripravili sobe, da se bosta udobno počutila. Ti, draga Elizabeta, boš stanovala v levem krilu, kjer so u-rejene tri sobe, katere boš zasedla, Vas, dragi Potemkin, pa čakajo sobe v desnem krilu. Olga pozvoni. Vstopil je sluga in Olga mu je ukazala, naj takoj pripravi in uredi sobe. Nekaj časa so še sedeli in se med seboj pogovarjali o nekdanjih strašnih časih. (Dalje prihodnjič) Prolog Bila je dehteča pomladna noč. Katedrala Naše Gospe je ždela v temi kakor ogromna sfinga. Na drugi strani ploščadi se je dvigal gosposki dvorec s strogim, resnim pročeljem. Z njegovega balkona se je sklanjala ljubka postava deklice v beli obleki. Trepetaje od sreče in hrepenenja je zrla za ponosnim plemičem, ki se je naglo oddaljeval. Ta devojka je bila Leonora, edina hči barona de Montaigu-esa, tolažilni angelj njegov, odkar je stari hugenot v strašni Jernejev! nčči izgubil vid . . . In velikaš, ki mu je sledila z očmi ter pošiljala za njim tako strastne poljube, je bil njen ljubimec, plemeniti vojvoda Jean de Kervilliers . . . Ko je izginil v temi, je počasi zaprla balkon in se je vrnila v sobo ... v to sobo, kjer so ji minevali tajni nočni sestanki z dragim kakor minute rajske, jedva mogoče sreče . . . Oh, pravkar mu je še visela za vratom in mu je šepetala na uho najslajše in najstrašnejše priznanje . .. Bila je mati! Pod njenim srcem se je oglašalo življenje njegovega otroka . . . Srce ji je zastajalo od groze, ko mu je razodevala to skrivnost. Kaj bi rekel slepi baron de Montaigues, ako bi vedel! Umrl bi od sramote . . . In Jean de Kervilliers? Ob njeni prvi besedi je prebledel kakor zid, gotovo od same sreče; zakaj nato jo je ohjel še tesneje in jo je pričel tolažiti. Stari baron ne bo nikoli zvedel resnice. Greh bo popravljen za časa. Že jutri stopi Jean pred očeta in ga poprosi za njeno roko! Že jutri In zdaj je bila spet sama v tem ljubavnem zatišju, kjer jo je še vsaka stvarca spominjala dragega. Njeno srce je drhtelo od sreče, njena duša je sanjala v blaženo bodočnost . . . Tedajci pa — čuj, kaj je to? Žvenket razbitega stekla jo je zdramil iz sanjarije. Kamen, zavit v papir, ji je pal pred noge! Leonora je v prvem trenutku odrevenela. Nato je premagala strah in pobrala kamen. Papir, v katerega je bil zavit ... oh, nekaj jo je svarilo, naj ga ne čita! Že ga je hotela vreči v temo, od koder je bil priletel . . . ( Dal je prihodu jič ) PRI.IAVA ALI NAROČILO NA CANKARJEV GLASNIK , Po sklepu zadnje mesečne seje Cankarjeve ustanove.^^^^ čnemo izdajati 1. avgusta t. 1. poljudno napredno revijo karjev glasnik," v spomin pisatelju Ivanu Cankarju m obrazbo slovenskega naroda v Zed. državah. ^ nt da Naši napredni javnosti je znano, kako smo začrta i P bo revija redno izhajala in da bo njen obstoj zavarovan naprej plačanih naročnin in dva tisoč dolarjev ustano^^ ^ fonda. Dosedaj smo bili uspešni in danes imamo v blaga] nekaj nad 3,200 dolarjev, toda naročnina prihaja še časi. Mnogi pravijo: "Najprvo izdajte revijo, potem se ^ naročili." Drugi vzrok pa je, da nam vsled stroškov m ^ slenosti, ni mogoče obiskati vseh naših ljudi, posebno .,j selbinah izven Clevelanda. V očigled teh dejstev, s'"® ® gg priobčiti v časopisju spodaj tiskane forme, potom ka e lahko naročite na "Glasnik," ali pa se zavežete, da se bos ročili, kakor hitro dobite v roke prvo številko. ZA KAMELI Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kaši j i so enaki pri Buckley's Jdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu istavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašljl so pa olajšani s par oožirki — In nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 •n 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y. CANKARJEVA USTANOVA, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Zavezujem se, da se horn naročil na "Cankarjev g' kakor hitro prejmem prvo številko, in sicer za celo leto čal $!'i, ali za polleta ter plačal $1.75. (Podčrtajte, ali se nai' za eno leto ali za pol.) IME NASLOV bo Leonora njegova zaročenka, že čez nekaj dni vojvodinja de Kervilliers! TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HCEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, Roaevllle, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in C weeks. Kruschen is worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to XOMipers who , said . there - was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't TOU? Get a Jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists. CANKARJEVA USTANOVA, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Priloženo pošiljam naročnino za mesečnik "Cankar)ev nik," za celo leto—$3, za pol leta —$1.75. IME NASLOV ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to Imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako Jutro pol žlice Kruschen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salto. Help Kidneys Don't Take Drastic Drug« Tonr Kidneys ^ont&in tubes or flltera which J".®-! aroe«;.,, by neglect or drastic, careful. If functional Sidney oef'S disorders make you suKer