'•ji 11 Poilnln* pavJafl«Mt Leto 51!., štev. «ss» Izhaja sb 4 z|utral. S tac c celoletno , . K mesečno ....... ® » zz inozemstvo . . &C0 » Oglasi za vsa:; mm višine stolpca iSi1 min) . "S B ajali oglasi co 30 mm stolpca (53 mra) . i . V Uubljanl, sobota dno 18. marca 1922 Posamefna štev. 50 PSf'2 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta iu iS/l Telefon it. 72. Upravništvo: ir*»ernovs Bil ca t. nt Telefon št. 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11^42. Ljubljana, 17. marca. Minister za izenačenje zakonov je predložil zakonodajnemu odboru projekt o spremembi volilnega zakona. M Jvoma. da je revizija volilnega reda ?ua najnujnejših državnih zadev. Naš .jarlamentar.ii režim pogreša _ dano? 5ne svojih najvažnejših sankcij: mož-losti apoia na narod. Ustava prepušča parlamentu, da •klene ali popolnoma nov volilni za-1 t:on ali pa po skrajšanem postopku rjotom zakonodajnega odbora revidira -"danji. volilni red." Poleg določb, ki ?o v riar-protsvu z odredbami ustave, pa se sme revizija raztezati le na spremembo raznih rokov in pa na način. &ako se izvrši porazdelitev mandatov pa posamezne kan d i' 'ne liste po •tevilu glasov. Drugih točk revizija ne -ms obsegati,, ako se naj izvrši potom »akonodainega odbora. Vlada se je poslužila revizijskega fiota. kar je gotovo odobravati. Pri današnji okornosti in nediscipliniranosti parlamenta je skrajšani postopek rakonodajnega odbora skoraj edina pot. da narod kmalu dobi v roke sredstvo politične ultimae rationis. Projekt ministra Trifkovi-ia je torej le novela k staremu volilnemu zakonu, ici predvsem uveljavlja nove ustavne »redpise in bistveno spreminja določite glede načina razdelitve mandatov. V naprej izjavljamo, da smatramo nov proporčni sistem za povsem ponesrečen: načelno in politično. Vidi se mu aa prvi pogled, da se za njim skrivajo rotov; strankarski računi. Partizar.-5tvo je edina »ideja* čudne kombinate. ki falzificira d' Kontov sistem z vkijr.eenjem list, katere v volilnem :>krožju niso dosegle količnika ter rodi do naravnost absurdnih konsc-svenc. Zagovorniki Trifkovičevega p-ropor-•a navajajo, da je dosedanji sistem preveč favoriziral manjšine ter pospeševal cepljenje političnih sil naroda. Točno je. da se načelo parlamentarnega režima ne da gladko spraviti v sklad s priucipom proporca, ki otež-koea stvarjanje trdne, enotne parlamentarne večine, ki bi mogla voditi programatično politiko. Naša težka notranjepolitična situacija je v mne-7f;m oziru posledica nujnih kompromisov med načelno si nasprotnim: strankami. ki so neobhodni radi tega, ker hi drŽava sicer ne mogla dobiti parlamentarne vlade. Angleži kot politične ;rej narod do danes vztrajajo pri ma-joritetnam principu in francoski pro ;.,>re je le kompliment načelu. Kaša 'nlada demokracija se proporcu ne bo virekla. To.la vedno bolj tudi ona uvideva. da razdvojenost na"ega itičnesra organizma zahteva korekture r smidu favoriziranja velikih strank. Velike stranke, ki imajo moč, da svoje programe izvršujejo, so Jugoslaviji c-obhodno potrebne. Stranke dveh mož in klubi dcsetoric so dobre za •tuširanje svojih kričečih plakatnih r-rogramov na političnih plotih, to.-a aeporabne za delo. Ko je prišlo vprašanje revizije seri? njega tankočutnega proporca v diskusijo. se nam jo zdela pametna in ko-r'--tna misel drucrega skrutinija, pn katerem nai bi bile na razdelitvi nian-dato ki po količniku v prvi volit« niso mogli biti razdeljeni, potom p°-:r-bnih državnih list udeležene samo velike stranke, t j. stranke, ki so pn prvi volitvi dosegle vsaj 20 do rfU mandatov. Trifkovičev projekt vsebuje navidezno isto misel, v resnici pa je le grda karikatura te ideje. _ Po tem projektu se mandati v volilnem okrožju razdelijo samo med one stranke, ki so dosegle količnik, ostale stranke ostanejo neupoštevane. To znači. da je pojem velike stranke prenesen iz države v malo ozemlje volilnega okrožja.. To je logika, _ po kateri bi mogla v srečnem slučaju tudi prekmurska verstvena stranka pvui med »velike stranke*. To je metoda, ki lahko vodi baš do nasprotnega, kar ie navidezno nameraval, ter razcepi politične sile naroda še boli nego dosedanji sistem, ki je. tudi navezan na volilna okrožja, dal najjačji stranki v državi. demokratom, samo en mandat več nesro klerikalcem, čeprav imajo ti r.ad 35.000 glasov manj, medtem ko ie neki drugi stranki približno število 35.000 glasov honoriral S mandatov. Trifkovičev projekt je poskus v prilo<* radikaicem izkoristiti dejstvo, da je demokratska stranka kot vsena-rodna celodržavna politična organiza Ci-a akoravno najmočnejša v državi naravno v mnogih okrožjih manjMn-«ka stranka. Radikalci so (navzlic svojem kočevarskim somišljenikom strogo plemenska stranka in njihova politična moč ie. masirana v srbskih volilnih Italijanski zunanji minister o reških dogodkih BESEDE BREZ VSEBI^- g™ ° Rim, 17. marca. (Izv.) V zbornici je pri debati o vladni izjavi zunanji minister Schanzer izvajal glede reškega vprašanja nastopno: »Italija se je z rapallsko pogodbo svečano obvezala, da bc spoštovala neodvisnost Reko. Ako ne bi izpolnila te obveznosti, bi izgubila značaj velesile in ne bi mogla obvarovati svoje avtoritete v družbi narodov. »Inozemska poročila so pretiravala ob-setr reških dogodkov. Pokazalo se je, da so vesti, da jo iz Trsta odšlo na Reko cela vrsta vlakov s fašisti in da so stopili v akcijo oklopni vlaki, popolnoma izmišljene. Na Reko je prišlo le majhno število tujcev. Italijanski častniki in vojaki so sc vedli na Reki popolnoma disciplinirano. Vendar pa je italijanska vlada pripravljena ugotoviti 7. uradno preiskavo. ali je italijanskim častnikom in dru-tim činiteljem man:kalo energije pri odredbah. da se preprečijo znani dogodki. Reka more živeti in se razvijati na podlagi dogovorov, ki so se sklenili z Italijo in ono državo, od katero dobiva mesto svojo hrano*. »Imenovanja Giuratija za poveljnika Reke Italija ni mogla sprejeti, ker bi mo-tio to povzročiti nspsSne interpretacije in sum sodelovanja r. italijansko vlado. Čeprav so Obirat! ne -strinja s stališčem itai"ans!:e vlade, vendar ni z ozirom na interese Reke sprejel sva'e~a imenovanja, za kar mu gra topla zahvala*. Sr.hanzer je nadalje izrazil upanja, da bo Peka čimprei dob'la znfcon!to vlr-lo v sporazumu z Italijo ir, Jugoslavijo, da bo tako mogla tako" p:Ičeti z reševanjem oaih problemov. ki so potrebni za gospodarsko bodočnost Reke. Minister jo končal z izjavo, da morejo le podrobni razgovori o še nerešenih vprašanjih dovesti do končnoveljavne izvršitve rapall-ske pogolbe in do ugodne rešitve teh težavnih in kočljivih problemov. Taka rešitev se more doseči le v mirni atmosferi. Oni, ki hočejo spraviti vlado s poti, ki odklanjajo spoštovanje mednarod. pogodb. naj mislijo na nevarnosti, v katere bi s tem dovedle Italijo. Naj mislijo tudi na to. da je pred durmi konferenca za orient. V kratkem se vrši tudi velika konferenca v Genovi, kateri Italija ne bi mogla častno predsedovati, ako se prej ne vzpostavijo red, mir in zakonitost Rim, 17. marca. (Izv/) Rnski delegaciji r.a genovski konferenci bodo nakazali stanovanja v Santi Ma^gherlti, ker bodo tom lažje skrbeli za n:eno varnost. »Mondo* do-.nava. da je Pchanzer da.r.es v zunanjem odseku izjavil, da odide dne 19. marca v Pariz na konferenco glede orienta. ako ozdravi lord Curzon. V uradnih krogih se opaža glede rezultatov orientske konference precejšnja skepša. in sicer ker man;kajo vsa «red-stva. s katerimi bi mogli izsiliti rM-tov njenih sklepov in ko- ni složnosti med ravezniki. Glede genovske konferenco je izjavil ?shan-er. da jo treba prepričati inozemstvo. da ho Italija pa svojih tradicijah postopala z vsako državo, ki se konference udeleži, pr'.jatel"sko ne pledo na njene politične smernice. Nadalje je Sehar.zor priporočal, naj italijanski parlament kot prvi parlament E.-rope ratificira vv-asiiin"tor'?' i dogovor, ki ga je žo včeraj predložil zbornicL Sestanek evropskih nevtralnih držav PRIPRAVE ZA GENOVO. - KONFERENCA SE VRŠI V STOCKHOLMU. Kodanj, 17. marca. (Izv.) »Politikcn* Javlja iz Stockholma, da se bo konferenca zastopnikov nevtralnih držav, na katero je razposlala vabila švedska vlada, pričela Švedska vlada je povabia na to konferenco nastopne države: Dansko, Norveško, Holandijo, Švico in Španijo. Vse te države so sprejele povabilo. V švedskih ie razposiaia VJUIU jvtuana r------I------- — - , .... . . že v soboto, in sicer v Stockholmu. Ka- političnih krogih menijo, da ima ta sesta-kor Je znano, bo konferenca razpravljala ! nek nevtralnih držav velik pomen, ker se o vprašanjih, ki so posebne važnosti za j interesi posameznih držav v mnogih ozt- nevtralne države in ki se bodo obravna- j rih krijejo. _ vala na genovski konfernd. Zveza med Poljsko in baltiškimi državami VARSTVO TERITORIJ JALNE INTEGRITETE. Pariz, 17. marca, (Izv.) Konferenca baltiških držav je zaključila svoje delo. V vseh glavnih točkah Je bil dosežen sporazum. Sklenjer.o je bilo, da se spori med udeleženimi državami poravnajo pred po-ssfcrim razsodiščem. Sedanje meje se po sedaj obstoječih posodbah obdrže neiz-prcmcnjeco. Nobena udeleženih držav ne sme s komurkoli proti eni ali več udeleženih držav skleniti Itako pogodbo, ki bi bila naperjena prot; njej. Železniška in druga gospodarska vprašanja se mc^se-boko rešijo takoj po genovski konferenci." Razprave se- bodo vodile na podlagi sklepov, storjenih na genovski konferenci Varšava, 17. marca, (bv.) Konfertnca '.-Itišklh držav v Varšavi ni samo ustva-ila enotna fronte za genovsko konferenco. temveč ie tudi osnovala podlago za -o'Uično zva-o med obrobnimi državami n Poljsko. Pogodba bo vsebovala doioč- Poboža* na Reki nr.FT,v SF ZO?"T KOV \ - POSVETOVANJA VODITELJEV O^IA o- iUi -IJ cmRvn 0 K0K3TITUANTI. be o narodnostnih manjšinah ter o medsebojnih trgovskih in prometnih odnošajih V posebnem političnem dogovoru se bodo določili odnošaji te antante cordia-e de Rusije in Litvanske. Pri varšavskih političnih krogih Vzbajs pozornost zlasii dejstvo, da so bili zastopniki Letskc začetkoma precej na od-klonllnem stališču, aa 50 pa sedai za politično zvezo. Za sedai se ne sklene vojaška konvencija med Poljsko iti Finska Politična pogodba se po podpisu po Skit-muntu in zastopnikih baltskih držav predloži delegatom sovjetske vlade v Varšavi Z bukareskim dogovorom ne bo imela varšavska pogodba nič skupnega. V Bukarešti se je samo določil načrt za skupni nastop Poljske, RumuniJe, Češkoslovaške in Jugoslavije na genovski konferenci, dc-čim je varšavska pogodba preračunjena za dalj časa. sr Markov i Ameriško sokolstvo -s rsEmeziu d j italile P^oti sensraliifrw« Trst 17. marca. (Izv.) Bruno Astori na- j Beograd, 17. marca.. (Izv.) Kralj Je daliu e v ?Eri Nuovi* svoja pisma iz Ju- [sprejel pozdravno brzojavko sokolske zu-roslavije in konstatira v današnjem pis- po na Pacifiku, ki je slavila v Sakrameu-, rau kako smatra lugoslovansko javno j tu v Kaliforniji svojo obletnico. Proslavi T,Sf 17. ma^a. flzv.) Tu se n-hniajoj C-le konstitu-nte U Plavil Giu-ati do- ^ . f]a . ^^ luke 3ar0j prav- Jje prisostvovalo 400 Sokolov. Župa se j« ifT^Vi p-s--ncl Ciu-ti. da St:!-ni in ' • Irnlhu lista .C:r-rr.a'c d Ita ta*, da si se ; ^^ in da fpIch Bj misliti na to, : postavila . dločno na stališče narodnega C-ša l i so n*«--n'2ri na F:ko. D nes niso r.a J-rnim, ali Jo bodo sklicali, ka- - .........8- «• s^ut.«. Vi jut i to na ^ -ki Iir-rav-m ze-.-t no- t 'r.a je, alt b"dn ravc »volitve., va »vada* o k:tai mislijo f-.Vstl. da !-o -M ra ho'o izvrtlll na Fcki referendum. ..........ga^o« podogo za na- definitivna in r.estav'jena v t"l:*nl c'-Tct. da bo pred svvfcnt irog'a ve';rti za r av-novcljavno reško y'?do v sm»«'u r?r"llske rog-dbe, kakor si jo eni razlagajo. Oster konf i>f med Q in Ifali o GRČIJA ZAPLENIL \ !T T.!" " -' O LAT;,TO. - ITAJ^^- IZROČILA V ATENAH ULTIMAT. - u" O/"" V S S!LO. R- n, 17. marca. (lav.) Pred nck-j dne- jterfc. v S V^Fu stavila v Ate~r.h oster vi so grške vojne ledje ustavile pri Ciaiu alttect, ki ga je prcdvčer^šnjim izročil italijanski transportni parnik »Umbria*, jod" Salamho tržaški transportni rarr.ik rAbbazia* in v Črnem morju »Afrlca>, ker so vozili vojno konterbando. »Abha-zia* je bil zaplenjen. Ita'ijan^ko časopisje se zelo razburja nad tem dogodkom in zahteva, da mora vlada energično na t- -piti preti grški samovoMi. Faia gr"ko časopisje zelo razdraženo odgovarja italijanskemu. Rim, 17. marca. (lav.) Kakor doznava val poročevalec, ;e italijarska vlada zaradi zaplembe italijanskega part-ika < Ab- da f1'? f' i '!-!;-.*; k ~ — ncanaročr.csa prava in sklci:j:-i:I;i pegedb. da bi ra Jufoslav i'.a te i luki odrekla. Icdinstva in ujedinjenja vsega Sokolstva. I2ini-tčr dr Laia Markovič mu je baje ter prijavila, pristop k Sokolskem Savezu i z a vil v intervievu. da so v Jugoslaviji J v Ljubljani 2upa je tudi najstrožje ob-v-M mncn:a, da so bili sod&nji rešlu do- sodila postopanje zagrebškega eokolske-godki nalašč pripravljeni, da se še en- ga društva in odločno zavrnila njegove krat prep-eči izvršitev tapallsko pocod- ! be in odjodi potrebni jadranski sporaz- um. Jugoslovani občutijo rapallsko po-~odbo kot kompleks velikih žrtev. Od '.tal janflre vkide pričakuje Jugoslavija, da sc bo držala pogodba, ki jo je sklc- separatistične težnje. 25 slafiih miSijonov za Nsrodno banko Beograd, 17. marca. (Izv.) Likvidacij- jorpodarslto sodelovanje z Italijo. in ©en©va t1 italijarj" i porlanik. Italija zahteva, naj se ladja takoj izpusti, in zahteva tudi odškodnino, sicer bodo italijanske vojne ua w —— — ----------- ladje odplule v Salamis ter s silo izpo- j konferenco, trdijo ameriški listi, da sc on slovale izpustitev iado. j ne bo hotel potegovati za brezupno stvar sp.ejcmu italianshe note posetil itali.an-sko-a palanifca ter ca iz-azil obžalovane nad dogodki. Zagotovil ga je. da je grška vlada prlp avljena dati zahtevam zadoščenje. Izrazil je tudi upanjo. da ta dogodek ne bo vplival na stališče italijanske vlado na konferenci glede orienta. &mer&ke kretft Avft "ilt Dunaj, 17. marca. (Izv.) Glede pariške vesti, da jc senat v resoluciji priporočal, nai se Avstriji dovoli nadaljnji kredit 50 mi! i ono v dolarjev, še niso dospela natančna poročila. »Neuo Freie Presse* objavila brzojavko, ki ji jo je poslal iz Netvvorka bivši finančni minister dr. Gr.'ki zunanji minister Baltazzi jo po jn £e do 10. aprila ns pride do prepriča- ....... nja, da bo genovska konierenca imela uspeh, bo "c vcchm 1 hko v zadnjem trenutku opustil idejo, iti v Genovo. Znakov za to, da se ne bodo dosegli veliki uspehi, js vedno več. Lloyd Geo; gevi prijatelji menijo, da ko stari državnik kmalu izgubil volio ostati navzlic vsem težkočam na svojem mestu. fndiiska kriza London, 17. marca, (Izv.) LoTd Derbv je končnoveljavno odklonil mesto držav- --------_ r------- - nega tajnika za Indijo, ki se bo ponu- novem krediti: v tej brzojavki ni govora. di;f) v0;T0di Devonshire. Ve«t o možnosti novega ameriškega kre- ; v informiranih krogih se govori, da lita :e alairientno vplivala tudi na da- j -de M n3Siednika MonUguea resno v našni bori'. k;er je povzročila za kratek n0'5tev sedanji vojni minister VVor- __t 4«, vlv flnirif * __t » • __•_V.i —r 00 arzaia pu^ouua, im j« ——o—> - --- _ - - n la in bo ro*cm pripravljena tudi na ska komisija za racuuo avstro-ogrske ' ' - -— banke je sporočila naši vladi, da ima naša država dobiti od te banke 2o milijonov zlatih kron, ki se v kratkem izplačajo in preneso v blagajno Narodne , banke. (25 milijonov zlatih kron pre.i-Lcndon, 17. marca. (Izv.) Dočlm meni-, stavlja danes vrednost 1 milijarde, 125 io v tekašnilh dobro informiranih krogih, j milijonov jugosl. kron), da bo Lloyd George odšel na genovsko i ^, K0N0DAJNI 0DB0R. Ecogrsd. 17. marca. (Izv.) Zakone- Redlich. Ta brzojavka, ki je datirana od 16. marc: vsebuje samo poročilo, da je ame-i t i senat soglasno sprejel resolucijo glede opustitve zastavne pravice. 0 čas velik padec vseh tujih deviz. okrožuh. Trifkovičev predlog ima na- stabiliziranja prilik, je sit vpitja poli- i . J___i.;- n. i___AT___.... tlvtflr.v-l nrv men z umetnim uničevanjem demokratskih manjšin reducirati število demokratskih ooslancev ter napravit1 radikalslto stranko kot plemensko stranko za formalno najmočnejšo politično organizacijo jugoslovanskega parlamenta. Kdor boče. lahko vidi v projektu ne samo partizansko, temveč tudj plemensko špekulacijo ... Z zadoščenjem beležimo, da se Demokratki Idub ostro protivi taki «r-> vizii:* proporčnega sistema. Da je 'a-likalska stranka po svojem programu in svoii politični praksi nesposobna n ostati državna stranka, to je n sami med seboj. kusija o vprašanju, ali je kulturno ko- , „ - .___ . . ^ hrvntrfrem ristno ali škodljivo, ako se odpravi seda- 4- Dr Spaho o srbsko - h™skem humanistična gimnadja. Naš dopb- sporu. V nedeljo je imela ^ jz ^ musl imanska organizacij vehk shc£ v n* ^^ v kratke31 Dervsnti v Bosni Go^on jc m^ dr , jekt d ministr3 gim minister n. r dr. Spaho, ki J® nrosvete Gospod Pribičevič je pristaš dotaknil tudi r J^T^^jF® enotne srednje šole, smatra pa! da uved- ra, o katerem je izvajal da vpliva sla srednješolskih zavodov v vsej bo n. I« ^ državi n sme iztrebiti tkzv. humanisti?- tudi na zunanjo politiko. Musliman. Zato zavzema stališče, naj o- zelo obžalujejo ta spor in so priprav- ~ *™ humanistič«dh gim- Ijeni mnogo žrtvovat, za njc? «*tev ^g enotne srednje šole tudi v s Pra^a narečnega edinstva, »t cesta mora dobiti sirse hodnike in lesen tlak. Vrhovčeva ulica se je pričela regulirati, v kolikor leži ob trgu Tabor, ki se tudi zasadi in uredi okoli telova-dlšča. Politične SoiežiiB -f Trenutek sebespoznanja. V tonk je imel dr. Korošec v sobi Društvenega doma v Trbovljah »rudarski* shod. ki je bil velikanska polomija. Ker je bilo navzočih nekaj komunistov, se je nekdanji voditelj SLS prelevil brez obotavljanja v navdušenega čestilea Ljenina (ki ga je primerjal sv. Frančišku Asiškernu) in njegovega komunističnega raja. Sredi govora je obšel d rja. Korošca, ki seveda predobro pozna nagibe in namene klerikalne politike, čut odkritosrčnosti in mu je iztisnil na adreso Gosarjevega krščanskega boljševizma in novočasarskega antikapitalizma sledečo obtožbo: «Kapitalizma ne bomo uničili, dokler 6mo ■ l^iiUd IdU/llICUVU, JU:H1!1<2 LUIHHJtVUj iuirjll lllliU ^^oi-t jv Neža Mribernikova in Ana Jurkova. Stal- j ni]; Curk postavil skladišče in eno no mesto na osnovni šoli v Leitersberg- stanovanje, ki se že uporablja. Kerčevini se podeli Mariji Medvedovi. Iz •lu/benih ozirov ss prideli Ferdo Dobič i i. deški šeli v Mariboru. Za učiteljico srbohrvaščine na mestnih dekliških in meščanskih šolah v Ljubljani se imenuje Tinka Kelblova iz Čakovca. Nadučiteljsko mesto v Sv. Križu pri Kostanjevici dobi Fran Jurečtt. Pritrdi se premestitvi Al-bsrta Dominka na Čatež. Učiteljska služba na Bučki se podeli Justini Trobič-Mo-dičevi, v Dobrničah pa Ivani Drachslur-ievi. Za nadučitelia v Dol. Nemški vasi -e imenuje Josip Macarol. Milan Tomšič in Ana Tomšičeva se premestita iz službenih ozirov iz Ribnice v Žalno, Alojzij Lilija pa iz Tolšnika v Karteljevo. Za učiteljici v Dol. Nemški vasi sta imenovani Gabrijela Hladnikova in Frania Meršni-kova. stanovanje, ki se že uporablja. Ob Emonski cesti zidajo temelje za vilo dr. Breclja, ob podaljšani Goru-povi ulici pa temelje za vilo inž. Zf»-maneka. Temelje kopljejo ob poti čez Mirje za vilo, ki jo zgradi Štucin, in ob Lepi poti za vilo. ki jo zgradi Mi-helčič. Ob podaljšani Bleiweisovi cesti tik Paichlnovega vrta je dospela do strehe Tribučeva vila in se koplj'!-jo temelji v soseščini še za eno vilo. Onstran Gradašce je dospela hiša. ki jo gradi Skerjanec, do prvega nad — Italija uradno priznala ruskega pitanznia ne uuiuu uiuum, ...... _ ui-njd uijuiiu ji: sami prežeti kapitalističnega duha. i zast0pnika. V smislu začasne pogodbe rla llft 1 UoHin in Rn«iii-> i rfnr 26. decembra Danes vpijemo na državo, da ne stori proti izkoriščevalcem, proti verižni-kom nobenih postav. Imamo najboljše postave — toda kdo jih izvaja? Slabši smo kot svetopisemski farizei. ki se je potrkal na prsa in zahvalil Boga, da ni tak kot grešni cestninar. Mi danes ne trkamo na prsa: hvala Bogu. da nisem tak kot tisti verižnik — nasprotno, mislimo si: o Bog, da bi mogel biti tudi jaz tak verižnik! In to je tisti duh kapitalizma, ki jo v nas vseli.* Bravo Korošec! Boljše se klerikalni «socijalizem» ne da označiti, bridkejše se ne da obsoditi novoča-sarsko hinavstvo. Dr. Korošec, ki svoje ljudi pozna, je v odkritosrčnem trenutku povedal, kakšni so. -j- »Proletarci« med seboj. V našem listu smo že opetovano opozarjali, kako nespametno je vlačiti politiko v strokovne organizacije, ker mora taka pot nujno vesti do razsula še tega, kar je v današnjih dezolatnih razmerah med Italijo in Rusijo z dne 26. decembra 1. 1. je bil predsednik ruske delegacije, Vorovski, imenovan od ruske in ukrajinske vlade za uradnega zastopnika pri italijanski vladi. Te dni je bil Vorovski sprejet od ministrskega predsednika Facte, kateremu je izročil poverilna pisma. stičen in spačen, da so mu ogorčeni ljudje takoj drugI dan odbili glavo. No, tudi v Lubecku ne marajo ekspresionizma! Seftolsfci uestnifc Sokolske župe in društva opozarjamo na to. da bodo vsa navodila za zlet objavljena v Zletnem vestniku, vsled česar ga naj vsakdo točno prečita. Zupa in društva naj na vprašanja v Vestnik-i točno odgovarjajo. Soliolskl zlet v LjublianL Seja gospodarskega pododseka prehranjevalnega odseka zletnega odbora I. Jugoslovan. vse>>okoW;ega zleta se vrši dne 21. msr- _ Združenie ii. In iii. Internacijo-! ca ob 19. »n ter ob 20 ur, istega on nale? Poljske vesti iz Moskve trdijo, da!seja nakupovalnega pododseka v zleM je Radek na seji izvrševalnega odbora , pisarni, cNarodn. dom*. Člarn teh od^-tretje internacijonale izjavil, da se je v kov naj se seje gotovo udeleže. Berlinu pogajal tudi o združitvi II. in III. internacijonale in da ga je naprosilo zastopstvo II. internacijonale, naj v Moskvi Sokol II v Ljubljani naznanja, 'ia je vpel;ano obvezno vežbanje v redovnih vajah za one člane, ki imajo kroj. Prva štropja, hiša" Fr. Kralja "ob Poti na;m0rda edino nekaj dobrega. Politični Pasji brod je bila dokončana že jeseni. Gradbeno sšbanle v Lju&liani Lepo pomladansko vreme je vzbudilo živahno gradbeno gibanje v Ljubljani. Na raznih krajih se že kopljejo temelji za nove ali pa se dozidujejo y.p lani zapričete zgradbe. Palača ljubljanske kreditne banke, ki je bila že jeseni pod streho, dobiva sedaj razne vmesne stene. Dobro bi bilo, ako bi se zadnje nadstropje nad glavnim obkrajkom markiralo kot mansarda in bi na ta način odpadli dosti opravičeni očitki, da je zgradba previsoka z oziram na soseščino. Palača Pr umetne banke je že pod streho, čeprav se je pričela zidati šele jeseni. Pri palači Trboveljske družbe na Aleksandrovi ces-ti je opažati letos ne-3.aj več življenja, kot lani. Zgradba je dospela do stropa, nad prvim nad--tropjem. Ob Simon Gregorčičevi ulici je novo tiskarsko podjetje Merkur deloma že pod streho. Na Ižanski cesti je hiša Nežike Car-man pod streho, za hišo, ki jo sezida Ivan Petrič, so pa napravljeni temelji. Stanovanjska hiša mestne občine na Prulah je dospela do prvega nadstropja. Ugodno vreme utegne v kratkem izvabiti še več drugih stavb iz tal, samo, če ne bo občutnega pomanjkanja zidarjev in delavcev. Največja stavba, ki se prične leto? graditi, bo palača okrajne bolniške blagajne na Miklošičevi cesti. Fronta te zgradbe bo dolga 130 metrov. Nadalje zgradi svojo palačo na vogalu Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice Vzajemna posojilnica. Pripravlja se konzorcij, v katerem je soudeležena Južna železnica, ki naj zgradi veliko palačo na vogalu Pražakove in Kolodvorske ulice. Na Gosposvetski cesti se prične graditi poslopje za inšpektorat državnih železnic. Mali tlak v Wolfovi ulici in na St. Peterski cesti je dobro prezimil in se je dobro izkazal. Letos se bo nadalje- siopslvo 11. lllltl ><•*■ - *--------------\ujau —'—— — - pri vodstvu III. internacijonale posreduje ■ vaja Se vrši v nedeljo dne 19. marvoie vnrafiiuoec oči. »Krasan in zapeljiv je brez primere.* Kot da govori sama s seboj, je nadaljevala: »Krasno, na vratih kočije krona, na servicu krona! In ljudje se obračajo za teboj, če se pelješ od popoldanskega čaja. tam v Parizu, in sluga vpije: .Kočija vojvodinje de Las Rias\» »Ti bi ga tedaj hotela poročiti?* _ »Jasno, — z veseljem mu ponudim roko, če prosi zanjo. Toda jaz nimam nobene tete, ki si je nakopičila zakladov in nakupila posestev — on gleda za bogastvom —.» Pri tem me je tako čudno, tako hinavsko pogledala, da ne pozabim živ dan več in potem je pogledala vstran. Nadaljevala je: »Jako rad je v tvoji .veseli družbi.* I Nisem vedela, ali bi ji odgovorila na to p.ikrito vprašanje, ali ne. Sedla sem na svojo posteljo in rekla: »Nič bolj rad kot Franc.* »O. ali ti dvori tudi Franc?* »Nič bolj kot tebi.* Bila je v zadregi, zardela je. se ugriznila v ustnico in rekla: »Zopet me je začela noga boleti. Ne. ni treba — je že zopet dobro.* Nekaj časa it premišljevala in rekla s poudarkom: »Franc je v primeri z vojvodo $aroc navaden nastirček.* .Meni se ne zdi tako; on je posestnik gradu in ogromnih zemljišč. Ima staro plemiško ime; grb njegovega rodu visi v dvorani križarjev v \er-saillesu.* Ta hvala ji je bila očividno neprijetna. Zopet je začela hvaliti vojvodo Calba, njegovo ponosno zunanjost, njega, ki ne sname klobuka pred samim kraljem. Potem se je začela norčevati. kakšen kmet da je Franc, da I hodi po živinskih semnjih, da ima težak jezik in kako da je neznaten. S.i-kala ga je sicer v ccloti pravilno, vendar pa je silno pretiravala. Čudila sem se ji; kajti čeprav ni bil Franc nikak salonski lev, čeprav je bil prozaičen, vendar je imel tudi odlične lastnosti. Zame bi bil mnogo boljši in solidnejši ženin in moja teta bi prav nič ne po-mišljala. če bi me snubil. To sem vedela in bi mu tudi ne odrekla; zaht-> vala pa sem od življenja nekaj lzvan-rednega, nekaj bleščečega. Mene je vleklo za Calbom. Da bi se pobahala sem rekla: »Da. da. vojvoda in Franc sta mi priznala, da me ljubita.* Jezno je vprašala: »Kaj? Franc tudi? Ali se jo upal. — Pa saj sem vedela, da se nekaj kuha v njem. Bil je še bolj v zadregi in neroden kot vedno.* Napol je zaprla oči in vprašali: »Seveda ni treba vprašati, za katerega si se odločila.* i »Za bleščečo partijo, jasno.* i »Za koga torej?* »Kaj vprašuješ?! Za vojvodo Calba.* 1 Kot olajšana si je oddihnila in se začela smejati, a njen smeh ni bil pristen. . . »Čestitam, gospa vojvodinja. Vza-meS me lahko za svojo dvorno damo, ako...» »Kaj?* »Ako se mi ne posreči, da se omo-žim tako, kakor sama hočem! In Franc, ali ni bil nesrečen, ko si ga zavrnila?* , . «Ne. Razložila sem mu. da jaz nisem žena zanj, da sem premalo resna, premalo pametna, preveč otročja. Nasve-tovala sem mu eno, ki je po mojem mnenju kakor ustvarjena za njega.* Skočila je kvišku in me zagrabila za roko. »In ta je?* »No, Marie-Fleur.* »Marie-Fleur! Ali veš kaj?* »Kaj je tu neki treba vedeti?* sem ;se čudila njenemu posebnemu tonu. Zamahnila je leno z roko. _ »O. r^v nič! Še večji otrok si, ko! sem mislila.* Zelo užaljena sem bila vs,e« te opazke in rekla sem: »V kratkem if-premeniš svoje mnenje. Dokažem ti kmalu, da sem odrasla dama.* »Kako to misliš?« _ »Nekaj izvedem in to z vso odločnostjo.* Pa me že ni več poslušala; mrmrala je kot v sanjali: »Rada bi bila od vseh oboževana, da bi me vsi ljubili in sama nikogar ne ljubila. Drugi te obožavajo in ti ostanes hladnokrvna — to je vsa skrivnost sreče.=> »Marie-Fleur pa pravi, da obstoji sreča v tem. 'ia se žrtvujemo za one, ki jih ljubimo.* Nič ni odgovorila; zaspala je. Legia sem še jaz, pa je dolgo trajalo, pred-no sem zaspala; bilo je to saino napol si>anje, polno težkih sanj. Sanjala sen-, da je postal Hidalgo človekožre, ki odpira svoja grozna usta, da me požre. Nato so se mu spremenila usta v 'črno peklo in kljub temu, da sem so upirala, me je nekaj sladkega vabil-«, da stopim v to peklo. Komaj pridem v želodec, me zop.-t vrže nazaj v žrelo in to me je vzbudilo. Vse te grozne sanje je pa po-.zročalo neko pero. ki me jc !>0'ilo v hrbet. D.rsti sem inifla takega sparil. Vstala sem in ?,e oblekla. Klacdijn jc še s pa! a. Sla sen, tiho r kuhinjo in popila ?! o b lico Se top!"g*, mleka ia nato Mm cdžla oroti Motlo-Rojge. * Kralj Aleksander v Dubrovniku. Poročajo nam Po zanesljivih vesteh bo naš staroslavni Dubrovnik prihodnji mesec imel priliko, da sprejme in pozdravi visoke goste: kralja Aleksandra in njegovo zaročenko. Dubrovnik bo svojega narodnega kralja dostojno sprejel. Slavnost bo razdeljena na tri dni. Kakor car Dušan Silni, prispe kralj z ladjo preko Cavtata v mestno pristanišče, kjer se vrši slavn« en sprejem. Naslednji dan se, vrsi po,don r - - *. — /->.—,i„i:.-.o pesnika naroet- * h taristovskih krogov smo prejeli: Iz Mojstrane prihajajo pritožbe, da tam-kajšn;e obmejne čete zelo ovirajo dohod t • Grozna smrt dvoJCkov. Na Oetnl ce- f 'sti v Zagrebu stanoval je v nekem dvo- j ' riščnem poslopju Žagar Todi s svojo že- ; no in dve na triletnima otrokoma (dvojč- I koma). Ko sta v četrtek zjutraj mož in žena odšla po svojem poslu, zaklenila . Vrata; ravnotako poročajo iz Kranjske sta M seboj gobo, kjer sta ostala otro-gore, da delajo velike zapreke domači- | eička sama. Otroka sta menda našla v spomeniku Gundulit-a, , n*£ra edinstra, vojaška parada, narodna veselica in gledališka predstava, a tretji dan obisk Gruža. kjer kralj oo navzočnosti vseh ladij in pomorcev poljubi morje. Odbor za slavnostni sprejem rasviia živahno delovanje. * Kipar Bernekcr vpodohi kralja Dne 15. t. m. je sprejel kralj v avdijenci našega kipam Eerneker, ki bo izdelal velik kraljev doprsni kip za mestno občino ljubljansko. Berneker ie priznan slovenski nmetnik, ki je tihe narave in «e nikoli in nikjer noče »izticati*. Trubarjev spomenik v Ljubljani pa priča o njegovem globokem umetniškem pojmovanju. * «Ženski dom» fla Bledu. Ženski klub v Beogradu je pričel akcijo, da /.oTDUi na Bledu »Ženski dom», kakršen že obstoji v Beogradu. Dom bo urejen kot vila, kjer bodo dame mozle dobiti ugoden in pristojen pension. Enak dom ee zgradi tudi v Gružu rn Dubrovniku. * Jadranska banka si zgradi v Beogradu petnadstropno palačo. 7. gradnjo se prične že prihodnji mesec. Gradbeni 'stroški so proračunjeni na 14 milijonov dinarjev. * Nakup poslopja za naše poslaništvo v Berlinu. Kakor poročajo beograjske .Novosti«, je ministrstvo vna-njih zadev sklenilo kupiti v Berlinu za nase poslaništvo neko palačo za S milijonov mark. Kupnina gre na račun reparacij * Redukcija uradništva v ministrstva za socijalno politiko. Ministrstvo za socijalno politiko je na podlagi zakona o redukciji uradništva odpustilo, 6ziroma vpokojilo 767 uradnikov in uslužbencev, kar pomeni letni prihranek v znesku 33—35 milijonov dinarjev. * Merodajnim faktorjem. Prejeli smo: je preteklo skoro vso leto. odkar je bila večina uradništva prevedena na dinarske plače. 3 ostali dobivamo še vedno svoje plače neizpremenjeno v kronah, tako n. pr. ravno praktikanti še vedno po 100 kron mesečno. Z zakonom z dne 26. decembra 1921 so se prevedle menda tudi naše plače na dinarje in sicer z veljavnostjo od dne 1. maja 1921. Upali smo. da dobimo nastalo razliko vsaj isto časno z novimi dravinjskimi dokladami, kar se nam je takrat tudi s strani uradniške organizacije potrdilo. Dravinjske doklade so po dolgem in trdem boju stopile v veljavo, a v objavljenem zakonu s- dne 26. decembra 1921 zaman iščemo člena, ki bi le z eno besedo omenil izplačevanje te razlike in sploh prevedbo ostalih še ne predvedonih uradniških kategorij s kronske na dinarsko plačo. Kar kor se čuje, so poštni praktikanti ornen-jeDO razliko dobili že pred novim letom, in sicer z veljavnostjo od 1. maja 1921 dalje razliko po 100 Din mesečno. Zakaj drugi državni uradniški praktikanti še ne? Prosimo merodajne faktorje, da posredujejo. saj smo pripiavniki gotovo najbednejši od uradnikov. — Eden izmed mnogih. * Spomenik komitskemu vojvodi. Prosvetne organizacije v bivši Srbiji so sklenile, da postavijo slavnemu komitaškemu vojvodi Jovanu Babunskemu, v kakem mestu južne Srbije spomenik. * Povratek Iz Rusije. Te dni se vrne iz Vladivostoka 160 naših državljanov, ki so dosedaj zaostali v ruskem vojnem ujetništvu. * Smrtna kosa. V Velenju je umrl dne 16 marca po kratki bolezni tamkajšnji okrožni zdravnik g. dr. Anton 2ižek, star let. Pokojnik je deloval dolga leta kot zdravnik zlasti v Vojniku in Ormožu in si je pridobil povsod splošno spoštovanje. Bil je vedno odličen narodnjak. __ V Sodražici je umrl v starosti 78 let vtI naprednjak in narodnjak g. Andrej Oberstar, v Godoviču pa nadpoštarjeva soproga ga. Antonija Tavčar. — Blag jim spomin, prizadetim rodbinam pa naše ^ožalje! * Za naše d" tvo. Iz poročila o zadnji nom m izletnikom. Ker smo ravno pred sezijo turistike in tujskega prometa, bi toplo priporočali naši pokrajinski vladi in Tourist Office, da stori vse, da se te ovire odstranijo. Slovensko planinsko društvo se je v tem pogledu že tudi obrnilo na pokrajinsko in osrednjo vlado. * Razpust društva. »Društvo odvetniških in 'notarskih uradnikov za Kranjsko* je razpuščeno. ker nima več pogojev za pravni obstoj. * Iz «Uradnega lista«. »Uradni Iist» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v št. 25 cSeznamek predmetov iz tarifnih številk splošne carinske tarife, katerih uvdz ie z'odločbo ministrskega sveta z dne 1. marca 1922, C br. 13.381, prepovedan., ter »Navodila za izvrševanje odločbe o uvozni prepovedi. * Nova menjalnica. Gg. Vilko Turk in Konrad Raiher otvorita novo menjalnico v Ljubljani' v Turkovi hiši v Prešernovi ulici. Mamice! Kadar kupujete slaščice svojim malčkom, spomnite se, da je premnogo otročičev, ki nimajo kruha in da-ruite par dinarjev za srečke Kola jugoslovanskih sester. Na ta način pripomorete društvu do gmotnih sredstev, ki so mu potrebna, da more podpirati siroma f no deco. bolnike, onemogle in pomoči potrebne. * Napadi volkov In drugih zveri v Bosni. Iz Bosne, posebno iz okraja Bugojno poročajo o dnevnih napadih volkov in drugih zveri na živino in ljudi. V okraju Bugojno so volkovi in medvedi zaklali in "raztrgali 174 konj, 507 goved, 2664 ovc. 547 koz in 43 svinj. Skoda znaša nad milijon dinarjev. * Požar v hrastniškl steklarni. Poročajo nam: V sredo veče* proti 7. uri se fi vnelo okoli 70 m dolgo in 20 m široko skladišče hrastniške steklarne, polno iz-gotovl.enih, v slamo ovitih steklenih izdelkov in drugega materiala v vrednosti neštetih milijonov. Skladišče je ležalo vsporedno s steklarno, tako, da sta imeli obe poslopji skupno steno, vendar vsako posebno streho: obe stichi sta se na skurmi steni stikali Videč celo veliko sklad:$če v plamenu, je bil vsakdo uverjen. da ni rešitve tudi steklarni sami, ter da pride ob kruh več sto delavcev z rodbinami, torej okoli 1000 ljudi. veJji del nezmožnih za vsako drugo delo. Toda hrastniško gasilno društvo, kateremu se je pridružilo tudi več Sokolov ter gasilci iz kemične tovarno in delavci so napravili tokrat čudež: Rešili so steklarno! Kdor vidi danes uničeno skladišče, se čudi. kako je bilo mogoče ogenj lo-kalizirati, in vse je soglasno v trditvi, da se imajo zahvaliti steklarji v prvi vrsti izredni naglici gasilcev, da niso ob kruh. Na pomoč so prišli tudi Dolanci in Trboveljci. ki so imeli tudi še dovolj opravila pri ognju. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, bržčas vsled slabe konstrukcije kake peči. Pri tej priliki damo našim trem industrijskim pod.et-iem ta-le nasvet: Bolj potrebna, kakor še eno ali več gasilnih društev v naši dolini. je motorna brizgalna! AH bi rudnik, obe tovarni, občina in »Gasilno društvo« DOLGOVI NAS.HTROOVCEV ^^"tfSTtgZ ČEŠKOSLOVAŠKIM DOBAVI- W Jlufe ^ omenjeni ianopnik mnenja, TELJEM. |(ja ae more naša valuta popraviti samo Na jugoslovansko-češkoslovaški irgo-;z intenzivno proizvodnjo, kar bo odvis-vinski anketi v Pragi dne 15. t. m. k, io no od naše gospodarske ^e ureje-ie sklicalo vodstvo praškega vzorčnega i nega prometa in urejenih tržnih razmer scima, se ie vršilo posvetovanje tekstil- a to da se bi doseglo, ako hi se uveljavil nih Industrijalcev obeh dežel. j načrt, ki ga predlaga njegova skupina. Iz Jugoslavije se jc med drugimi ude- On predlaga tudi. naj se osnuje v ino-le2.il ankete tudi tajnik beograjske trgo-! zemstvu posebna transakcijska banKa. Ki vinske zbornice. Curčin, ki je stavil pred-;bi regulirala vsa mogoča plavanja v mo-log, da sc nai stari dolgovi Jugoslovan- zemstvo. Na ta način nas trgoveo ne bi cijski zdravnik je ugotovil, da je deklica j skm tekstilnih trgovcev poravnajo na bil vezan na rok za plačanje, temveč . i umrla vsled opeklin, fantek pa se je v osnovj tegaja: češkoslovaška krona ena-!imel svoj tekoči račun in bi si izbral mo ka dinarju. Češkoslovaški industrijalci so ment, kdaj bi mogel poravnati svoj dol- sobi vžigalice ter se z njimi igrala, Ko se je žena ob enajstih vrnila, nudil se ji je v zakajeni sobi grozen prizor. Hčerka Marica je. vsa ožgana, ležala mrtva ia, tleh. na divanu pa se je fantek Ji'1 ko boril s smrtjo in kmalu na to izdihnil. Postelja je bila v ognju. Došli poli dimu zadušiL * Utopljenec. V bližini Ptuja so potegnili iz Drave moško truplo. Prvotno se je mislilo, da je utopljenec železniški u-radniški pripravnik Perko. ki je nedavni izginil iz Maribora in ga še *cdaj niso našli. Pri preiskavi pa se je dognalo, da predlog odklonili z motivacijo, da bi ta tečaj pomenil za nje izgubo 35 odstotkov. Beograjski veletrgovec Jarolimek je predlagal ureditev teh dolgov v obliki, da se njih poravnanje Izvrši v onem razmerju dinarja proti češkoslovaški kroni, katero je utopljenec Ivan Rajhar, Divši plačilni je obstojalo za časa kupčijskega sklepa, natakar v Goetzovi restavraciji v Mari- -j-U(jj ta pred!og so češki industrijalci odboru, ki je pred paT dnevi izginil in vzel kionj]j s sklicevanjem na preveliko škodo, s seboj dnevni inkaso, okoli 400 dinar- ! ki bi j0 s tem utrpeli. Končno se ie dosegel sporazum tako. s seboj----------. . , jev. Rajhar je bil bolan m je najbrže izvršil samomor. • Vlom. Neznani storilec je s ponarejenim ključem vlomil v prodajalno »Delavskega Konzumnega društva* v Bohoričevi ulici v Vodmatu in odnesel 1544 K denarja. r.e zmogli združeni zneska za nabavo tega prepotrebnega orodja? Pomislite na slučaj ognja v kemični tovarni ali v središču rudniške kolonije! Pozivamo hrastniško »Gasilno društvo., da se obrne nemudoma glede tega vprašanja do imenovanih podjetijl * Neprevidno ravnanje z orožjem. Karel Petkovšek. ključavničar državne železnice, stanujoč v Pražakovi ulici, je dobil od nekega ljubljanskega trgovca samokres v popravilo. Pri pregledovanju se mu je samokres nepričakovano sprožil. Krogla je šla Petkovškn skozi dlan leve roke in obtičala končno v postelji. Le srečnemu naključku se je zahvaliti, da ni bila Petkovškova sestra zadeta v prsa. * Nezgode. Franc šparovec, posestnik iz Blata pri Grosupljem, je pri delu tako nesrečno padel, da si je spahni! levo roko v rami. — Krma? Fran, dninar pri Stavbeni družbi v Ljubljani, si je z vil levo nogo. * Smrt v gostilni. V gostilni »Pri zlatem lcvu> na Vodnikovem trgu v Mariboru je umrl nenadne smrti narednik 45. pešpolka, Herman Leb. Pričel je namreč nenadoma bruhati kri in je kljub takoj- , , „, ^ gnji zdravniški pomoči v par minutah iz- seji ljubljanskega občinskega sveta je po ^ neljubi pomoti izostalo, da je J1 j ^Gonjačeva smola. Janez Marinko je svetnik Benkovič (klub JDS, koncem se- Volfovi ulici v Ljubljani več- je stavil .^mostojen predlog, da dovoli r £ Marganovih volov. Pred Sever- občina znesek 10.000 kron podpore za J jugoslovansko dijaštvo v Pragi. Predlog je bil soglasno sprejet. Priporočati bi bilo. da slede ljubljanski tudi vse druge občine. * Poštne pošiljatve mesnih izdelkov. Poštni paketi v teži do 5 kilogramov, v katerih so mesni izdelki (salame, klobase, gniati, posušeno ali nasoljeno meso ali slanina), zaklane pernate živali, sveže meso ali divjačina, se smejo pošiljati v inozemstvo in dobivati iz inozemstva — razen iz pokrajin, kjer je goveja kuga — ter tudi pošiljati preko našega ozeml!a brez potrdila o izvoru in zdravstvenosti in brez veterinarske kontrole na meji. Isto velja tudi za označene proizvode So 5 kg teže, ako jih nosijo posamezniki s seboi za osebno porabo. jevo trgovino so se mu nenadoma pričeli "plašiti in se prerivati. Končno so podrli sronjača na tla in ga tako pomandrali. da je dobil po vsem životu, posebno pa na jI a vi precej težke poškodbe. * Proti verižnikem. Mariborska policija je aretirala in izročila sodišču dve pre-kupčevalki. Obe ste nakupili na trgu in v okolici večjo množino jajc in jih hoteli prodati nekemu izvozničarju na Pra-gerskem. — Zaradi nedovoljenega trgovala s svinjskim mesom je bil obsojen Anton Kirbiš na 5 dni zapora in tisoč dinarjev globe. Kirbiš je nakupil namreč na trgu 490 kg svinjskega mesa in je prodal nato nekemu Tavčarju. Ker ni imel obrtnega lista, mu je bilo seveda vsa meso zaplenjeno. Objave « prosvetni odsek Sokola na Viču priredi v Donedeljck dne 20. marca t. 1. ob pol osmih zvečer javno predavanje. Govori g. dr. Ivan Lah »Masaryk m njegovo delovanje v inozemstvu za časa svetovne vojne». Predavanje bo pojasnjevalo 90 skioptlčnih slik iz svetovne vojne. K obilni udeležb! vabi odbor. * Razpisana služba. Služba pisarniškega pomočnika pri državni žrebčarni na Seln pri Ljubljani je razpisana v »Uradnem !istur> št. 25. . * Iz ljubljanskega magistrata. Mestni gosDodarskl urad ie v soboto dne 18. t m. zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt •» Slovenska dijaška zadruga v Brnu* se zahvaljuje tem potom najiskrenejc bratskim ruskim kolegom v Ljubljani, kl so s svojim požrtvovalnim delom ob priliki prireditve »Dinarskega dne v LJubljani pokazali globoko razumevanje za obupne razmere, v katerih žive slovenski dijaki v Češkoslovaški. Zavednost in taka ikrb slovanskih bratov bodi vsem onim za vzgled, katerim je na srcu bodočnost slovenske omladine. — Za odbor: cand. ing. Bogomir VVolf, predsednik; cand. ing. Albert Struna, tajnik. * Svarilo vsem zdravnikom! Ker ie prišlo med bolniškimi blagajnami in nekaterimi tovariši do nesoglasja, le sk e- ilo .Zdravniško društvo v Mariboru«, da svari vse tovariše pred sprejetjem bla-gajničnih služb z Zidanem mostu in Raj-lienburgu, dokler se spor ne poravna. — .Zdravniško društvo v Mariboru. Pevski zbor «Glasbene Matice v Ljubljani. Po daljšem presledku prevzame vodstvo pevskih vaj zopet g. ravnatelj Hubad. Vaje se vrše za sopran in alt v ponedeljek zvečer ob četrt na 7. uro, za tenor In bas v torek zvečer ob 8. uri. * *Avtomobilna prometna d. d.» v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da vozi od sobote dne 18. t. m. dalje avto na progi Ljubijana-Celje zopet preko Trojan. in sicer v postnem voznem redu, t. j.: Odhod iz LJubljane ob 6.30 zjutraj in 15.30 popoldne; prihod v Celje ob 9.30 zjutraj in 18.30 zvečer. Odhod iz Celja ob 6.30 zjutraj in 13 30 popoldne; prihod v Ljubljano ob 9.26 zjutrai in 16.26 popoldne. Hkratu obveščamo, da je promet na progi Celje-Vranjsko zopet vzpostavljen s tem, da vozi avto z malim ovin kom preko Polzele. * Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani Ima dne 24. t. m. ob 20. uri zvečer svoj običajni letni občni zbor pri Mraku na Rimski cesti, h kateremu vabi svoje č'ane in somišljenike. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo dne 22. marca t 1- ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. * Restavracija hotela «Bellevues nad Ljubljano Je zopet odprta. Točilo se bo pravo, dobro vino In postreg'o p. n. gostom poleg kave, čaja, mrzlih Jedi po naročilu tudi z.go.kimi jedili. * Poštne vožnje v Ljubljani. S 1. junijem se odda najnižjemu ponudniku oskrbovanje poštnih voženj v Ljubljani ln pa dnevno enkratne, enovprežne vožnje v D. M. v Polju. Ljubljanskih voženj Je sedal dnevno U enovprežnih in 12 dvovprežnih. Za oskrbovanje vseh voženj je določenih 13 konj in 9 voznikov. Vozove da poštni erar sam na razpolago. Z najnižjim ponudnikom bo poštno ravnateljstvo sklenilo pogodbo. Natančnejša pojasnila daje ob delavnikih od 8. do 14. ure IV. oddelek poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. Ponudniki naj vlože z dvo-dinarskim kolkom opremljene ponudbe do dne 31. marca pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. * Pomoč gladujočim v Rusiji Konic renca vseh korporacij v to svrho se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ob desetih dopoldne v zbornični dvorani na univerzi. Pričakujemo polnoštevilno zastopstvo vseh korporacij, vabljenih ln mogoče pomoto- da ostane poravnanje čeških zahtev prepuščeno direktnim sporazumom med dobavitelji in odjemalci, ker morejo !e dobavitelji sami najbolj presoditi, v koliko naj popustijo v vsakem slučaju svojim odjemalcem. Glede bodočih kupčij je prevladovalo mnenje, da se bodo morala vsled sedanjih valutarnih razmer vršiti plačila z menicami, ki bi se glasila na češkoslovaške krone. V to svrho bi se morali spremeniti sedanli devizni predpisi v tem zmislu. da bi se mogle tudi inozemske menice, ki se glasijo na češkoslovaške krone, eskomptirati v Češkoslovaški. Končno je zahtevala anketa sklenitev pravnopomožne pogodbe med obema državama. Ta pogodba bi omogočala izvršitve razsodb češkoslovaških sodišč v Jugoslaviji in obratno. Pravnopomožna pogodba naj bi se razširila tudi na razsodbe razsodišč, v danem slučaju na posebno razsodišče za tekstilno stroko, ki bi se osnovalo pri beograjski trgovinski zbornici in ki bi imelo svoje razsodbe prilagoditi uzancam praške borze. Curčin je Izjavil, da se v principu strinja s .temi predlogi čeških industrijalcev in le prosil za pismeno formulacijo predlogov. = Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka ima 20. aprila glavno skupščino, na kateri se bo predlagala 9-odst, dividenda, to je 18 K za delnic«. Bilanca izkazuje čistega dobička vsoto 12.859.627.39 K- = Likvidacija Avstro-ogrske banke. Z Dunaja poročajo: V vprašanju likvidacije se je dosegel popoln sporazum. Likvidacija se bo izvršila tako, da se najprej likvidira premoženje banke do 27. oktobra 1918 in potem premoženje po tem datumu. Vladi Madžarske in Avstrije se odpovesta pravici na deležu pri zlati rezervi glede premoženja do 27. oktobra 1918. dočim ju nasledstvene države oprostil obveznosti napram likvidacijski masi in napram nasledstvenim državam kot titularni oblasti po točki 206 šenžermen-ske mirovne pogodbe in točko 189 tria-nonske pogodbe. Akcionarji Avstroogr-ske banke dobijo vsa poslopja v Madžarski in Avstriji, poslopje v Pragi se 'ik-vidira in izkupiček izroči akcionarjem. Isto se zgodi s poslopji A.-o. banke r dragih nasledstvenih državah. Nasled-stvene države imajo predpravico pri nakupu. = Star.je Narodne banke SHS dne 28. februarja: Aktive: kovinska podlaga 397.517.333.13 Din (+ 5,671.049.28), posojila 741,845.600.89 Din (-f 10^81.148.15). dolg države 4„418,508.485.52 Din (+ 818), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2„1S8.377.163 Din (ne.-.premenjeno). Pas i ve: glavnica je 14,131.800 Din (-f 893.100), rezervni fond 1.911.495.09 Din (+ 62.934.40), novča-nice v obtoku 4..638.312.405 (Din (+ 8,263.835), razne obveznosti znašajo 903,137.028.12 Din (+ 47,188.946.50), terjatve države za založene domene vsoto 2,138,377.163 Din (nespremenjeno), saldo raznih računov 405.690.73 dinarjev (— 39.855.830.47). Revizija sedanje devizne politike. Nova devizua in valutna naredba finančnega ministrstva, katere princip se splošno priznava kot dober in uspešen, jo v svoji praktični izvedbi ustvarila toliko težkoč in zaprek normalnemu gospodarskemu življenju, da grozijo naravnost katastrofalno posledice. Pritožbe in protesti z vseh strani so sedaj ministrstvo Financ nagnali k reviziji. Narodna banka jo za d.ines sklicala v Beograd konferenco strokovnjakov, ki ima nalogo ustva-. iti praktično in koristno metodo za pro-vedbo zdravega načela, ki ga naredba vsebuje. Strokovnjaki so poklicani iz cele države. Iz Slovenije sta pozvana na konferenco generalni ravnatelj Praprot-nik in ravnatelj Tvkač. Nadejati se je, da se tokrat vendar le najde izhod iz labirinta najopasnejših eksperimentov, ki tirajo vse gospodarske kroge v naravnost obupno situacije. Prihodnji teden so poda posebna deputacija zastopnikov slovenske industrije v Beograd da razloži ministru nevzdržnost položaja. Zgradba lastnih paviljonov na prostoru Ljubljanskega velikega sejma. Kdor namerava zgraditi na seimskem prostoru lasten paviljon, mora vposlati se'mskemu uradu do dne 15. aprila natančen načrt iz katerega mora biti predvsem razvid na fasada paviljona. Z zgradbo sme stranka pričeti šele, ko se vrne od sfcj mskega urada potrjen načrt. Vsak last nik privatnega paviljena mora skleniti s sejmskim uradom glede obstoja paviljo na posebno pismeno pogodbo. Jara pšenica ln ječmen za spomladansko setev se bo dobila v omejeni množini pri pokrajinski upravi za Slovenijo. oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Siromašni kmetovalci pridejo v prvi vrsti, premožnejši posestniki šele v dru gi vrsti v postav in bodo ti morali plačati poleg prevoznih stroškov še za vsa k kg okoli 7 Din za pšenico in okrog 6.5 Din za ječmen, dočim se bodo revnim kmetovalcem zaračunali le prevozni stroški. Priglasitve za ta semena sprejema mestni magistrat (gospodarski urad) ob uradnih urah do dne 22. marca «= Ameriška ponudba za zgradnio nove železniške proge In posojilo. Zagrebški ».Jutarnji List. poroča iz Beoirada: Zastopnik ameriške sknpine Fondation-Comp je prispel v Beo-rrad in je začel pogajati so z vlado glede gradnje proge, ki^bi spojila Donavo z Jadranskim mor- Berza Zaereb. devize: Berlin 128 — 132, Mi an 1600 - 1625. London 1340 Nevv-york ček 290 — 295, Pariz izplačilo 270», ček 2600 — 2635, Praga 600 — 615, Švica 58no _ 5875, Dunaj 4.95 - 5.10 Budimpešta 43 - 45; valute: dolarji 280-->85, 20 K v zlatu 900, napoeoni 900, len 245* lire 1590 — 1600. Banka za Primorje 725. Trgovska obrtna banka 280 — 285. Brodska banka 340 — 350. Eskomptna banka 780 — 800. Jadrarska banka 1000 - 1100 Jugoslovcnska banka 490 - 495. Ljubljanska kreditna banka 925 - 945. Slavenska banka 500 — 505. Praštediona 5465 — 5500. Rečka pučka banka 490. Srpska banka 720 — 728. Eksploatacija drva 700. Dubrovačka paropl. družba 5400 — o4o.l. Goranin 640. Mar. šumska industrija 550 — 55a. Našička industrija drva 480 — 500. Gutrr.an 1400 — 1480. Slavonija 600 — 615. Union 2900. Liublj. strojne tovarne in livarne 880. Trb. premogokopna družba 950 — 10o0. Beograd, devize: London 325, Pariz 625 Newyork 74, Ženeva 1410, Solun 310, Milan 350, Berlin 31.50 - 32.50. Praga 130, Dunaj 1.07; valute: dolarji 73 — 73.50. Praga, devize: Berlin 20.67 in pol — 21.07 in pol, Curih 1118 - 1122, Milan 289 — 291, Pariz 513.50 — 516.50, London 249.50 — 251.50, Newyork 57.07 m pol — 57.67 in pol, Beograd 71.75 — 72.75, Sofija 37.85 — 38.65, Dunaj 0.77 in pol — 0.97 in pol, Varšava U0 — 1.50, Budimpešta 7.10 — 7.50; valute: nemške marke 20.67 in pol — 21.07 in pol, svi-carski franki 1113 - 1117, lire 286 -?8S, francoski franki 510.50 - 518.50, funti 74S50 — 250.50, dolarji 56.82 in pol — 57.42 in pol, dinarji 71.75 - 72.75, levi 36/,0 _ 37.40, avstrijske krone 0.77 m pol — 0.97 in pol, poljske marke_U0 — 1 jO, madžarske krone 7.10 — 7.50. Curih: Barlin 1.86, Newyork 5.15, London 22.35, Pariz 46.10, Milan 26, Prasa 9 Budimpešta 0.63. Zagreb 1.60, Varšava 0.12, Dunaj 0.07 in pol, avstrijske krone 0.07 in pol. Dunaj, devize: Zagreb 20.98 — 21.02, Beograd 83.90 — 84.10, Berlin 24.22 — 24'8 Budimpešta 8.38 in pol — 8.41 in pol. London 288.90 — 289.10, Milan 335.9!» _ 336.10, Ncwyork 66.98 — 67.02, Pariš 599.80 — 600.20, Praga 115.84 in pol — 115.90 in pol, Sofija 46.45 — 46.55, Varšava 169 - 171, Curih 1294.74 - 1295.25-valute: dolarji 66.60 in pol 66.64 in po!, levI 44.45 _ 44.55, funti 285.90 — 286.10, franesoki franki 594.80 - 595.20, lire 331.90 — 332.10, dinarji 83.90 — 84.10. poljske marke 166.50 — 168.50, leji 48.?n — 48.80, švicarski franki 1279.75 -1280.25, češke krone 115.72 — 115.78. -Padanje deviz je povzročila vest, da bo dala Amerika Avstriji večji kredit Ket pa je potrdilo te vesti izostalo, so se valute in devize po oficiielnem zaključku borze zopet dvignile. Tako je n. pr. dola-notiral 71.00, madžarske krone 8.70. funV 310. češke krone 124. Berlin: Italija 1408.55 — 1411.55, Lon-don 1209.75 - 1212.25, Newyork 277.43 — 278 05, Pariz 2512.45 — 2517.55, Švics 5434.55 — 5445.45, Dunaj 3.98 — 4.02, Praga 478 — 480, Budimpešta 33.86 — 33.94^ Sofija 180.80 — 181.20. korporacij, vamjemn ... p™- " ^ . bi daJa državi tudi po- tna nevablienih. — Prlnravlialc! odbor. -Koiina Odgovorni urednik V 11 F. J e 1 Lastnik in izdajatelj Konzorcij . $•-, «.k» «0,Dolih 6 *«••« » 01«. - Trgowtt ®gl«>. «*5 »»»"!» do E0 b.s.dl 5 01,., ..»HI- «.dallnH> 8 o..edl 2 O!.. - P!«4» « «P«I- « «» »dgoror. Primerne aložbe iice vdora po drž. uraanikn. bivša nčiteljiea, ki govori grbohrvatski. slo rensl.i in r.ci.i ki, pri obitelji, oziroma v kakem kopališču ali letovišča. Naslov pod 3 na nprav-ništro .Jutra'1. 716 S JnSgovod ja (kis ja), JivaSbana, zanesljiva iu san-.o-stcjai moč, izurjena tudi t korespondenci in strojepisju ; e išče tak"j za tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe jo poslati ua upravnišivc . 726 iaSGBSG8aESSQBa££3QSffBBB83aBGS3Sa8S2£Sa P Ziiiame^ili mman t9lwf?a" FRANK Z--EU.ER 1 ' i velikega vi. je izšel v ponatisu in se naroča pr» upravniStvu „Jytra64 v MubSJani, PreSernova 54. ■ Bro iran velja 10 Din, po pošti 75 p več lstotam se dobi tudi knjiga: Prigode gospoda CoSItna. Cena 5 D:n, po pošti 75 p več. RBBaBBBBBSSBBBBBSBBSBKBSOaBSSSaSBfSaaBKaseaSBRI Dr. Ivan Hubad! okrožni in zobozdravnik i Skorji loki ne ordinira 707 ©sS -B8. marca do 8. aprila Ob¥@stelo. Kupujem stare obleke, čevlje, poh štvo i. t. d. 73i Dr»ame Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29. —B—BM i sprejme npravnistvo Jutra" j nasproti glavne pošt:. 'Mmm mmmmmmz Dr. Pavel Avramovič se le preselil a Starega trga it. 30 v Frančiškansko ulico št. 10 X. nadstropje, nad lekarno Piocoli in tam redno ordinira od 9. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. 725 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po kratki bolezni umrl danes v Velenju v 76. letu svoje starosti naš dobri oče; stari oče, gospod Priporočamo knjige za mladino: fika Jova Zmaj, Pisan! oblaki. Vezano D 7 —, po pošti i> —40 več. lika \Vasrhtetnva. Pravljice. Z večbarv nimi slikami. Vezano I) 11*—, po pošti D —'50 več. Hsbherton-Mirli. Bob ia Tedi. Povest s slikami Eroš. D 6'—, vez. 1> 8 —, po pošti D —'75 reč. Cika Jova Zmaj Gradnik, Kalamandarlja. Otročke pe*mi. Vejaao D o —, po pos