Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjeman veljA: Za celo leto predplaSa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto liJ gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopa petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdnlštvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Iziiaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/„6. uri popoludne.
^tev. sr.
v Ljubljani, v petek 1. febmvarija 1884.
Letioili XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 31. januvarija.
Druga bitev.
Po enodnevnem premirju ste se desnica in levica danes zopet sošli na bojišči v krasnem državno-zborskem poslopji, kjer danes prvikrat zboruje tudi gosposka zbornica. Le malo reči je imel še zbor rešiti, preden se je pričela jezikovna borba. Preči-tala sta se ukaza, s kterima ministerstvo danes za Dunaj, Klosterneuburg in dunajsko Novomesto za-ukazuje izjemne določbe, in ki ju hoče utemeljevati, kadar prideta v državnem zboru v razgovor, pa pismo okrajne sodnije, ki tirja, naj državni zbor dovoli kazensko obravnavo zoper poslanca dr. Blocba, ki ga dva uradnika tožita zarad razžaljenja časti.
Zatem pa so takoj prične govorniški prepir, ki zadeva to-le reč:
Bivši justični minister Stremayer razposlal je 19. aprila 1880 sodnijam na Češkem in Morav-skem ukaz, ki določuje sprejem čeških nlog. Poslanec AVolfrum vprašal je vlado, kako more opravičiti ta ministerski ukaz, in minister Stremajer je odgovoril, da je vlada po obstoječih postavah imela pravico razposlati tak ukaz. Dr. Herbst stavil je vsled tega predlog, naj se ta ministrov odgovor vzame v pretres. Odsek, kteremu je bila izročena ta zadeva, priznava po svoji večini, da vlada ima pravico izdati ukaze, da z omenjenim ukazom ni prelomila nobene postave, da je ta določba marveč v smislu obstoječih postav, toraj priporoča, naj se o predlogu Herbstovem pre.stopi na dnevni red. Manjšina odsekova pa priporoča zbornici, naj izreče, da ta ministerski ukaz ni bil opravičen, in da naj se zopet vpeljejo postavam primerne razmere.
Poročevalec večino Havelka pričel je obravnavo z nektcrimi opazkami, ter si pridržal konečno besedo. Poročevalec manjšine baron Scharschmid govoril je precej obširno o nasvetu odsekove manjšine, potem pa je naznanil g. predsednik, da so se
zoper nasvet večine oglasili ti-le govorniki: Kraus, Halhvich, AVeeber Avgust, iUter, Menger, Lustkandl, Bajreuther, Magg, Wolfrura, Herbst in Nitsche; zanj pa: Janša, Kusi, Hevera, Vašati, Panderlik, Wieders-perg, Trojan.
Prvi govoril je Kraus, poslanec štajarski, ki je po svoji izvolitvi prvič poprijel besedo; novega pa iz njegovih ust nismo slišali ničesar, ponavljal je stare fraze in trditve o potrebi nemškega jezika, ki smo jih zadnje dni slišali v obilnosti. Krepko mu je ugovarjal češki poslanec Janša in dokazoval primernost in potrebo omenjenega ministerskega ukaza. Za njim je začel govoriti Halhvich, od kterega smo že vajeni, da v svojih govorih razkriva vse, kar koli njega ali kterega koli levičarjev teži. Ko to pišem, ob treh popoludne, še vedno govori on, in težko da bode za njim še kak govornik prišel na vrsto. Desnica pa hoče na vsaki način obravnavo o tem predmetu dovršiti jutri. Zato bode danes zvečer še ena seja, v kteri bodo govorili še nekteri poslanci, potem pa bo sklep obravnave, da jutri prideta na vrsto generalna govornika pa poročevalca. Potem pa se bode glasovalo. Ker se Coroninijev klub glasovanja najbrže ne bode vdeleževal, ni dvoma, da bode nasvet odsekove večine sprejet. Eeč je velike važnosti tudi za nas Slovence, ker bode to nekako potrdilo, da ima vlada pravico enake ukaze glede uradnega jezika razglašati tudi po drugih deželah.
Prihodnja seja bode najbrže v torek in morebiti pride v obravnavo ukaz, ki ga je ministerstvo ravnokar izdalo za dunajsko okolico, in s kterim zaukazuje nektere izjeme od sedaj veljavnih postav. Levičarji hočejo neki tudi pri tej priliki ropotati zoper vlado, ki neče trpeti, da bi socijalisti po Du-naji in v okolici nedolžne ljudi klali in ropali, pa dotična ukaza, o kterih poročam v svojem dopisu, sta bila tako potrebna, da so ju z veseljem pozdravili vsi ljudje, ki žele mirnega življenja in varstva na Dunaji.
Ko je Halhvich končal, sklenil je predsednik
ob pol štirih sejo, ter večerno sejo napovedal za 7. uro. Schonerer je zahteval, naj vlada že zvečer razodene vzroke, zakaj je oklicala izjemne določbe, pa g. predsednik je odgovoril, da njegovega predloga ne more dati na glasovanje, ker je vlada obljubila to pojasniti, ko pridejo na vrsto od njo razglašeni ukazi.
Govor rtr. Kiegerja
v državnem zboru 25. januvarija 1884 proti vpeljavi nemškega jezika za postavni državni jezik.
„0d nobene strani se v tej debati ne nadjam vspeha, rekel je moj spoštovani gospod predgovor-nik dr. Beer, ter še pristavil, da naj se od sedanjega ministerstva nikar ne pričakuje rešenja v tej zadevi." Dobro, če je to res tako, vas pa vprašam, zakaj se je to vprašanje sploh sprožilo ? Leta in leta počivalo je v aktih, kar pade predlagatelju hipoma v glavo, da se mora stvar rešiti. Jaz si vso zadevo le samo na jeden način razlagati zamorem. Mnogo se govori o razburjenosti ljudstva nemške narodnosti, ktere pa nikjer videti ni, in za to se je gospodu potrebno zdelo, da to razburjenost med ljudstvom oživi. (Viharna pohvala na desni, oporekanje na levici.)
Poprijeti se hočem zadeve same. Poslanec g. Tomaszuk je rekel, da imamo jednotno državo in nam je toraj tudi potreba jednotnega splošnega sredstva v sporazumljenje. To je neka „petitio principii" (zahteva iz načela). Naša država ni jednotna, kajti delegaciji imajo svote oblast, ravno tako državni zbor in deželni zbori. Tudi poslanec g. Lienbacher se je jako znamenito le na drugi del člana XIX. temeljnih postav oziral. Zakaj pa ni omenil drugih oddelkov ravno tistega člana, kjer stoji pisano: „Vsi narodi so enakopravni, vsak narod ima pravico do izobraževanja svojega jezika." Trudili ste se dokazati, da ves član XIX. ni v ui-
LISTEK.
Indija Komandija.
Spisal dr. A. M.
(Dalje.)
I. pismo.
V Koludrovici 18. maja 18 . . Preljubi, prezvesti prijatelj v Skalovji!
Po čemer je srce celo življenje hrepenelo, česar sem dolgo časa željno iskal, Indijo Komandijo, našel sem; z lastnimi očmi jo gledam, v njej sem cel z dušo in s telesom. Pišem ti tukaj v glavnem mestu cele Komandije.^ Daleč, daleč sva zdaj vsak sebi, ljubi prijatelj. Že sam več ne vera, koliko dni sem inoral navzgor hoditi, predno sem prišel do Indije. Nismo še sicer v nebesih, vendar pa prav bhzo nebes; kajti nebeški strop je videti tukaj prav nizek. In da boš vsaj nekoliko si mogel domisliti, koliko viša je Indija Komandija od zemlje tam dol pri vas, poslušaj, kar ti povem.
'•fisto soince, ktero tam dol od vas so ne zdi vece od torila, s kterim širijo na Kra.su, tisto soince tedaj je tukaj gotovo veče, kakor je bil tisti Obrovski
obroč na Ogerskem za cesarja Karola Velikega. Vidi se celo ogenj v solnci in vali se v enomer iz solnčnih dimnikov dim tja pod nebeški strop. Luna pa, ki vam je kakor ženska glava nekaj debelega okrogla-stega obraza, je nam tako velikanska, da ji je že sam nos veči kakor vaš Triglav tam doli. Zdi se, da je že stara, ker obraz ji je zelo zgrbančen in grd, in človek se mora res čuditi, kako se morejo naši pesniki v njo zaljubljati. Želel bi jim priti enkrat v Komandijo. Le eden vaših pesnikov jo je dobro poznal, ki je nji, kolikor se še spominjam, tako podkuril:
Stopil bom na stene Kraške, Z močno roko bom pograbil, Nagomilil sivo skalo. Vstopil bom so za gomilo, Skalo metal na višave.
Tebi v rebra, bleda luna! Da ti itridem kje do dlako Da ti zlomim ktoro rebro, Da to sklatim i/, višavo
Vedno menjaš svoja liea, Svoja lica razorana: Včeraj bila si ko reta, Dans rožičko z neba kažeš, Jutro, starka! boš mrlela itd.
Ses, izvrstno, boljega ne zasluži ta starka. A čuj daljo. Vi tam dol govorite o nekem znamenji nebeškem, kteremu pravite medved, komaj da zapazite najglavniše poteze medvedovega telesa. Ali da bi videl tukaj, kako velik je ta nebeški medved, kako široko zija dol proti nam, kakor da bi žugal požreti celo Komandijo. In junec, kake rogove ima, gorje nam, ako mu pride muha, skočiti dol, nas lahko vse nabode in vrže na zvezde. Tu spet škorpijon nam zmerom preti z velikanskimi čeljustmi. In divji kozel, tako brado ima, da bi pol Komandije na njo obesel.
Tako pošasti imamo na nebu, straše nas noč in dan. Zatorej se pa tudi ni čuditi, da ljudje so v Indiji Komandiji prav dobri in bogaboječi, ker tukaj vse navdaja strah nebeški. Kar imenujete tam dol pri vas zločinstvo, se tu gor ne pozna, zatorej pa nimamo no sodnikov ne ječ.
Zrak tukaj je prav zdrav. Ees, da bi bilo skoro preteplo, ker imamo soince tako blizo, a vedeti moreš, da v Komandiji vedno pihlja hladiven veter, prihajajoč od nebeških teles, ki se nad nami sučejo in večkrat prav blizo tik Komandijo mimo hite in zrak poljejo. Oni dan se je Helios na vozu tako blizo mimo Komandije peljal, da so nekteri Kolu-drovčanje slišali celo podkove nebeških konj, vsled
kaki zvezi z nemškim, kot državnim jezikom, in trdili ste in še trdite, da so narodi kljubu temu lahko ravnopravni, če tudi se kteremu jeziku prednost odloči pred druzimi. Ako hočete, da vam bom to verjel, morate mi tudi posebno nemško-državno logiko vstvariti. (Veselost na desni.) Enakopraven biti in vendar prednost pred drugimi imeti h krati ni mogoče.
Eekli ste, da nemški jezik nima predpravic; njegovo prednostno stališče je državna potreba, če bi bilo mogoče nemški jezik postavno za državni jezik proglasiti, moralo bi se iz tega izpeljevati, da ima državni zbor pravico tudi češki, poljski ali kak drug jezik za državni jezik proglasiti, kar pa ni res. Eesnica je le, da ima nemški jezik v posebnih slučajih tudi posebno odkazano mu stališče. Ta resnica je tako nepremanjkljiva in ima vsled mogočnih razmer tako trdno stališče, da pač nobenemu pametno mislečemu ne bo na misel prišlo, spodkopavati jo. (Dobro! na desni.) Ako bi mi danes poskušali nemški jezik odpraviti in kakega druzega za državni jezik proglasiti, mi bote vendar priznali, da bi nam tega ne bilo mogoče. Zatoraj jasno sledi, da položaja vseskozi resničnega, po kterem je nemški jezik opravičen, nihče ne more prenarediti, in tudi državni zbor ne.
Mnogo boljše bote včinili, ako ne vsiljujete tega prava državnemu zboru, drugače bote zadeli na doslednosti, ki vam nikakor ne bodo prijetne. Kaj pa je prav za prav državni jezik? Gospod Lienbacher si je stvar le prelahko mislil, rekoč: državni jezik je jezik države. Jezik države v Avstriji je pa jako mnogovrsten. Sedem jezikov imamo v tej državi, ki so vsi, ako hočete, državni jeziki. Ako mi trdite, da jednota države brezpogojno zahteva, da se določi le jeden državni jezik; če mi dokazujete, da je to vedno tako bilo, rečem vam, da ne! gospoda moja, to ni res! Avstrija že silno dolgo obstoji, pa še do danes ni jednotnega državnega jezika imela. Najbolj važna državna pisma pisana so v madjarskem, latinskem in češkem jeziku. Avstrijska država vsa državna pisma z drugimi državami v francoskem jeziku piše. Kje je toraj jednostni državni jezik? Mi imamo pa tudi avstro - ogersko cesarstvo in če država ne bi mogla obstati brez državnega jezika, bi tudi cesarstvo brez cesarstvenega jezika ne moglo biti; in glejte, v našem cesarstvu nimamo cesarstvenega jezika!
Priprosta definicija gosp. Lienbacherja toraj ne velja! Pa je tudi ne maramo, te jako pomenljive besede. Vže danes se mi je oponašalo, da sem v prejšnjih časih sam želel, da bi se narodne in jezikovne razmere vredile. Da, da, le na tem je ležeče, kdo jih vreja! Gosp. Lienbacher je rekel, da se ta reč ne more prepustiti deželnim zborom, ker bi se pri tem nemški manjšini na Moravskem in v Šleziji slaba godila. Eecimo, da bi bilo res tako, da bi bila večina povsod tako krivična in bi manjšino zatirala, ostaja nam vendar še vedno poroštvo v potrdilu od krone same, ki v svoji modrosti in pravičnosti vendar ne bo potrdila sklepa deželnega zbora, kteri bi nemški narod zatiral. Kar se tega tiče, se toraj gospodje nemške narodnosti na krono ravno tako lahko zanesejo, kakor mi! (Vstrajen plosk na desni.)
Dospeli smo do glavne točke, da se narodnostno vprašanje pri nas ne bo rešilo po potu večine, temveč po potu neprisiljene pogodbe. (Odobravanje na desni). To je tudi moja odkritosrčna in poštena želja (dobro! na desni) in vse svoje sile obračal bom na to, da se v tem smislu reši, kajti vsaka obeh narodnosti na Češkem je premočna, da bi dajala drugi postave. Z Vašimi nazori pa, gospoda moja, ne vem kako daleč da pridemo. Orožnik, redar, stražnik, vsi so v državni službi in kdo nam je porok, ako pojde po vašem, da bo ta orožnik ali redar še kaj druzega govoriti znal, kakor le sam državni jezik, ako se ta po vaših načelih proglasi za-nj! Po tem potu zašli bomo na pustolovstvo in kje bo meja? Te določiti, ste pozabili in zaradi tega ne moremo za „državni jezik" glasovati. Sicer pa gospodom predlagateljem ni bilo na tem ležeče, da bi napravili jezikovno postavo, drugače bi se ne bili branili sprejeti pristavka, ki se je predlogu v odboru ponujal: „s pridržanjem nemškega jezika", (čujte! na desni).
Dalje pa mislim, da državnega jezika v Avstriji tudi dandanes še ni, kajti v Dalmaciji govori država laški; po drugih deželah se pa država tudi skozi usta deželnih zborov oglaša. Da vaše zahtevanje ni mogoče, spričuje nam resnica, da nameravate Galiciji in Dalmaciji posebno stališče odkazati. Kako vam je le taka misel mogoča, ako vam je toliko na jednotni državi ležeče? Iz vsega tega moramo sklepati, da ne mislite državnega jezika zbog državne jednote vpeljati, temveč, da bote laglje germanizovali, kjer se vam bo ravno pustilo.
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 1. februvarija. Xotranje dežele.
l^lener je v državnem zboru takonesramno govoril, da se sedaj sam svojega govora sramuje in ga je iz tega vzroka tudi mnogo pre-drugačil, predno se je po stenografičnem zapisniku napisan v tisk dal. Predsednik državnega zbora, dr. Smolka, dal si je tiskan govor predložiti in ga je v primeri se stenografičnim zapisnikom pokvarjenega, t. j. mnogo popravljenega našel.
Vojaške novine „Armeeblatt" odločno zanikajo vest, da bi bilo kedaj v višjih krogih o tem govorjenje, da bi se vojaSkini adratmikoni prepovedalo ozdravljanje nevojakov. Še le želeti je, pravi „Armeeblatt", da bi si vsak vojaški zdravnik kolikor toliko civilnih bolnikov pridobil, ker si s tem zaklad svoje znanosti in skušenj jako pomnožuje, kar bi mu sicer razun vojaške službe ne bilo mogoče. Škodljivo bi pa taka naredba tudi na mladino vplivala, ki se za zdravništvo pripravlja, kajti na ta način bi se marsikdo premislil, predno bi za vojaškega zdravnika vstopil.
Na Ogerslcem so znašali stroški 329,057.839 gld., dohodki pa 311,881.180 gld.; toraj manjka 17,176.659 gld., ktere bodo z državnim posojilom pokrili.
V ogersJcem državnem zhoru je poslanec Thalj državnega tajnika Fejervary-ja, ki bo menda honvedminister postal, vprašal, kako je s honvedom (brambovci) in če bi ne bilo dobro tudi še črno
vojsko osnovati. S to mislijo se bavijo sedaj pri vladi, pa bo težko dozorela, ker je vojaška s užba 12 let za to vpeljavo prekratka. Na Nemškem je ona mogoča, kajti ondi vojaška leta trajajo po 32, v Eumuniji pa 20 let. Drugič bi se pa tudi na-rodno gospodarstvo preveč oškodovalo. Kar se tiče vojaškega jezika, je velike važnosti, pravi Pejrevarj, da zna vsak častnik se svojimi ljudmi v maternem jeziku govoriti; kdor se v treh letih ne bo naučil jezika, ki se govori v polku, ne bo višje stopinje dobil.
Bosansko-hercegovinska deželna vlada je opozorila črnogosko vlado na Cetinji, naj skrbi, da bode avstrijske begune, ktere je gostoljubno pod streho vzela, od bosansko-hercegovinske meje s poti spravila bolj v svoje notranje kraje, drugače ne bo nikdar reda in miru, kajti beguni si hodijo po živež večidel preko meje, kjer ga navadno brez denarjev kupijo, pa ne na upanje, in tudi niso izbirčni, temveč vzamejo ^in so zadovoljni, kar jim ravno pod roke pride. Črnogorska vlada je to sprevidela in naši vstregla.
Tnanje držaTe.
Javno življenje na Srbskem^ osobito v kraljevi stolnici v Belemgradu, je jako potrto, odkar se je ustavila tiskovna svoboda in pravica zadrug in zborovanja. Če tudi se je nadjati, da dotični odlok vlada morda kmalo prekliče, vendar skoraj z enako gotovostjo lahko rečemo, da pred 6. februva-ri.jem težko, kajti tedaj bodo nove volitve v skupščino in vladi je kolikor toliko na tem ležeče, da ne bo radikalcem prezgodaj orožja v roke dala, ktero jim je še nedavno sama iz rok spulila. Agitacije za volitve javne ni skoraj nobene, le po tihem se deluje za ravno tako po tihem nastavljene kandidate, med ktcrimi je mnogo novih mož, o kterih se še ne ve, kako in kaj.
Na Srbskem prosili so liberalci radikalce, naj bi pri bodočih volitvah za-nje glasovali, kar sojini pa radikalci odločno odrekli. Minister je zopet nekaj uradnikov iz službe zapodil, ker so vladi nasprotno agitirali in se vlada nadja zmage.
Črnogorci se bodo tudi v novem letu miroljubne politike držali in posebno na to gledali, da ostanejo dobri prijatelji s svojimi bližnjimi sosedi Avstrijanci, kteri so sedaj tem važneji faktor v črnogorski politiki postali, ker se jim je uloga svetovne politike na Balkanu v berolinskem shodu ev-ropejskih diplomatov izročila. Vrh tega pa vendar ne bodo pozabili na starega dobrega prijatelja, na mogočno Eusijo. Politika na balkanskem polotoku je sedaj taka, da so lahko z obema državama prav dobri prijatelji, ker ste Avstrija in Eusija sami prijateljici postali.
Na ruskem, cesarskem dvoru so imeli te dni po dolgem prenehljeji zopet dvorni ples, kte-rega so je višje plemstvo udeležilo. Napačno bi sodil, kdor bi mislil, da je ta dvorni ples živ dokaz zopet povTnjenega miru in javnega reda v političnem življenji ondi. Kaj še! Ta ples ni nič druzega, kakor vidno zapečatena zveza ruskega cara z ruskim plemstvom, ktero mu je iz Moskve poslalo pismo udanosti, ktero je car z veliko zadovoljnostjo sprejel in izrekel, naj se plemstvu in governerju Dolgorukovemu za to zahvala izreče. Kmetovalcem na Euskem to najbrž ne bo všeč. Kmet že dolgo časa s tužnim očesom gleda, kdaj mu bodo zaža-rili dnevi večje prostosti, ktero mu je že ranjki car Aleksander II pripravljati jel, in ktero je sedanji car nadaljevati obljubil. Taka posebna prijaznost pa lahko provzroči, da bode ruski kmet le z neza-upom gledal na obljube, ter jim malo verjel.
Na Ruskem so našli umorjenega nekega Degajeva in se sploh sodi, da je on morilec Sudej-
tega vstal je velikansk vihar, ki je veliko škodo napravil po vsej Komandiji.
Ker pa imamo tukaj zrak tako tenek in čist, ni čuda. da se bolezen v Komandiji, rekel bi, skoro ne pozna. Nimamo ne zdravnikov, ne zdravil, ne lekarnic in ne bolnišnic, tukaj vsi učakajo sto let in drugače se ne umrje, kakor od prevelike starosti; ko se pljuča že upehajo prečisti zrak srkati, tedaj človek brez najmanjše bolečine zvene kakor cvetica, in ni ga več.
A vendar je tudi tu nekaj, preljubi moj, kar nas opominja, da nismo še v nebesih, če prav blizo njih; ena bolezen razsaja tudi pri nas, ki pa ni telesna, ampak duševna. Znano je že vam tam dol, da luna ima poseben vpliv na pamet človeško, po vsem svetu govore o nekem trkanji luninem. Gorje mu, kaj ne, kogar luna trka! A zdaj misli si, preljubi moj, misli si našo luno, ktero sem ti že popisal; gorje mu, stokrat gorje, stokrat gorje, kogar trkne! Kdor posebno ponoči v njo pogleda, je izgubljen, ker neizmirno jo čarovna njena moč. Večkrat pa tudi človeka spečega izvabi iz postelje in ga pelje na streho, tedaj mu odpre oči in mu pokaže svoj velikanski nos in ostudni obraz, od njene grdobe se revež tako preplaši, da se mu kar pamet zmeša in potem bledi do smrti. Zatorej se pa tudi nikdo
ponoči ne prikaže iz hiše, vsa vrata in okna imajo tukaj vsaj tri zatvore, da bi luna ne mogla ponoči do človeka. In vendar je Komandija polna norcev. Še celo žival tukaj bolj nori, kakor tam dol pri vas.
Drugače je pa Komandija prav srečna dežela. Ljudje niso sicer učeni, ker pravijo: vsak znaj dobro svoje delo, kmet, kako se orje, pastir, kako se pase, krojač, kako se suknja kroji, čevljar, kako se obuvalo trdno šiva, posebno še s smolo, kovač, kako se železo kali, vsakdo pa, kako se dobro je in pije; druzih šol ni treba v Komandiji. In čemu? saj tako že vsakdo sliši ob nedeljah v cerkvi, kaj treba storiti, ako se hoče zveličati; in tudi pravijo, da kmetu, kakor so Komandci vsi razun malo najpotrebniših rokodelcev, bolje pristoja matika in lopata s polnim, kakor pa pero in knjiga s praznim želodcem, in kakor menijo, učen kmet ni bil nikoli srečen.
Kako lahka reč je torej take pohlevne ljudi vladati. Imajo pa v Komandiji kralja, ki navadno sto-luje v Tevčah, ako prav je Koludrovica glavno mesto vsej Komandiji. Ta kralj jo potomec starodavne rodo-vine, ki je vedno tukaj kraljevala. Ljudje imajo to posebno lastnost, da kraljevsko rodovino zelo časte in spoštujejo, in sicer tim bolj čim starši je; vedo, da kralj je potrebna oseba; kjer je več ljudij skupaj, najbolje, da eden ukazuje in drugi slušajo, tako je
konec vsem prepirom in pravdam, zatorej so jim kraljeva povelja, kakor Božja. Le enkrat se je hotel nekdo kralju upirati, a ni dolgo čakala kazen na-nj; ponoči, ko je hotel spati, je naenkrat zginol, le klobuk so našli drugo jutro na polji, živa duša ni vedela, kaj ga je uneslo. Od tedaj je strah pred kraljem še veči.
Kralj ima v Komandiji le izvrševalno oblast. Postavodajalne namreč ni treba, ker postave so nespremenjene vedno iste, odkar Indija stoji. Tukaj se namreč postave ne predelujejo kakor tam doh pri vas, kjer vsako leto imate druge po večini glasov; mi nimamo ne volitev, ne zbornic in ne poslancev, ne večine in ne manjšine glasov, ker vemo, da več gospodarjev ko je v hiši, slabše gre. Kar so enkrat naši stari za dobro spoznali, je še zdaj dobro in bo; s postavami igra se in norčuje le norec. A tudi iz-vrševalna oblast ima malo opravila. Postave v Komandiji nimajo prav za prav druzfga namena, kakor podložne voditi, kaj in kako naj delajo. Prav redko se zgodi, da bi se postava prestopila. Nebeški strahovi človeške strasti brzdajo. Če bi bil pa kdo ne-pokoren, zadela bi ga kazen; tudi smrtno kazen imamo v postavi. Določena je tako-le: Hudodelnik naj se o polnoči pelje na Skratljevico, ki je najviša gora pri nas, na severni strani Komandije; tukaj se
iina, in da so ga lastni tovariši s poti spravili, ker mu niso več zaupali.
V Carigradu traja že več sasa prepir med vi?,do in patrijarhom bolgarske cerkve zarad Imenovanja bolgarskih škofov, ktero pravico Turčija sebi prilastuje za vso nji podložne dežele na Balkanu. Sedaj so je menda Eusija ponudila za posrednico, kar sta pa obe pričkajoči se stranki odbili. Euski poslanik v Carigradu jo nasvetoval patrijarhu, naj se službeno na rusko pravoslavno cerkveno oblast v Petrogradu obrne, na kar bo ruska diplomacija v Carigradu že potrebne korake včinila, da se bo pravica imenovanja bolgarskih škofov ekumeniškemu patrijarhu podelila. Patrijarh in sveta ginoda so pa ponudbo odbili.
Izvirni dopisi.
Iz Štajarskega, 31. jan. {Volitev dršamega poslanca) v ptujskem volilnem okraju mesto pokojnega g. M. Hermana se je danes vršila, kakor je bilo pričakovati; narodni kandidat č. g. Božidar Eajč je izvoljen z ogromno večino glasov, namreč 318 proti 42 glasov, ki so bili za nemškutarskega kandidata Lešnika oddani.
„Slovenec" je bil že o svojem času omenil, da je po prepričanji štajarskih rodoljubov v ptujskem okraji najvrednejši in najsposobnejši naslednik ne-pozabljivemu Hermanu le č. g. Eajč, zato so ga soglasno za kandidata postavili in vsi slovenski časniki so to kandidaturo podpirali. Ker je č. g. Eajč po celem okraji tudi najprostejšim kmetom dobro znan, izvzemši rogaško okolico, zato ni bilo treba velike agitacije, le »Slovensko društvo" je priredilo v Šmarji občni zbor dne 27. jan. ter povabilo g. Eajča, se pri tej priliki kot kandidat predstaviti, da ga tudi volilci iz te okolice osebno spoznajo. Ta občni zbor „Slovenskega društva" jo bil obilno obiskan in vsi navzoči volilci so pritrdili Eajčevemu programu, ki ga je ondi navdušeno razvijal. Nem-škutarjem, se ve da, č. g. Eajč ni bil po volji, že zavoljo tega ne, ker so ga narodnjaki in narodni časniki priporočali. Oni so torej postavili za kandidata v državni zbor na Dunaj kmeta Lešnika od sv. Janža na Dravskem polji in „Kmetski Prijatelj", „Deutsche Wacht", „Marburger Zeitung" in „Ta-gespost" so ga priporočali kot najboljšega zastopnika ptujskega okraja!
Ptujski odvetnik dr. Mihalič in celjski dr. Ed. Globočnik sta marljivo zanj agitirala, in če je omenjenim listom in gospodom s tem priporočilom bila resnica, tedaj ga morajo pri prihodnjih volitvah spet za kandidata postaviti, in sicer v ptujskem mestu, kjer lahko ž njim proderejo, če le hočejo. Kmetski volilci pa zanj ne marajo, bodo že vedeli, zakaj da ne. Celo njegova domača vas, kjer je gotovo najbolj poznan, je bila zoper njega, ker ga niti za volilnega moža ni hotela izvoliti.
Ce pa tudi nemškutarjem na dalje ne bo mar zanj in če jim sploh ni bila to resnica, da so kmeta Lešnika za državnega poslanca priporočali, tedaj bi mi morali misliti, da so hoteli ž njim le Slovencem nagajati, njega pa za norca imeti, kar bi ne bilo lepo in pošteno.
mu drže oči šiloma odprte, da gleda v velikega medveda na nebu tako dolgo, dokler od strahu ne umrje. A do sedaj se ta postava ni še izvršila.
Sploh sera tačas, ko v Komandiji bivam, spoznal, da je tukaj vse bolje, kakor tam dol pri vas. Ees da so ljudje še malo surovi in boječi, posebno ko vidijo tujca. Pri meni so posebno občudovali nos, ker sploh so nosi tam dol pri vas dosti bolj kore-njaški, tukaj so vsi bolj v stran zavihani. A vendar sem so kmalu ž njimi sprijaznil, in zdaj smo naj-voči prijatelji, le da se ne poljubljamo. Zatorej pa, dragi prijatelj, z visokih visočin Indije Komandije ti kličem dol v nizke nižave in vabim: Pridi v Ko-mandijo! In glej, preljubi prijatelj, da boš videl, kako sem premlajen, da, popolnoma prerojen, pošljem ti prvo pesem, ktero je nebeška Komandija izvabila iz mo,jib sicer vedno prozaičnih prs: Cuj in strmi:
O Indija Komandija, Prelepa ti dežela, Nad zemljo si povzdignjena, K nebosom si priklonena.
Vsa s žudeži napolnjena, Le malo jtreveu triinjona. 1'reljuba ini dežela, Indija Komandija!
(Dalje prih.)
To volitev bi si naj nemškutarji in nam neprijazni Nemci v Gradcu zapomnili; kljubu svečanostim za cesarja Jožefa, rogoviljenju „šulvereina", prizadevanju „Kmetskega Prijatelja", dr. Michelitscha in Glantschnigga in njihovih pomagačev so komaj 42 glasov vjeU v velikem ptujskem volilnem okraji. Tukajšnjo ljudstvo pozna svoje prijatelje, zaveda se svojih pravic in s studom in srdom gleda hujskanje, ki se tli pa tam proti njemu dela, večjidel od takih ljudi, kterim še morajo sami kruh služiti.
Pustite toraj zanaprej vsaj tukaj slovensko vo-lilce pri miru, ne kratite Slovencem njihovih pravic, ne vsilujte jim ljudi nesposobnih in njim neprijaznih, in videli bote, da bodo Slovenci zadovoljni, mirni in srečni tudi na Štajarskem; če pa tega nočete, potem pa njim tudi ne smete zameriti, če si želijo vsaj administrativno se od graških Nemcev ločiti in s svojimi sosednimi brati se zediniti pod mogočnim avstrijskim orlom in pod ljubljeno Habsburško vladarsko rodovino.
Z Dunaja, 30. januvarija. {Gimnazija v Novem mestu ostane.) Znano je, da so bili deželni šolski sveti od ministerstva opozorjeni preiskovati, ktere gimnazije naj bi se zarad prepičlega števila učencev opustile. Govorilo se je, da bode ta osoda zadela tudi gimnazijo v Novem mestu. Dolenjski poslanec grof Margheri obrnil se je zarad tega naravnost do naučnega ministra barona Oonrada samega, ki mu je dal pa zagotovilo, da gimnazija v Novem mestu ostane in da se na njeno odpravo nikakor ne misli. Ta vest bode gotovo zbudila veliko radost na Dolenjskem, zlasti pa v Novem mestu, ktero bi zadel hud vdarec, ko bi se za vojaštvom od tam najprej preselila gimnazija, pozneje pa morda tudi še okrožna sodnija. Kaj se bode zgodilo z gimnazijo v Kočevji in Kranji, o tem se do zdaj pri ministerstvu še ni moglo nič zvedeti; glavna reč pa je, da naj naše ljudstvo svoje otroke v obilnem številu pošilja v prve latinske šole v Kranj, potem vlada gotovo nikdar ne bode mislila na odpravo tega zavoda.
Z Dunaja, 31. januvarija. {Izjemne postave.) Današnja „AViener Zeitung" razglaša dva od vseh ministrov podpisana in od cesarja privoljena ukaza, s kterimi se za dunajski, klosterneuburški in novomeški okraj določujejo izjemne postave. Prvi ukaz poostruje določbe, ki veljajo za društva, zborovanja, tiskovine, pisma itd., drugi pa preklicuje do konca tega leta porotne sodbe, kakor se je to zgodilo lani za kotorski okraj v Dalmaciji.
Ta ukaza zadobila sta s svojim razglašenjem svojo veljavo, da bi le tudi kaj pomagala! Kaže se namreč, da so umori, ki so se v zadnjem času godili na Dunaji, med seboj v zvezi. Pri morilcu policaja Blocha našli so namreč ravno take „knolke", kakor sta jih bila pri Eisertu popustila roparja, in o kterih izvedenci trdijo, da niso tapecirarski knofi, ampak nalašč za dinamitne patrone narejene iglice, ki se vtikajo v Štifte ali pistone in patrone sprožajo. Morilec Blochov je tudi imel tako patrono seboj in jo vrgel ob tla, pa k sreči se ni sprožila, ker omenjenih iglic še ni bilo v njej. Iz tega sodijo, da je moral biti ta človek v zvezi tudi z ropom in napadom pri Eisertu.
Eazun tega neka ženska iz Florisdorfa trdi, da Blochov morilec, ki svojega imena še zdaj ni povedal, je ravno tisti človek, ki je po umoru policaja Hlubeka potrkal na njeno okno ter vprašal, je li ranjenec že umrl in potem pristavil: „Tega psa smo toraj spravili!" Da bi zvedeli, kdo je ta človek, razposlali so njegovo fotografijo na vse strani, zlasti še na Nemško, ker njegov jezik razodeva, da je kje tam na Saksonskem doma. Tudi vsem vojaškim polkom na Nemškem poslali so to podobo, ker sodijo, da je bil mož kdaj pri vojakih. Eden ali drugi ga bo gotovo spoznal in tajenje mu ne bo dosti pomagalo. Neki brivec iz Brna naznanil je policiji, da je morilec morda tisti mladi človek, ki je tri dni pred umorom pri njem kupil ponarejeno brado. Bomo videli, kaj bo prišlo na dan, prebivalcem dunajskim pa se bo kamen odvalil od srca, kadar bodo zvedeli, da je zatrta druhal, ki je v zadnjem času delala toliko žalosti in strahu.
Domače novice.
{„Narodov" podlisthar — scnca je njegovo ime —) očital je našemu listu, da je od slavne vlade podpiran in podkrepljen. Ko smo to brali.
vzeli smo \Vuttkovo knjigo v roke, da bi videli. Je li morda tudi to prepisal iz nje. Pa iskali smo zastonj; AVuttke tega nima, toraj je ta trditev ena tistih izvrnih mrvic, ki jih nahajamo v podlistku ^časnikarstvo in naši časniki" — ako mu morebiti tudi tega ni kdo drug zapisal. Pa mož, ki ima na vseh krajih in straneh tako velikanske zveze, da so se pri njem pretresale celo zadeve najveljavnejšega dunajskega lista, mož, ki ima tako živo domišljijo, da misli, da je on Wuttke in da se je njemu samemu menda tam nekje v Trstu pripetilo, kar omenjeni pisatelj pripoveduje o sebi, tak mož mora gotovo do zadnjega vinarja tudi vedeti, koliko „Slo-venec" na mesec podpore dobiva od vlade. Ker pa slavna vlada ne vohrnuje, kadar gre za njene namene, se samo temu čudimo, da mož, kteremu se mrzi pisati zastonj in ki za vsako vrstico išče dobrega plačila, te prilike ne porabi, da bi si kaj prislužil s svojim peresom. Saj je ljudem, ki pišejo za denar in le za denar, vse eno, komu prodajajo svoje blago, ali Petru ali Pavlu, človeku ali škratu. Prav vljudno ga toraj vabimo, naj se vstopi med sodelavce „Slovenčeve", da bo dejansko skušal, kako mastno podporo „Slovenec" in njegovi pisatelji dobivajo od vlade.
{Obed) je bil včeraj pri deželnem glavarji grofu Thurnu, h kteremu so bili povabljeni načelniki civilnih uradov.
{Is testamenta umrlega mil. Jcnesoškofa dr. J. Z. Fogačarja.) Kako so se ranjki knezoškof v svojem testamentu spominjali duhovnov in dobrodelnih naprav, kaže to njihovo volilo: Cerkvi na Sori 500 gld.; katoliškemu rokodelskemu društvu 100 gld.; cerkvi v Bohinjski Bistrici 200 gold.; mestnim revnim 200 gold.; družbi sv. Vincencija 100 gold.; družbi gospej sv. Vincencija 100 gold.; deški sirotnišnici (Maria-num) 400 gld.; dekliški sirotnišnici (Lichtenturnovi) 400 gld.; duhovno podporno društvo 200 gld.; stolnici za univerzarij 1000 gld.; cerkvi na Breznici za večno mašo 200 gld.
{Slovenslco gledališče) bo v nedeljo 3. t. m., kazala se bo po J. Ogrincu dobro poslovenjena igra „Zapravljivec". Sodeloval bo tudi sloveči čitalnični pevski moški zbor, toraj se je nadjati prav lepega večera.
{„VodniJcove hesedc^) v čitalnici zdaj ni več; bila je najkrasnejša veselica v ljubljanski čitalnici in hrez dvombe tudi med vsemi ljubljanskimi sploh. Zdaj so pa opustili ta naslov in bode le še „sijajen ples" in to jutri v soboto 2. t. m.
{Jtišno vreme) napravilo je po Ljubljani toliko brozge in blata, da ga mestni delavci, ki so ves dan na cesti, še komaj po notranjem mestu morejo pospravljati. Čeravno toraj mestni magistrat vsemu ni kos, se mora vendar pripoznati njegova dobra volja, česar pa za časa nemčurskega gospodarstva nismo mogli zapaziti. Vzlasti po stranskih ulicah in skrajnih predmestjih bo treba še veliko treb-Ijenja in pospravljanja, predno bo za navadne čevlje hoja mogoča.
(Novo tisJcarsTco liodporno društvo) osnovali so nekteri stavci in delavci Kleinmaverjeve tiskarne, ki so se, kakor smo že omenili, svojeglavno odcepili od starega takega društva samo zato, ker so v tem prišli na čelo narodnjaki. Iz tega se vidi, da je to novo društvo čisto nepotrebno in tudi ne bo moglo svojim udom dajati nobene izdatne podpore, ker bodo udje gotovo le stavci Kleinmajerjeve tiskarne, kterih pa ni toliko, da bi spravili skup Bog si ga vedi kaj. To je toraj le nagajivost tujcev in potujčenih domačinov in nektorih, ki se boje Riitingovega biča. Odbor tega čudnega društva je sestavljen samo iz udov Kleinmayerjeve tiskarnice, iz drugih gotovo no bo pristopil nihče, ker to društvo nastalo je le iz vclikonemškc prevzetnosti, trme in nagajivosti. Koliko je vredno, po vsem tem razsodi lahko vsak.
{Zopet surov tepež.) Pretočeno noč napadla sta dva divjaka z nožem v roci na sv. Jakoba mostu vžitninskega paznika Š vab a, ter mu vso desno roko izrezala in ga po životu še osuvala. Zločinca, izmed kterih je eden mesarski hlapec Sikola, drugi pa pri-tepenec, je policija v bližnji gostilni na sv. Jakoba trgu prijela in v zapor djala, hudo ranjenega pa takoj v bolnico pripeljala, ker tudi tukaj, kakor po navadi, ni bilo zdravniške pomoči brzo dobiti.
{TrildateL) Sinoči je prihotapil se v neko hišo pred škofijo nekdo, ki gotovo ni imel dobrega namena, se dal zapreti v hišo in potem hotel pričeti svoje tatinsko rokodelstvo. Pa zapazili so ga in policija mu je potem pokazala, kje je za take ljudi
prostor. — Skoro bo v Ljubljani kmalo tako, kakor na Dunaji.
Današnjemu listu je priJožcna priloga leJcarja G. Piccoli-ja.
Razne reci.
—	y Cel j i se je 28. januvarija ondažuji fotograf Gombos zastrupil s cijaukalijeiii. Družinski razpor je najbrž kriv tega samoumora.
—	Iz Celja se nam naznanja, da, akoravno je občinski zastop v celjski okolici 17. jan. v znani seji z ogromno večino glasov sklenil, da mora župan 8 dni pozneje, toraj 24. januvarija, sklicati novo, tajno sejo občinskega zastopa, v kteri se ima obravnavati predlog o tem, da se nemskutarjem služeča občinska služabnika deneta iz službe — te seje župan vendar sklicati ni hotel! Odborniki so se zaradi tega pritožili pri c. kr. okrajnem glavar-st\Ti; bodo li tudi kaj opravili, je drugo vprašanje. Tako brezobzirno in nepostavno delajo nemikutarji z vsikdar pohlevnimi Slovenci, če se pa Slovenec potem gane, velja za ščuvarja.
—	Vabilo k besedi, ktero priredi slovenska čitalnica v Gorici dne 2. februvarija t. 1. Pričetek ob ^ uri zvečer. Spored: 1. „Ouvertura po slovanskih napevih", vglasbil A. Titi; svira vojaška godba. 2. „Xa boj", zložil B. Trnovec, vglasbil A. Hajdrih; poje moški zbor. 3. „Spomin na Ems", vglasbil C. Umlauft; igra na citre. 4. „Kislica sladka", zložil Eatko Brus, vglasbil A. Leban; poje mešani zbor. 5. „Slovo odlastavke", zložil V. Orožen, vglasbil A. Hajdrih; čveterospev. 6. „Pizzicato Polka", vglas-bila .Joh. in Jož. Strauss; svira vojaška godba. 7. „Krojač in čevljar", šaljiv dvo.spev. 8. „Petelinč-kova ženitev", narodna, vglasbil A. Hajdrih, zbor z dvospevom; poje moški zbor. Opomba. Pri besedi svira godba pešpolka št. 62.	Odbor.
—	Nedeljsko praznovanje na c. k. pošti prične se 10. februvarija, kakor „Politik" poroča, v smislu dotičnega odloka c. kr. trgovinskega mini-sterstva.
—	Cesarjeva velikodušnost podarila je družini umorjenega redarja Blocha 500 goldinarjev. Delavec Mellon, ki se je prvi na morilca vrgel in ga je morilec vsled tega v nogo vstrelil, prejel je 200, in drugi delavci, ki so vraga prijeli, 400 gld.
—	HugOn Senk je tudi po Ogerskem nevest iskal. Daje v Požunu pomagal neki hišini na oni svet, smo že povedali, sedaj je pa prišel glas, da so tudi v Granu našli dve ženski umorjeni; bili ste gospa 31. Stur in njena dekla, o kterih se ne ve, kdo bi ji bil umoril. Gransko redarstvo zmislilo se je takoj na
Senka, ko se je o njem po vsi Evropi po bliskovo razglasilo. Povod temu je bila opomba, da so pri Senku našli žensko perilo, ki je bilo s črkama M. S. označeno. Takoj so pisali iz Grana na Dunaj po Senkovo sliko in popis osobe. Ko je oboje došlo, kazala se je slika ljudem, in vsak. kdor jo je videl, je rekel, da se tega človeka v tistem času, ko seje je umor zgodil^v Granu, spominja. Gostilničar, pri kterem je tisti Senku podobni ^imenitni gospod" prenočeval, ga jo tudi spoznal, le ime ni pravo, oni se drugače pisal. Ljudje so tudi videli, da je tisti dan čedno oblečen človek v hišo prišel in zopet odšel, kjer se je grozovit umor izvršil in policija ga je do sedaj brez Tspeha iskala. Dokazati se ho moralo, ali je bil Senk ravno tisti čas v Granu, kamor je večkrat prihajal, ali ne, ko ste bili ženski umorjeni.
—	Iz Kotora se ,.Tr. Tagblattu" poroča, da se je meseca januvarija več nego 300 beguncev iz Crnegore tjekaj povrnilo, ker jim je Črnagora vsako pomoč in daljšo podporo odrekla.
—	T Dubrovniku razsaja šen in tako silno ljudi napada, da se je občinski odbor posvetoval, kaj 1)1 bilo storiti, da bi se razširjanje hude bolezni vsaj nekoliko omejilo.
—	Kako je sarajevsko redarstveno (policijsko) ravnateljstvo kmete, ki so vsako sredo tjekaj na trg prihajali, pred požepnimi tatovi zavarovalo, nam kaže naslednja dogodbica iz „Bosn. Post". Eedarski komisar, kteremu so kmetje vsako sredo redno tožit hodili, da jim je denar iz žepa vkraden, ali pa da mu je celo ves žep odrezan z denarjem vred, sklical je vse sarajevske barabe, o kterih se je vedelo, da nimajo nobenega znanega zaslužka, življenje pa vendar-le ugodno, nekega dne k sebi in jim reče: ,,Vso vas poznam, kakor zrele požepne tatove, ter vam kmetje vsled svoje nepo-kvarjenosti in priprostosti delo še mnogo olajšajo. Vedno vas ne moremo tukaj obdržati, in mnogokrat tudi ne pridemo na sled vašim sleparijam, sami bote sprevideli, da je naša dolžnost, kmete, ki samo po enkrat na teden v mesto pridejo, pred vašimi dolgimi prsti varovati, in to tem več, ker ni posebna umetnost preslepariti jih. (Komisar je te besede tako živo govoril, da so nekteri osramoteni izrekli: „istina gospodine!") Zarad tega bote vsi, kolikor je vas, vsako sredo zjutraj semkaj prišli, se tukaj pri meni oglasili, da ste tu in zvečer vas bodem pa zopet izpustil". In tako je tudi bilo dolgo časa. Malokdaj je ta ali oni pozabil priti, kajti vsakemu je bilo žal, ker je moral mesto jednega po o.sem dni sedeti. Misel, če tudi ni vseskozi postavna, je bila pa vendar-le izvrstna, kajti odkar so sarajevski
požepni tatovi v sredah sedeti morali, se kmetje niso več pritoževali, da jim denar zmanjkuje.
—	Patrijarh v Lisaboni in laški nadškof postala bosta v bodočem konzistoriju, ki bo meseca marcija v Rimu, kardinala.
—	Revščina, ki se je v Parizu jela med delav ci širiti, ima svojo temeljite vzroke v previsokih plačah, ki so se ondi rokodelcem pred leti dajale. Vsled tega pridrlo je v Pariz vse, kar je le zdrave ude imelo in nastala je silna konkurenca (spodri-vanje), ktere naravna posledica je današnja beda delavcev. Kako se ji bo pomagalo, nihče ne ve. Toliko pa so vsi sprevideli, da tako dalje postopati ne smejo, kajti do sedaj so v šestih letih šest milijard le za javne zgradbe izdali. Tako se ne sme več dalje, ako nočejo republike na kant spraviti.
Telegram „Sloveiicii".
Blagovica, 1. febr. Danes bila sta pri občinski seji velike občine sv. Ožbold baron Winkler in poslanec Kersnik jedno-glasno izvoljena častnim občanom.
Ptuj, 31. jan. Sijajna zmaga! Božidar Eajč je s 318 glasovi (od 360) zmagal proti Loschniggu, kteri je dobil 42 glasov.
Gradec, 31. jan. Presvitli cesar povzdignili so trg Feldbach, da je mesto.
Dunaj, 31. jan. V današnji seji poslanske zbornice pričela so je razprava o predlogu Herbstovem jn družnikov zavoljo jezikovne naredbe na Češkem in Moravskem. Razen poročevalcev Scharschmida in Havelke prišli so do beseda še trije govorniki, dva sta govorila za predlog manjšine, eden za predlog večine. Eazprava se zvečer nadaljuje.
Dunaj, l.febr. Zbornica poslancev dokončala je razpravo o Herbstovem predlogu zarad jezikovne naredbe na Češkem, ter sprejela predlog večine s 175 glasovi proti 161,
ZaliTala.
Vsem prijateljem in znancem izrekamo najtoplejšo zahvalo za izkazano nam sočutje o priliki prežalostne izgube in za prelepe vence, položene na rakev predrazega visocega ranjcega.
Rodbina Pogačar.
]>iiuaji»ka borza.
31. januTarija.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl. 90 kr.
Sreberna „ ,, .......80	„	30
avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„	45	„
Papirna renta, davka prosta . . .	94	„	95
Ogerska zlata renta . . . .	121	„	70	„
„ . . . .	89	„	85	„
., papirna renta 5% . . .	87	„	55	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	308	„	60	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld.	116	„	—	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	849	„	—	„
Liinderbanke.....115	„	50	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	620	„	—	„
„ državne železnice ....	320	„	60	„
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	228	„	25	„
4"^ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123	„	25
., „ „ 1860 . 500 „	-	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	,	75
...... „ 1864 . . 50 „	171	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	172	„	75
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20	„	25	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	105	„	90	„
., „ Ferdinandove sev. ,, . .	105	.,	—	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	—	„
London.......121	„	20	„
Srebro.........^^	_	^
Ces. cekini.......5	„	71	„
Francoski napoleond......9	„	61'/8 „
Nemške marke......59	„	35	„
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 40 kr., — domača 8 gl. 40 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 80 kr. — Ajda š gl. 90 kr. — Proso 4 gl. 70 kr. — Turšica 5 gld. 90 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
Tujci.
30. januvarija.
Pri Mallči: Liistendorf, kupec, iz Lipskega. — .Tust, AVittraan in Kikiass, kupci, z Dunaja. — Albert dr. Sehindler, C. k. živinozdravnik, s soprogo, iz Ljubljane. — Jan. in Hcrta Moline, zasebnika, iz Tržiča. — Ignacij Fertin, zasebnik, iz Prečino. — Anton Hrezovnik, učitelj, iz Vojnika.
Pri ,/ažneni kolodvoru: liaron Manna, zasebnik, z Dunaja. — .Janez Darnik, zasebnik, iz Gorice.
Umrli ho:
27.	jan. Avgust Zupančič, krojačev sin, h mes., sv. Petra cesta št. 62, Kcclainpsil.
28.	jan. Tine Kozina, gostač, 7C let, sv. Petra cesta št. 5, o.slabljenjc moči v .starosti.
30. jan. Jožef Seraoe, gruntarski sin, zdaj kaznjenec, 2G let, ulico na grad št, 12, sušica. — Štefan Linčinger, gostač, 76 let, Krakovski nasip št. 10, otrpnjenjo pljuč.
Bf, liram TaTžat
odprl je
nlaUo olsani
v [Ljubljani,
Gosposke ulice štev. 12,
tik Knežjega dvora.	(6)
Imamo jo!!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pi. Bedenu izumiti
ioilo Kil lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumiiik je porok za brezpogojen Tspeli.	(6)
Steklenica velja 2 gld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.
Brez te varstvene zuamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
CfEt ziier inaije,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-lin ter recmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetii zoper trganje po dr. ^fatičic" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Varstvena znamka.
Gospodu J. pl. Trukoczj jii, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protfnski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na YaS dr, Mallčev protinskl cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem jjriznavani toraj dr. Mallčev protinskl cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni i)riporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprlsrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(34)	posestnik v Smarji p. Celji.
Plaii MM sirup ijrijsM,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
]Pomuliljevo (I>orMcli)
najboljše vrste, izborno zoper bramorc, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna iistiia voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<;. le. i)!*!^-.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vžo tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udh, skaženem želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v skatljah a 21 kr.; jcden zavoj 8 6 škatljami 1 gl. n kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila iz dežele izvršč se takoj
V lekarni pri „Maniorogu"
Jul. pl. Triik6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.