METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. .Kmetovalec' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld.. za gg ačitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Jnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/2 strani 8 gld., na V4 strani 5 gld. in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi r Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. ¥1 Y Ljubljani, 15. januvarija 1900. Leto XVII. Obsegr: O ravnanju z drevjem, ktero sta poškodovala žled in sneg — O napravi ter porabi gnojnih gred. — O izdelovanju sira — Enketa za vinstvo v Novem Mestu. — Vprašanja in odgovori — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati. O ravnanju z drevjem, ktero sta poško- rane naJ se odreže in rana na' se dobro zamaže z dre-dovala žled in sneg. vesnim voskom (s cepilno smolo)- Dne 15. decembra p. 1. sta naredila na Notranjskem sneg, zlasti pa žled velikansko škodo. Na tisoče sadnega drevja se je polomilo, in škoda znaša več stotisoč kron. Del drevja je tako poškodovan, da je bo treba kar posekati, drugi del pa le toliko, da se da s primerno skrbjo še ohraniti, popraviti in čez nekaj let privesti k novi rodnosti. Ker je na eni strani škoda, drevo, iz kte-rega se da še kaj narediti, kar posekati, in ker moramo na drugi strani misliti, da nam bo popravljeno drevo prej dajalo dohodek kakor mlado, na novo vsajeno, in da sploh ne bo mogoče tako hitro vsega pokvarjenega drevja nadomestiti z novim, zato bodi glavna skrb prizadetih sadjarjev na Notranjskem, da sedaj pozimi, t. j. v mescih januva-riju in februvariju, skušajo rešiti, kar se rešiti da. Radi tega se nam zdi primerno, tukaj v kratkem navesti sredstva, kako je treba ravnati s starim drevjem, ktero je poškodoval sneg Fodo')a ali žled. 1.) Rane, ki so nastale po odkrehnjenju večjih in 2.) Odkrehnjene veje, ki se še dovolj krepko drže drevesa, naj se previdno spravijo nazaj v svojo poprejšnjo lego (isto tako se ravna z drevesi, ki so se razčesnila na dva ali več delov), privežejo, podporo itd., da se morejo zarasti; rane naj se namažajo z drevesnim voskom, pokline pa zadelajo z redkim, tekočim glinastim gipsom ali cementom. 3.) Drevesom, kterim je sneg odčesnil več vej v skoro enaki viso-čini pri vrhu (kroni), se odrežejo in odstranijo vse poškodovane veje, kakor tedaj, kadar hočemo drevo pomladiti. Ako je po ugonobljenju več večjih vej v kroni nastala praznota, skrbelo bo drevo samo, da to praznoto zadela z mladimi poganjki, iz kterih se po primerni oskrbi vzgoji pravilna krona. 4.) Podrta, celo na pol iz tal izrovana drevesa se zopet previdno vravnajo in pritrdijo. Poškodovane korenine naj se prirežejo, deblo pa naj se z močno žico pritrdi tako, da se ne maje vsled svoje teže ali vetra. Ako so korenine močno poškodovane, je treba prirezati tudi krono ter drevo pomladiti. Za mazilo se priporoča v prvi vrsti mrzli, te- Podoba 2. manjših vej, se morajo ogladiti, posušena skorja okrog | koči drevesni vosek; dalje tudi mešanica iz ila, krav- jeka in lesnega pepela, ki pa naj se s primernimi povoji priveze k drevesu, da je dež ne odpere. Maža iz premogovega katrana se mora pred rabo na 50 0 pogreti : potem je tako tanka, da več ne odpade in tudi notranje dele, ktere pokriva, ohrani zdrave. Navadno se ji primeša nekaj stolčenega oglja ali peska. Še boljša pa je mešanica iz premogovega kolomaza in skrilni-kove moke, ki se še lože rabi, ki pa je tudi tako trpežna, da je skoro ni moči odstraniti. Glede ravnanja z mladim drevjem naj pa velja naslednje navodilo: Ako se je deblo le upognilo ali pa se je le na pol prelomilo, naj se od njega skrbno odstrani iverje. Drevesce je treba poravnati ter je trdno privezati h kolu, razpoka naj se pa namaže z drevesnim voskom ali pa z ilom. Ob enem se mora krona nekoliko skrajšati. Ako se je tako postopalo, se bode v teku leta marsiktera rana zacelila. Ako bi se pa to ne zgodilo, potem je pa skoraj gotovo, da poškodovana drevesca prihodnjo pomlad začno poganjati mlado brstje ravno pod razpoklino, t. j. ravno pod tistim mestom, kjer se je drevesce preteklo leto poškodovalo. Iz tega brstja se drevescu lahko napravi nova krona. Če je pa drevescu poškodovana le krona, potem naj se skrajšajo še vse ostale stranske veje v razmerju z ostalim nepoškodovanim delom krone, in sicer tako, da so očesa, pri kterih se veje odrežejo, obrnjena venkaj. Na ta način dobi na novo zrastla krona lepo obliko. Odrezuje naj se gladko in s prav ostrim rezilom, a rane naj se pomažejo z drevesnim voskom. Istotako se morajo vse druge rane in razpoke pogladiti z ostrim rezilom ter se ne smejo puščati nepotrebni štrklji. Vse rane naj se namažejo. Jako dobro je tudi, rane in razpoke obrezovati. Vsaka nalomljena ali pa učesnjena veja naj se podpre in, če je mogoče, tudi prikrajša. Ako pa je ostal le štrkelj, ki nima postranskih vejic, naj se odreže pri deblu. Ako poškodovana veja kaže, da bo še poganjala, potem naj se odreže neposredno za tisto vejico, ki obeta, da bi postala glavna postranska veja. Vse večje rane naj se režejo z žago, ne pa s sekiro. Paziti je treba, da se ne narede po nepotrebnem štrklji, iverje in razpokline. Take rane je treba dobro pogladiti z nožem ali pa z obličem, kajti kolikor bolj gladka je rana, toliko manjša je nevarnost, da bi začela gniti. Vse večje rane naj se namažejo s katranom. Pri poškodovanih drevescih, ki imajo namen kinčati naše vrte in druge enake nasade, ravna naj se baš tako, kakor smo zgoraj povedali, le krone naj se do kraja odrežejo, ker se potem lože lepo uravnajo. K sklepu naj še omenimo, kako je s poškodovanim in s pomlajenim (t. j. močno okrajšanim) drevjem pozneje ravnati. Na vsak način je treba drevesu krono od novega vzgajati, in zato je obrezovanje z ozirom na to primerno urediti. Vsa važnost naj se poklada na odbiranje dobrih popkov in na vzgojo novih mladik, ki naj bodo pozneje veje voditeljice. Vsak sadjar pa dobro ve, da se človek pri obrezovanju mnogokrat vara, kajti marsikak popek ostane gluh in marsikak poganjek se noče razvijati, kakor želimo. Temu se od-pomore s primernimi sredstvi. Vsem eno- in dveletnim mladikam, ki imajo še gladko in ne predebelo lubad, se nad slabo razvitimi popki z nožem zarežejo zaokrožene zareze (pod. 1). Nož se več milimetrov nad popkom z ostrilom počez nastavi na mladiko ter zareže do lesa; kaka dva milimetra nad to zarezo se naredi druga ter se odstrani lubad, kar je je med obema zarezama, tako da se rana dobro vidi (pod. 1. a). Vsled te rane se sok zbira pri popku, ki potem požene poganjek, listje ali cvetje. Ako hočemo, da zareza vpliva še močneje, zarežemo mladiko tudi ob straneh očesa, od vrhnje zareze navzdol (pod. 1. 6). Toda ne samo vrhove in mlajše veje, ampak tudi starše veje, ki so v rasti zastale, zarezujemo z uspehom ; ker pa je lubad bolj trda, rabimo za to žago. Podoba 2. a kaže tako počezno zarezo. Na spodnji strani te veje se na podobi tudi vidi podolžna zareza, ki gre prav doli na deblo. Da je uspeh še boljši, narede se spodaj *še 2 — 3 podolžne zareze (pod. 2. />.). Podolžne zareze se delajo z nožem. Uspeh tega dela je izboren; še boljši pa je, ako pomagamo s poletnim obrezovanjem (meseca maja) močnejših vej, ki so okrog slabših. Na ta način veja, ki je v rasti zastala, kmalu dohiti druge. Kdor torej peškato sadje obrezuje, naj nikdar ne pozabi na zareze, posebno pri takih vrstah ne, ki se že po naravi nerade razraščajo. Koščičastega sadja, posebno marelic, breskev in češenj, ni treba zarezovati, ker popki dobro odganjajo, tudi če se mladike le nekoliko prirežejo; pri teh bi bile zareze prej škodljive kakor koristne. 0 napravi ter porabi gnojnih grel Jame, zaboje itd., ki stoje na planem ter jih grejemo z gnojem, ki ga vanje natlačimo, in ki so pokrite s steklom, imenujemo „gorke gnojne grede". Gorke grede rabijo za vzgojo zgodnje zelenjadi, t. j. silimo jo s toploto, da raste ob času, ko je zunaj še mrzlo ; zato imenujemo te grede tudi „posilne grede". Gorke grede pa služijo tudi za razmnoževanje cvetic iz semena in iz potaknjencev. V napravo gorke grede potrebujemo zaboj, primernih oken, gnoja za gorkoto in pokrovov iz desek ali slame. Zaboj se običajno naredi iz 5 cm debelih jelovih desek, pa je lahko tudi zidan. Za navadne razmere na domačem vrtu zadostuje gorka greda s tremi okni. Ako je okno 1-32 m široko in 1'56 m dolgo, potem je cel zaboj za tri okna 3'96 w dolg in 1 '56 m širok. Gorenja stran zaboja bodi nekoliko višja, da okna leže poševno, vsled česar se lahko odteka deževnica in se solnčni žarki bolj vpirajo. Podoba 3. kaže tako gorko gredo. Gorenja stena je 50 cm, dolenja pa 30 on visoka. Ob voglih so stebrički iz trdega lesa, ki dajo zaboju trdnost. Na dolenji steni so pritrjeni železni ali leseni klini, da okna ne zdrsnejo. Preko zaboja so pa pritrjene late, na kterih slone okna in ktere branijo mrzlemu zraku skozi reže med okni. Za vsako okno imej pripravljen kos tako prirejenega lesa, kakor ga kaže podoba 4. Ta les služi za podstavek k odprtim oknom, kakor je razvidno na podobi 3. Zaboj bodi tam, kjer okna na njem slone, gladko ostrnžen, da zrak ne more skozi reže v gredo. Okna naj bodo tudi iz mehkega lesa, in ker vsled tople vlage veliko trpe, jih moraš vsaj trikrat dobro namazati z oljnato barvo. Najbolje bi jih bilo mazati s karbolinejem, a karbo1 inejevo izhlapevanje škoduje rastlinam. Ce pa okna že leto poprej pripraviš ter jih dobro dvakrat napojiš s karbolinejem, potem jih pa pustiš na zraku, da dobro izhlape, ter' jih naposled enkrat namažeš z oljato barvo, je pa najbolje, kajti taka okna so vsaj trikrat trpež-nejša kakor samo z oljnato barvo namazana. Pravšna velikost oknom je gori označena. Steklo se polaga odspod navzgor, kakor opeka na strehi, ter naj vseka šipa presega dolenjo za 1 cm. Dobro je, če narediš na gorenji strani oken železen obroček ali kako drago pripravo za dviganje. Okna se pokrivajo z deskami, ali še bolje s slamo. Tako pokrivalo varuje gorke grede, da se ne oblade; pokriti pa je okna precej, kakor hitro je mraz, oziroma kakor hitro solnce zaide. Ker so slamnate odeje najboljše pokrivalo gorkim gredam in ker je njih izdelovanje prav priprosto, zato ustrežemo marsikomu, če popišemo, kako jih je delati. Najprej naredi lesen okvir toliko širok in malo daljši kakor je gredno okno. Po dolžini okvira naredi 4 do 5 vrvic (motozov). Na tako prirejene kose trdega lesa, kakor kaže podoba 5., navij v olju namočene nekoliko drob-nejše vrvice. K vsaki počezni vrvici priveži konec vrvice, ki je na tem lesu navita. Nato položi snopič lepe slame na po-čezne vrvice ter jo s tanko vrvico zadrgni na vse napete po-čezne vrvice, kakor kaže podoba 6. Posa- Podoba 4. mezni snopiči naj bodo kolikor mogoče enaki ter vrvica vselej dobro nategnjena in z vozlom zadrgnjena, Ako imamo bičevja, ga je dobro pridejati k vsakemu snopiču eno ali dve bilki. Na slamnate odeje položi čez noč posamezne deske, da psi ali druge živali in pa tudi sneg ne oderejo oken. (Konec prihodnjič.) Naši siri glede okusa, enakomerne luknjičavosti, velikosti lukenj in finosti testa nikakor ne zadoščajo. Vsak izučen sirar dobro ve, da dober okus, oziroma dobra kakavost največ zavisi od pravilnega godenja sira in tvorjenja luknjic v njem. Z godenjem dobi sir pravi duh, velike luknje pa nastanejo, če se godenje pospeši. To sirarja lahko zapelje, da godenje preveč pospeši, in vsled tega se hlebi pokvarijo, ker godenja ne more v pravem času ustaviti. Nadalje zahtevajo velike luknje zateglo in prožno testo, ki se ne trga rado in ne da razpoklega sira. Poklic sirarja dandanes torej zahteva veliko več izkušenj in temeljitega znanja kakor poprej; dandanes ne zadošča več, če sirar zna zvr-šiti z rokama potrebna dela, ampak mora sodelovati tudi glava, t. j. sirar mora vedeti, zakaj dela to in ono. Veda mora biti združena s prakso. Sirarjenje ima tudi v tem svoje težkoče, ker ima razno mleko različne lastnosti in se v vsaki sirarnici ne more enako sirariti celo v Podoba 3. 0 izdelovanju sira. p0doia 5. Da bo naša sirarska obrt uspesnejša in se dvigne na višjo stopnjo popolnosti, se moramo veliko bolj kakor doslej ozirati na njene določene in gotove predpogoje. Ti predpoji so: Dobro opravljena sirarnica s potrebnim orodjem, dobra studenčnica v bližini, dobro mleko in v resnici izučen in vešč sirar. — Kakor važno je dobro mleko, brez kterega se ne da narediti sir prve kakovosti, isto tako je važen vešč in priden sirar, ki svoj poklic do dobrega pozna, ki natančno opazuje lastnosti mleka kakor tudi vse pojave pri širjenju ; pri tem opaža različne uspehe, spoznava njih vzroke in jih pravilno presoja. Vsak sirar bi moral imeti knjigo, v ktero bi zapisoval vsa strokovna opazovanja. Današnje razmere ter vedno večja konkurencija in vsled teh večje zahteve trgovcev s sirom, oziroma konsumentov, otežujejo položaj sirarstva; zato se mora smatrati za umetnost in pa tudi za srečo, ako kak sirar v teku enega poletja izdela le dobre in nepokvarjene sire. Podoba 6. eni in isti siraraici, sirarjenje ni vsak teden enako, da, celo z jutranjim mlekom je drugače delati kakor z večernim. Ob vlažnem in hladnem vremenu se tudi drugače siri kakor ob suhem in gorkem vremenu, in spomladi je delo drugačno kakor poleti, in zopet različno je jeseni ali pozimi. Glavna reč vedno ostane izdelovanje nežnega, prožnega in vender zadosti suhega testa, ki ima v sebi dovolj sposobnosti za godenje (kipenje). Izkušen in ob enem znanstveno naobražen sirar bolj pazi na vse pojave pri izdelavanju sira ter je natančnejši pri delu. Njegova opazovanja so bolj premišljena in marsikak pojav, ki ga kak drug sirar prezre ali ga niti ne zapazi, mu je dovolj važen, da ga upošteva in ga presodi glede na njegove posledice. Tak sirar je bolj gotov v svojem delu; on ne dela tja v en dan, temveč pazi na predpogoje v sirarstvu, ki so mu vedno pravi kažipot. Dober sirar strogo zahteva le dobrega mleka, naredi pa tudi iz slabega mleka še vedno boljši sir kakor kak slab sirar iz dobrega mleka. Sicer ima pa sirar tem večje veselje s svojim poklicem, ako ga temeljito pozna, ter ima manj jeze in skrbi, ker se ve voravati škode. Za naše sir ar je je torej neobhodno potrebno, da spoje svoje izkušnje z znanstvenimi nauki, kajti šele tedaj se nam je v sirarstvu nadejati dobrih uspehov in napredka Enketa za vinstvo v Novem Mestu. Dne 30. oktobra in 6. novembra p. 1. je bila v Novem Mestu enketa za vinstvo. Tamkaj so se rešila razna važna vprašanja, tičoča se pospeševanja vinstva. Vinstvo je začelo na Kranjskem lepo procvitati; uspehi denarnih podpor, pouka, dobrih izgledov itd., se pov-sodi lepo kažejo in obetajo, da se bode vinstvo v tako ugodnem tiru naprej pomikalo, v kakeršnem je sedaj. Treba je vsestranskega skupnega delovanja; in ta namen je imela ravno zadnja enketa. Posvetovanje je tudi doseglo svoj namen. S to enketo se je hotelo doseči, da se s skupnim, sporazumljenim postopanjem odpravi neko nezaupanje, ki se je v zadnjem času pokazalo med našimi vinogradniki. Večkrat so se slišale pritožbe in največkrat od nižjih slojev: „Jaz ne vem, koga naj poslušam, po čigavih naukih naj se ravnam; ta piše tako, oni tako; ta priporoča to, oni isto pobija." Da se te nepotrebne zmešnjave odpravijo, se bodo odslej večkrat vršila taka posvetovanja med kranjskimi strokovnjaki in drugimi veščaki, in naloga, od-nosno korist vinogradnikov bo, da se sklepov, ki se store na takih enketah, kolikor mogoče drže. Sklepi se vselej objavijo, ker bodo merodajni. Vsak seveda lahko piše po svoje, kakor hoče, ali več glav le več ve. To se je pokazalo tudi na zadnji enketi, ko se je o ne-kterih vprašanjih razpravljalo po 1, 2 ali tudi 3 ure, čeprav je bilo navzočih le 12 veščakov. Mi objavimo kolikor mogoče na kratko vsa vprašanja, in sicer po vrsti, kakor so bila na sporedu in kakor so se rešila. Prvo vprašanje se je glasilo: Kakšne vrste žlahtnih trt kaže po dosedanjih izkušnjah na Kranjskem pomnoževati ? O tem vprašanju je poročal deželni potovalni učitelj za vinstvo Fr. Gombač. Vsega poročila tu ne moremo priobčiti, ker je preobsežno, dasi je v njem obširno opisana vsaka vrsta, zato hočemo navesti le predloge, ki so bili sprejeti. Poročevalec je v svojem poročilu omenjal, da se je sedaj po preteku nekoliko let pokazalo, da se morajo opustiti nektere vrste, ktere so kot dobre priporočali. Pokazalo se je cel<3, da ena in ista vrsta ni za vse kraje na Dolenjskem, še manj pa za vse kraje na Kranjskem. Isto tako je poročevalec dokazal, da nektere vrste v enem okraju dobro rodč, v drugem pa mnogo slabeje ter da ena in ista vrsta daje v enem okiaju prav fino vino, v drugem pa le vino srednje vrste. Zato je jako napačno, če se kdo pri priporočanju te ali one vrste ozira le na en kraj, mogoče cel6 le na svoj vinograd. Pri tem je treba le v poštev jemati razne okoliščine. Posebno moramo biti oprezni glede pomnoževanja trt sedaj, ko se sadijo le cepljene. Kot cepljenke se nektere vrste kažejo jako muhaste. Grganja n. pr. se kot cepljenka ne more več tako pripročati, ker sedaj v več krajih jako malo ali tudi nič ne rodi. V cvetju je namreč postala jako občutljiva; najbrž tiči vzrok temu v nepravilnem kroženju soka, kajti podloga prične poganjati jako zgodaj, grganja jako pozno. Te nedo-statke pri teh trtah so pričeli opažati tudi vinogradniki sami, in zato so jih začeli opuščati. Poročevalec je z ozirom na razne okoliščine razvrstil priporočljive vrste v posamezne oddelke, in sicer : Za bela vina: I. o) Vrste, ki veliko rode in dajo bolj lahka, namizna vina: Kraljevina, beli in rdeči španjol ali žlabtnina (od belega se posebno priporoča hrustljati španjol) in rdeči vrh. b) Vrste, ki tudi veliko rode, pa daj 6 močnejša vina: Beli burgundec, laški rizling in silvanec (podbelček). II. «) V drugi vrsti je pomnoževati vrste, ki dajo dobra namizna vina in veliko rodtj. Take so : Medenika (Honigler) in veltlinci (zeleni, rdeči in zgodnji rdeči veltlinec), za Vipavsko tudi pinjola. h) Vrsta, ki veliko rodi, pa daje lažje vino: Siva kavščina. III. Vrsti, ki sicer manj rodita, pa dajeta jako fino vino: Traminec in rulandec. Za poskušnjo se še priporočajo naslednje vrste: Moslavina, podbelec, plaveč. Opuste naj se vrste: Zele-nika, sipa, javor in tem enake. Za črna ali rdeča vina: IV. a) Vrsti, ki veliko rodita in dajeta dobro črno vino: Modra frankinja in portugalka. b) Vrsta, ki veliko rodi, pa daje bolj lahko, namizno vino: Kavščina ali žametasta črnina. Za Vremsko dolino bi se priporočala še dolgo-repka; v drugih krajih se bodo s to vrsto še delale poskušnje. V. Trte, ki dajejo namizno grozdje: Hrustljati, muškatni in rdeči španjol, avguštana, in medenika ter (črna vrsta) portugalka. Ker gori navedene vrste zore ob različnem času, je pri sajenju paziti naslednje: Zgodaj zoreče vrste, namreč : španjol, veltlinci, beli burgundec, silvanec, medenika, traminec in rulandec, dalje modra frankinja in portugalka naj se sade vedno posebej, t. j. ločene od pozno zorečih, da se morejo poprej, posebej potrgati in zmastiti, kajti v gorkih legah zore navedene vrste 10—12 dnij pred drugimi. Pri sajenju naj se tudi pazi, da se črne vrste sade posebej in bele posebej, kar trgatev zelo olajšuje. Slednjič je poročevalec še pristavil, da naj vinogradniki sade v bolj mrzlih krajih, koder trte pozno zorč, le zgodnje vrste, kajti le potem bodo mogli pričakovati dobrih pridelkov. Vsi poročevalčevi predlogi so bili sprejeti z do-stavkom g. Skalickega, ki je priporočal vrsto rdeči vrh, kterega poročevalec ni omenjal, dasi je ta vrsta pač zelo rodovitna, a bolj pozna, in dalje s pristavkom g. Al. Wutscherja, ki je predlagal, da naj se namesto zelenike pomnožuje v večji meri italijanski rizling, kajti ta vrsta, čeprav pozna, tudi v mrzlejših krajih mnogo bolje dozori kakor zelenika in jo torej more v vsem, bodisi glede dobrote ali rodovitnosti, popolnoma nadomestiti. Poročevalec pa je še pristavil, da ima italijanski rizling še to dobro lastnost, da daje v južnih krajih dvojni pridelek s tem, da nastavi pozneje toliko martinčkov, da se more iz teh napraviti 4—6 hI vina na hektar. Ti martinčki zore šele oktobra ali novembra. Pri vsaki priporočeni vrsti se je razvila dolga razprava; pri nekterih, kakor n. pr. pri zeleniki in grganji, so padle tudi ostre opomnje. Debate so se udeležili gg.: grof Barbo, Dolenc, pl. Lenkh, Rohrman, Skalicky in Wutscher ter poročevalec. Sklenilo se je torej pomnoževati in cepiti za sedaj le gori označene vrste žlahtnih trt, dokler se ne zvrše še nadaljni poskusi z nekterimi trtami, ki se doslej še niso sponesle. Ti poskusi se delajo in se bodo še delali v državnih in sedaj v od dežele subvencij oniranih trtnicah. Priporočale se bodo še druge vrste, o kterili se sedaj ne more nič določnega povedati. Dalje prihodnjič. Vprašanja in odgovori. (Dobro vemo, da je ta predel v našem listu najbolj priljubljen, zalo ga bomo tudi v novem letu skrbno gojili. Vse družabnike ter tudi naročnike >Kmetovalca« pa prosimo, naj nam prav pridno stavijo vprašanja gospodarske vsebine, pristavljamo pa, da bodemo odgovarjali le na tista, ktera dojdejo s podpisom. V listu seveda ne bodemo prijavljali imen) Vprašanje 1. Že dolgo časa se pečam z rejo kokošij, kttrih imam vedno mnogo, a še nikdar se mi ni pripetilo kaj enakega kakor sedaj in tudi nisem o tem nikdar kaj Čul Hoje kokoši si namreč sedaj same sebi in druga drugi perje pulijo. Odkod utegne to priti in kaj Daj st-rim, da to odpravim. (L, S v V.) Odgovor: To je razvada, ktero si živali pridobe, če ima|o premalo apna v krmi ali ča morajo žejo trpeti Žejne kokoši namreč z velikim poželenjem izsrkavajo krvavi sok in peresove tuljave. — Včasih sta vzrok tudi bojaželjnost ali dolgčas. — Puljenje perja odpravite, če med pičo pokladate klajno apu), zdrobljeno kredo, zdrobljeni omet i t d. Iitotako je dati perutnini, ki ne more na prosto, vedno dovolj dobre in sveže pitne vode. če so živali bojaželjne, povežite jim nogi, da sicer morejo hoditi, ne pa skakati V kurniku je droge, na kterih živali sede, tako pritrditi, da je med njimi vsaj 40 cm prostora, Istotako je važno, da se perutnina dovolj pregiblje in da ima kaj opravila. To se doseže, če se med slamo večkrat pomeša zrnje. Vprašanje 2. Kje se dobe zmesi travnega semena za trajno pridelovanje krme na njivah? Ali bi ne bilo dobio, če bi kmetijska družba priskrbovala tako seme svojim udom, enako kakor deteljao seme? (Fr, K. v Gr) Odgovor: Travne zmesi za večletno pridelovanje krme na njivah ponuja sicer vsaka trgovina s semenom a mi Vas odločno svarimo pred naročanjem Z ozirom na čas porabe, na fizično ter kemijsko sestavo zemlje, na podnebje itd ni mogoče doličiti samo enega recepta, po kterem naj se zmes naredi temveč je za vsak slučaj posebej določiti trave, detelje, in njih množine, če bi naša družba hotela imeti v zalogi tako deteljno in travno zmes, bi ravnala proti vsakemu strokovnemu razumu ter bi morala le posnemati špekulativne trgovce. Vseh vrst trav in detelj pa tudi ne more imeti v zalogi, ker je to naravnost nemogoče Pač pa naša družba rada vsakemu sporoči, kakšno zmes naj rabi, ako nam pove za kolikoletno porabo želi dotično njivo obsejati, kakšne sestave je zemlja, kakšno je podnebje, kako je z vlago itd — Nektere vrste trav dobite v Ljubljani na pr. pri P. Lasniku, o čigar poštenosti smo prepričani Prav vse vrste trav pa dobite pri jako zanesljivi tvrdki P, Hiittig na Dunaju (I. Weih-burggasie, 5.) Ta trgovina je vseskozi poštena in tako ob-Sirna, da smete biti zagotovljeni, da dobodete vedno le novo blago, kar je posebno važno. Vprašanje 3. Zajec mi je naredil na sadnem drevju letos veliko škode, zato vprašam, ali imam pravico od najemnika lova zahtevati povračilo škode in kako mi" je postopati? (A. S. v S.) Odgovor: Vsled zadnjih milih zim naredila je divjačina na sadnem drevju malo škode, in zato ni došlo družbi že nekaj let nič takih vprašanj. Vsled letošnjega Enega in hudega mraza je pa letos ta škoda izlatnejsa, zato nam dohaja v tej zadevi mnogo vprašanj, in ker že dolgo nismo več pisali o tej reči, zato objavimo kot odgovor dotična zakonska določila — § 7. zabona z dne 19 maja 1889. 1 o povra-člu škod, storjenih po lovu in divjačini, slove: ^Oškodovanec mora svoje zahteve za povračilo škod storjenih po lovu in divjačini, naznaniti pri političnem okrajnem oblastvu (okrajnem glavarstvu) najpozneje v 14 dneh potem, ko je zanje zvedel Ako se povračilo ne zahteva v navedenem roku, oziroma, ako se opusti prošnja za cenitev, izgubi pravica do odškodbe svojo moč". — § 4. ravno tega zakona pa slove: „Zemljiški posestnik, oziroma zakupnik, upravičeni rabnik ali uživalec zemljišča sicer ni dolžan, z ograjo ali z drugimi pripravami zemljišče braniti soper škodo po divjačini, venler ima samo takrat pravico do povračila škode, ktero naredi divjačina po sainih, sočivnih ali umetnih vrtih, po drevesnicah in na posamič stoječih drevesih, kadar se ne dokaže, da je škoda vsled tega nastopila ker je oškodovanec opustil tiste na dotičnem kraju navadne priprave, s kterimi dober gospodar take stvari navadno zavaruje. Vprašanje 4. Kdaj je najboljši čas za obrezovanje gabrove meje in lope na vrtu? (M. B v Sv. K.) Odgovor: Dasi gaber ni občutljivo drevo, je vender najboljši čas obrezovati ga od pozne jeseni do zgodnje pomladi, t. j dokler še ni muževen. Vprašame 5. Ktere vrste hrušek imajo tako rast, da hitro narede lepo in ravno deblo, kakor n. pr. pri ja- blanih angleška zlata parmena? Ktere vrste hrušek so za mošt; ali je ktera taka vrsta, ki je za mošt in za na mizo? (A. P. v E.) Odgovor: Vrste hrušek, ki tvorijo lepo deblo, so: nor-man^ka cidiovka, nova poatuvovka, hardisovka, avranževka, monšelardovka i t d. Prva posebno lepo raste, a Vam je nikakir ne priporočamo, ker je preveč ozeblini podvržena, nima kaj vrednega ploia in pncepljena le tedai uspeva, če pride na dober svet in je nanjo cepljena kaka vrsta, ki močno raste. Druge imenovane vrste sicer ne rasto tako lepo, pa popolnoma zadovolje, če se okulirajo. — Hruške, ki bi bila za na mizo in za mošt, ni, k večjemu bi se smela imenovati velika mačja glava. Moštnih hrušek je veliko vrst; mi stavimo v prvo vrsto tepko, vinsko moštnico, pilerco, vajlerco itd. Vprašanje 6. S kterim umetnim gnojem in kako naj gnojim hmelju, in sicer v starejšem hmeljnjaku? (J. W. v Št P) Odgovor: Najvažnejši gnoj za hmelj je hlevski gnoj, čigor moč je pa pokrepiti z umetnimi gnojili. Na 100 rastlin je dati 4 kg kalijeve soli (40 °/0tne), 6 kg superfosfata in 10 kg žveplenokislega amonijaka. Namesto superfosfata se lahko vzame tudi kostna moka ali Tomasova žlindra, toda je potem treba dvakrat toliko vzeti in potresti že jeseni. Z umetnim gnojem se hmelju ne sme gnojiti neposredno zraven rastline, temveč v taki oddaljenosti, da morejo tanke vlaknate koreninice prodirati v zemljo, nasičeno s rastlinskimi živili. Vprašanje 7. Pri nas na Gorenjskem trdijo, da je pokladanje soli konjem škodljivo, ker vsled soli kopita slabo rasto. Ali je to resnično? (J L v G-) Odgovor: To je ena izmed tistih pravljic med kmetovalci, ki se širijo od ust do ust, pa jih nihče ne more potrditi iz svoje skušnje, kar je seveda naravno, kajti trditev, da bi krmljenje soli pri konjih slabo vplivalo na rast kopit, je smešna. Sol se daje živini, da laže in hitreje prebavlja in da se krma naredi okusnejša. Ako se konju večinoma poklada le zobanje, potem sol ni tako važna, a dobri konjerejci jo tudi v tem slučaju krmijo. Drugače je pa pri Vas na Gorenjskem, kjer konji ne dobivajo prav nič zobanja, ampak le seno in težko prebavno rezanico; v tem slučaju je pa sol celo potrebna ter se ni bati nobenega slabega vpliva na kopita. Gospodarske novice. * Z današnjo, prvo številko pričenjamo XVII. letnik. To številko dobe iz upravniških razlogov vsi dosedanji udje in naročniki. Prosimo, naj nam je nihče ne vrne, čeprav ne ostane v 1. 1900. družabnik, oziroma listov naročnik. Prav nujno prosimo, naj vsak, kdor lista sploh ali redno ne prejema, to takoj reklamuje pri družbi, oziroma pri upravništvu, ne pa pozneje, kakor se dosedaj po-gostoma dogaja, da nam konci leta ob pobiranju udnine udje tožijo, da celo leto niso prejemali lista. Kaka pomota se pri družbi, kteri se je delo ogromno pomnožilo, prav lahko pripeti. * Slovensko čebelarsko društvo bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 25. t. m. dopoldne ob 1/!S10. uri v dvorani „Mestnega doma". * Močna krmila oddaja družba pozimi vedno. Opozarjamo, da se je cena kokosovim tropinam zvišala za 50 vinarjev pri 100 kg Sezamove tropine, s kterimi so naši kmetovalci naredili ugodne izkušnje, so nam sedaj pošle, nova naroeitev pa je že na potu * Mlekarskega tečaja v Šmihelu na Tirolskem se udeležuje 17 slušateljev, med temi 12 Slovencev. * Glede snovanja mlekarskih zadrug objavljamo naslednje : Nujno prosimo novo ustanovljene zadruge, naj nikjer poprej ne pričenjajo z delom, dokler ne dobe veščaka v mlekarstvu. To zlasti velja za zidruge, ki izdelujejo sir, kajti le vešč sirar je zmožen izdelovati blago, s kterim zadruga more uspevati. — Nadalje naj zadruge, ki ne razpečavajo svežega mleka, ne plačujejo mleka nad i kr. liter, drugače lahko piva leta delajo z občutno izgubo. Ako se mleko draže izplača, je konci leta še vedno čas, zadružnikom naknadno razdeliti večji izkupiček — Zadrugo osnovati s smerjo, da bo izdelovala presno namizno maslo, pri nas ne kaže več, ker je trg (zlasti Trst, Eeba, Pulj, Opatija) preplavljen s presnim maslom ter se dobro prodaja le nekaj tednov v letu. Da razbistrimo napačne pojme o sirarstvu, bodi omenjeno, da se človek ne nauči sirarstva v par tednih, temveč mu je treba večletnega pouka, kakor pri vsaki drugi obrti. Če naša družba pošlje mladeniče v sirarskij tečaj, stori to zato, da tisti, ki so sirarji, nekaj napredujejo, drugi pa dobe vsaj pričetne pojme o sirarstvu. Absolviran učenec takega t<čaja pa še nikakor ni samostojen sirar. — V prihodnji številki kmetovalca" piičnemo objavljati razpravo o sirarstvu, ktero bomo redno nadaljevali skozi celo leto. * Deteljno seme bo družba oddajala spomladi, kakor vsako leto, in sicer seme rd(če (štajeiske) detelje po 70 kr. (1 K 40 h) kilogram z zavojem vred in seme lucerne (nemške detelje) po 60 kr (1 K 20 h) kilogram isto tako z zavojem Seme rdeče detelje je izvirno kranjsko, ker je to za naše kraje najbolj priporočeno, čeprav ni tako lepo kakor na pr. ogersko ; lucerinino seme je pa izvirno francosko. _ * Zaupni shod živinorejcev novomeškega sodnega okraja priredi kmetijska podružnica novomeška dne 5. febru-varija t. 1, ob 2. uri popoldne v hiši bat društva rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu. Na dnevnem redu je posvetovanje o vladnih predlogih za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino Vsi zavedni živinorejci so vabljeni, da se shoda udeleže. _ * Prevažanje smodnika in žvepla na dolenjski železnici. Vsled dopisa c. kr. žt-leziiiškega ministerstva z dne 14. decembra 1. 1899. št. 57255, upravni svet dolenjskih železnic ni dovolil znižane voznine za smodDik, ki se rabi za streljenje proti toči, pač pa je dovolil 50 °/0 popusta na voz-nini za žveplo, in sicer za vsako množino potom kartiranja, t. j., plačati je vso voznino, a 50 °/0 se dobi povrnjenih pri vodstvu železnic proti predložitvi izvirnega voznega lista. * Pouk V sadjarstvu. Da se v onih občinah na Notranjskem, koder sta pred dvema tednoma led in mraz napravila toliko škode na drevju, tako da sta do 90 % drevja pokvarila, nekoliko pomore, t. j , da se s pravilnim obrezovanjem in skrbnim obdelovanjem reši, kar se rešiti da, bode imel potovalni učitelj g. Fr. Gombač v tednu od 22.-27. ja-nuvarija t 1. posebna teoretična predavanja in praktičen pouk o sadjarstvu. Najprej bo teoretičen pouk v šoli, potem pa praktično izvajanje na prostem. Ta pouk bode: V ponedeljek, dne 22. jan. ob 1. uri popol. v Zagorju, „ torek, „ 23. „ „ 9. „ dopol. „ Tominju, „ torek, „ 23. „ „ 2. „ popol. „ Dobrepolju, „ sredo, „ 24 „ „ 9 „ dopol „ Kilorčah, „ sredo, „ 24 „ „2 „ popol „ Premu, „ četrtek, ., 25 „ „ 9. „ dopol. „ Janeževem Brdu, „ četrtek, „ 25. „ „ 2. „ popol. „ Ostrožnem Brdu, „ petek „ 26. „ „ 9. „ dopol. „ Suhorju, „ petek, „ 26 „ „ 2. „ popol. „ Bujah, „ soboto, „ 27. „ ,, 9. „ dopol. „ Kcšani. čeravno je drevje jako polomljeno, se bo vender dalo z umnim ravnanjem še mnogo rešiti Naj se torej udeleže omenjenega pouka vsi piizadeti posestniki. Na teh potovanjih bo potovalni učitelj še enkrat presodil vso škodo, da bo mogel podati deželnemu odboru natančne podatke. * Zavarovalnica za govejo živino v Novem Mestu Pravila za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino, ktere je predložila novomeška kmetijska podružnica vladi, da jih potrdi, so d(šla nazaj z odlokom, ki pravi, da je ministerstvo za notranje zadeve pripravljeno dovoliti osnovo takega društva, toda s pogojem, da se pravila v nekterih točkah spremene in popolnijo. Po sedanjih pravilih je premalo jamstva za trden obstanek društva; zaradi tega zahteva vlada, da se določila v tem oziiu popolnijo in da se skrbi za potrebna sredstva tudi s tem, da se vpeljejo če treba doplačila, ki naj se porabijo v pokritje stroškov za slučaj primankljaja Razen tega zahteva vlada, da se premene nektera določila, tičoča se delokroga zavarovalnice, potem sprejema društvenikov, odškodovanja in računovodstva Ker se gre pri zahtevani prenaredbi in popolnitvi pravil za ne čel na vprašanja, želi podružnica da se o vladnih predlogih in zahtevah posvetuje tudi z zavednimi živinorejci novomeškega s(dnega okraja, za kterega ima biti zavarovalnica ustanovljena. Zaraditega priredi podružnica dne 5. februvarija t. 1. zaupni shod v Novem Mestu, pri kterem se bodo živinorejci posvetovali o tem, ali se sprejmejo vladni predlogi in se s tem zagotovi ustanovitev zavarovalnice, ali pa ne Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 4. januvarija 1900. Seji je predsedoval družbeni predsednik, gosp ces. svetnik Ivan Murnik, in navzoči so bili: podpredsednik gosp. ravnatelj Povše in odborniki gg.: Goli, baron Lazarini, Lenarčič, Paulin, dr. Romih, Witschl, dr. pl. Wurzbach ter ravnatelj Pire. Predsednik je pozdravil odbornike, prvič v novem letu zbrane, voščil jim veselo novo leto ter izrazil željo, naj bi bilo novo leto srečno tudi za kranjske kmetovalee, za družbene ude in za družbino delovanje. Vsled vloge p družnice na Premu je odbor sklenil skrbeti, da se izposluje podpora, da bode moči razdeliti večje množine drevja po onih krajih Notranjske, koder je meseca decembra led naredil po drevju silno škodo. Ker se je v Italiji kolera med kuretino močno razširila, je odbor sklenil obrniti se s peticijo na državni zbor, da se prepove uvoz kuretine, jajec in perja iz Italije, dokler traja bolezen. Ukrenilo se je tudi, druge merodajne faktorje opozoriti na nevarnost, ki preti naši reji kuretine. Odbor se je posvetoval o prošnjah občin Rob, Grahovo, Račna, Preser in Obrh za dovolitev novih, oziroma za preložitev dosedanjih semnjev ter je ukrenil staviti c. kr. deželni vladi primerne nasvete. Za nove ude so bili sprejeti gg.: Borštnik Pavel, učitelj v Hinjah; Jazbec Matija, posestnik pri Sv. Petru pod Svetimi gorami; Travnar Josip, posestnik v Letušu: Ruprecbt Janko, lekarnar v Trebnjem; Demšar Ivan, posestnik v Slapab; Čebavs Ivan. posestnik v Ljubnem; Langus Ivan, posestnik v Ljubnem; Županstvo v Klancu; Kraševec Ivan, posestnik v Trški Gori: Medved Josip, posestnik v Irčji Vasi; Bevec Ivan, posestnik v Novem Mestu; Mehora Ivan, posestnik in pek v Novem Mesta; Brinskole Matija, posestnik in trgovec v Novem Mestu; Mali Ivan, posestnik v Dolenjem Grčevju; Kobal Frančišek, posestnik na Erzelju; Gerzej Ivan, posestnik v Branici; Rovan Martin, posestnik in gostilničar v Podkraju; Maurer Viljem, posestnik v Spodnji Šiški; Jelenec Andrej, posestnik v Spodnji Šiški; Mohar Josip, posestnik v Spodnji Šiški; Bizjan Mihael, posestnik v Spodnji Šiški; Babnik Ivan, posestnik v Spodnji Šiški; Inglič Frančišek, posestnik v Spodnji Šiški; Cigler Lorenc, posestnik v Spodnji Šiški; Cigler Karol, SeidI Josip, posestnik v Spodnji Šiški; Marinko Martin, posestnik v Spodnji Šiški; Povše Anton, posestnik v Spodnji Šiški; Perko Ivan, posestnik v Zgornji Šiški; Kavčič Ivan. posestnik v Kosezah; Zupančič Anton, posestnik na Gatini; Telban Andrej, posestnik v Zavodnjah; Puncar Josip, posestnik v Mahh Braslovčah; Legat Anton, posestnik v Zabreznici; Noč Frančišek, posestnik v Mostah: Šeber Teodor, c kr. okr. ži-vinozdravnik v Litiji; Puzdirec I^an, posestnik v Drašičih; Morela Leopold, učitelj v Badovici; Stare Julij, pivovarnar v Mengšu in založnik piva v Lescah: Vo\\ Frančišek, posestnik v Hlebcah; Pečjak Frančišek, posestnik in gostilničar na Hribu pri Hinjah; Reich Josip, nadučitelj v Delu; Poglajen Ivan, posestnik v Beli Cerkvi; Prinovec Frančišek, posestnik na Stari Gori; Konjar Jakob, posestnikov sin v Smledniku; Plešivčnik Marka, posestnik in gostilničar v Šmihelu; Perušek Frančišek. poses'nik in gostilničar v Podcerkvi; Mavri Frančišek posestnik v Orehku: Mihelčič Martin, posestnik v Starem Trgu; Strah Anton, posestnik v Cerovici; Strah Ivan, posestnik v Cerovici; Gregorič Josip, posestnik v Nadgorici; Rizmal Blaž, posestnik na Obramlih; Marolt Ivan, vrtnarski pomočnik v Ljubljani; Odar Martin, posestnik v Stari Fužini; Vovk Ivan, posestnik v Hrašah; Gregorevčič Frančišek, posestnikov sin na Malem Vrhu; Hujan Ivan, posestnik v Zgor. Pirničah; Habjan Anton, posestnik v Dragobačku; Rade Mihael, trgovec, gostilničar in posestnik v Predgradu; Bidovec Ivan, grajšč. oskrbnik v Polhovem Gradcu; Janežič Jakob, posestnik v Grižah pri Celju; Bralno društvo v Letušu; Kirn Josip, posestnik v Čevljah; Jakše Frančišek, posestnik v Hra*tju; Posti Adolf, uradnik pri c. kr namest-ništvu v Trstu; Brulec Frančišek, pos. v Luterškem Selu; Eršte Ivan, posestnik v Gornjem Grčevju; Golob Martin, posestnik v Luterškem Selu; Kuplenik Miha, posestnik v Dolnjem Vrhu; Seljak Ivan, posestnik na Griču; Tratnik Frančišek; posestnik v Luterškem Selu; Dugolin Josip, posestnik v Škrbini; Gorenjec Frančišek, posestnik v Prapročah; Birtič Frančišek, posestnik v Hrastniku; Zavolovšek Ignacij, posestnik v Okonini; Gorenjec Matija, posestnik v Kočnem; Skrbeč Anton, gostilničar in trgovec v Šmarijah pri Ajdovščini; Andolšek Anton, posestnik v Boštanju; Čuješ Alojzij, posestnik v Bevčah; Kos nčišek posestnik v Sromljah. Naredbe glede oddaje družbenega sadnega drevja spomladi 1. 1900. Glavni odbor je v začetku meseca novembra pret. leta razposlal podružnicam naročilne pole za sadno drevje. Gg. ude prosimo, naj svoje naročitve priglase pri svojih podružnicah, oni pa, ki niso uvrščeni v podružnice, v družbeni pisarni v Ljubljani ustno ali pismeno. Oddajalo se bode visoko in pritlično drevje. Ker zaloga posameznih skupin in različnih vrst ni velika, si družba pridržuje pravico, da preobilne naročitve skrči in namestu naročenih vrst, ki so že pošle ali jih sploh nima, da drevesa drugih primernih vrst, ako jih bo še imela. Naročitev na veliko število dreves družba ne bode zvrševala, ker je njena ndoga pospeševanje sadjarstva po deželi sploh, in zato skrbi, da se dobre vrste kolikor mogoče razširijo med kmet-skimi posestniki. Pri naročanju veljajo te-le določbe: 1.) Podružnica sklene, ali vzame za svoje ude brezplačna drevesca ali ne. Ako jih vzame, potem mora poslati vso udnino glavnemu odboru v Ljubljano, ako pa jih ne vzame, ji ostane polovica udnine za podružnične namene; le udnino gg. učiteljev mora vso poslati glavnemu odboru. 2) Ako podružnica obdrži polovico udnine, morejo njeni udje dobiti po 4 drevesa za znižano ceno 2 kron. 3.) Cena za vse drugo drevje je 7>) vinarjev za drevesce. 4) Navedene cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma na mestu kolodvora, in sicer z zavojem vred. 5) Vsa naročila je treba vsaj do 15. februvarija 1. 1900. sporočiti družbi Kdor do tega časa ne naroči brezplačnega drevja, potem ne bo imel več pravice do njega. 6.) Ako bi utegnilo kaj drevja ostajati čez naročitve družbenih udov, je morejo dobiti neudje po kroni 20 vinarjev drevesce. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Y a b i 1 o k občnemu zboru mokronoške kmetijske podružnice, ki bode v nedeljo, 21. januvarija t, I. ob II. Drevje. Visokodebelno in pritlično drevje, jablane, hruške, češplje. breskve, marelice (gl. razgl. o oddaji drevja) 1 kos III. Močna krmila. Zmlete lanene tropine i i 100 fo/ Zmlete kokosove tro- o, pine . J.s J * » Zmlete sezamove tro- ® ^ pine .... Zmlete podzemeljsk. oreha tropine IV. Umetna gnojila Tomasova žlindra, 180/. ■ • | g 100/«, Kostna moka, brez- klejna Kostni superfosfat . Kajnit .... 40"/o na kalijeva sol Zmleta rogovina Vsa druga umetna gnojila po tržni ceni ® 9 > ° o o. -I ' > 100 kg 1 » 1 kos V. Potrebščine za vinstvo Bakrena galica (v poljubni množini)..... Žveplo, zmleto. 70-72") finosti, (v vrečah po50^) Gumijeve vezi Trtne škropilnice Mehovi za žveplanje » > VI. Orodja, stroji in druge priprave. Požiralnikove cevi ... 1 kos Kose (poleg svoječasne posebne objave) » » Kmetijski stroji po izvirnih cenah z 20-28'V,, popusta Mlekarski s roji in mlekarske potrebščine po izvirnih cenah z 10—20% popusta. gld. kr. K 70 j 1 i-O 1 18 35 75 20 20 9 J 70 70 : 0 30 50 50 •tO—SO 10 Opomnja: Cene smo navedli za sedaj v stari in v kronski veljavi. Vse navedene cene veljajo do preklica. Cene semenom objavimo, kadar pride čas oddaje. Naročila se sprejo- ajo le na tu navedene potrebščine, in je naročilom pridejati nekaj are. Ce ni drugače dogovorjeno, je prejeto blago precej plačati. Ob vsaki naročitvi nujno prosimo naznaniti zadnjo pošto in železniško postajo. V kolikor ni drugače določeno, priskrbuje družba gori navedene potrebščine le svojim udom. V slučaju prepira se naročnik podvrže sodišču v Ljubljani. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. .Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje"c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na >/» strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi t Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe Vojvodine kranjske. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. januvarija 1900. (Izvirno poročilo) Semena: Domača detelja novo blago K 110,— h do K 120— h; nemška detelja (lucerna) K 110 — h do K 120.— h; gorenjška repa K 60- 70 h; laneno seme. domače ozimno K 31,— h; konopno seme K 36,— h do K 30-50 h: kuminovo seme K 64.- h do K 66.— h Fižol: Rudeči ribniški K 18.60 h; rudeči Hrvat K 17,— h-prepeličar (koks) K 20 — h. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 % čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na p.iodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K 26.— h do K 34._ h. „ „ brez dima sušene K 34.— h. do K 40.— h Orehi domači: K 34.— h do K 36,— h. Ježice nove: K 7 — h do K 9,— h za 100 klgr. Med čist: po K 82 — h Kože. Goveje, težke nad 40% po K 80,— h do K 84 — h „ težke od 30 do 40% „ „76.— ,, „ „84 -i !ahke , . 80.— „ „ „ 82,- (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: 1 K za kg. Kozličeve kožice po K 1 70 h do K 1.80 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 64 h za kg. Druge vrste 34 do b'£ „ „ „ Kože lisic po K 9,— do 11.— I „ kun „ „ 30,- „36,- , „ dihurjev „ „ 6,- „ 8,- j 28 par> „ wdr „ „ 24,- „ 26.— I Kože zajcev po K 36 — za 100 komadov. Pepelika (potošl) po K 32,— 100%. Žito: V Ljubljani, 13. januvarija 1900. Pšenica K 8.60 h, rž K 7.20 h, ječmen K 6.80 h, oves K 6.20 h, ajda K 8.— h, proso K 10.— h, turšica nova K 5.60 h, seno K —.— h, slama K —.— h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.) Cepljenke izvrstno zaraščene in čiste, prve vrste, kakor: italijanski rizling, burgundec, muškatelec, žlalitnin« (španjol), kabernet in portugizec. — Za Istro: ne-grara, teroldikza, brjomin. — Trte za namizno grozdje: imperijal in hrustljati španijol. — Podlage: riparija portalis, salonis in rupestris montikola. (7—i) Ceniki na zahtevanje brezplačno. Grajščina Raka, pošta Raka pri Krškem. Pozor! -m Ker imamo preveliko praznega dela za brezpo-trebna vprašanja, opozarjam p. t. občinstvo, da kdor ima moj cenik, da ga natančno pregleda, v kterem je vse razločno popisano, da se ne poprašuje po ceni izdelkov, ki so v ceniku popisani koliko staEe puška pod to ali ono številko, ker cena je pri vsaki številki zapisana natančno, po kteri ceni se naročila tudi izvršujejo. Puške so zdaj vedno dražje zavolj natančnih preskusov v c. kr. poskušalnici in tudi radi delavskih razmer. Kdor pa ima kako popravilo, naj se pošlje cela puška, ker stroški za poštnino so zlo enaki: ali pa ima kdo kako staro robo, odpadke od starih pušk, ali kake cevi, da si misli spraviti v prid, tako prosim, da se take stvari brez vprašanja dopošljejo, ker nam je za take stvari mogoče še le potem odgovoriti, ko presodimo, če so iste porabne ali ne. (12—i) Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlaeh), Koroško. v Cemu v Ameriko ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna pisati in brati in mu je resna volja truditi se. — Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom: „Ne v Ameriko!" poste restante v Ljubljano. (u-o Pristne harške žlahtne žvrgolivce kanarčke ^ kakor tudi harške samice razpošilja s poštnim povzetjem in jamči za dobre pevce in živi prihod ter prosi pri vprašanjih znamko za odgovor priložiti. (6-1) Fran Garbas, sv. Florijana ulice 3. Ljubljana. Ceniki so brezplačno na razpolago. Detelj no seme. rndeče Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila ie posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje. ki hočejo tedaj tako seme. naroče naj ga pri podpisani družbi, družba naročila bode le toliko deteljnih semen, kolikor bo naročenih. Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 1 K 20 v, 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, detelje stoji 1 K 40 v. Naročila se sprejemajo samo od udov, Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati semena «brez predenice«. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. (4—1) Ravno tako oddajala bo podpisana družba pravo rusko laneno seme in sicer kilogram po 36 vinarjev, Naročniki naj se za navedena semena takoj oglase pri podpisani družbi. Naročitvam je priložiti vsaj polovico zneska za naročeno blago kot aro. Naznaniti je natančno: naročnikovo bivališče, zadnjo pošto, oziroma železniško postajo. H Manj kot 5 kg se po pošti ne razpošilja!! Naročila je prijaviti: c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*XXXXXXXXX C. kr. priv. občna zavarovalnic a Assicuracioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831 je največja domača (tuzemska) zavarovalnica, kajti zaklad družbe znaša več kot 153 milijonov kron avstr. velj. — Zavarovalnica je izplačala za škode, kar obstoji, do konec leta 1897 čez 633 milijonov kron avstr.-og\ velj. Družba 1. za človeško življenje v vseh mogočih načinih. V teku leta 1899 je bilo vloženih 11408 ponudb za zavarovanje na življenje v zavarovalnem znesku K. 84,600.332*53, 2. zoper požare pri vsakovrstnih posestvih in imetjih. — Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim zavodom in graj- (13-1) ščinam dovoljuje družba od čiste imovine. 20°/0 popustka zavaruj e: 3. zoper škode pri prevažanju na sohem in na vodi, 4. zoper poškodovanje zrcalnih oken in zrcal, 5. zoper telesne nezgode na račun: „Prve občne zavarovalnice zoper nezgode na Dunaju", 6. zoper škodo vsled toče na račun: „0gerske akcijske družbe z?, zavarovanja proti škodi po toči in za pozavarovanja". Grlavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Gradišče št. 4 v Sevnikovi hiši. xxxxxxxxxnxxxxxxxxxxnxnxxxxxnxxuxxxxxxxx