Posamezna številka 10 vinarjev.
SI8V. 152.
V Ljubljani, v soboto, 5. juliju (913.
Leto xu.
s Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej ., K
»i • • n
za en meseo za Nemčijo oeloietno za ostalo Inozemstvo
2-20 29'-35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meso« „ • • » 2'—
V	opravi prejemat mesečno „ 1'70
=- Sobotni, izdaja: = za celo lete ..... „ 7'— sa Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12*—
SLOV
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zMjsinrtnlce Iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
- Poslano:	■
enostolpna peUtvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Iti" Drednlfitro je v Kopitarjevi ullol štev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne e=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Cpravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
litiko, zdaj balkansko, zdaj hrvaško. Nekega jutra smo sc zbudili kot Hrvatje in sanjali o trializmu, zdaj smo menda še Hrvati, a trializem smo pustili in oznanjamo federalizem. Enkrat smo sila močni — nič brez nas in proti nam! —, drugič obupno upamo le šc v dinastijo. To in ono, pravijo, sc jc zgodilo v naših deželah, kar se nc bi bilo smelo in hi se tudi ne bilo, ko bi bili ljudski zastopniki bolj pazni na take »majhne«, a končno vendarle nc majhne reči. Tc tožbo merijo zlasti na narodne »zadeve«. Ni tu naš namen ne kritizirati, ne braniti dela naših zastopnikov — kdo pozna vse težave, s katerimi sc morajo boriti? — radi bi pa opozorili na nekaj, kar se nam zdi silno važno.
Ob grdi sliki, ki nam jo nudi parlamentarna politika, se je dvojega bati. Najprej, sc zdi, ni neupravičena bojazen, da bi se ne oolotil mnogih nekak gnus precl vso politiko ter bi se začeli ne le umikati s političnega torišča, temveč tudi odtegovali vsemu političnemu delu. Ta pojav leliko opazujemo tudi drugod, da se namreč ob času po-sirovelih političnih razmer ravno najboljši možje začno pomikati iz javnega življenja. Kakor bi pa bilo želeti, da bi se moči najboljših posvetile tudi drugemu kulturnemu delu, bi bilo vendar zanemarjanje politike in političnega dela velika narodna nesreča.
Kakšna pa bi bila posledica, ko bi se najboljši umeknili s političnega torišča in bi dobri zanemarili politično delo? Ta, da bi dobili v politiki moč in oblast slabi in najslabši. Ali bi pa nc bila to velika narodna nesreča?
Narodna nesreča? majejo z glavami nezadovolineži. Bila bi, ko bi sedaj politiki kaj dosegli. Kaj pa v resnici dosežejo? Ničemnosti!
Počasi! Ko bi tudi pozitivno dosegli le ničemnosti — ali je n. pr. (udi gospodarsko delo kranjskega deželnega odbora le ničemnost? gradnja vodovodov in cest? velika akcija za izrabo vodnih sil in deželne elektrarne itcl.? — a koliko zla preprečijo že s tem, da so! Postavite namesto njih slabe in najslabše, ali se ne bi ljudske potrebe še bolj zanemarjale, ali ne bi začeli ljudski sovražniki dvigati glav, ali sc ne bi začeli družiti slabi in najslabši, da bi pogazili ljudske pravice in ljudske svoboščine? Ne! Naj so parlamentarne
razmere še tako klavrne, svojih političnih pravic in dolžnosti ne smemo niti za hip zanemariti! Zadela bi nas težko sodba, če bi s svojo malomarnostjo odprli vrata v zbornice sovražnikom ljudstva in Cerkve.
A mnogih sc polašča šc druga bojazen. Ali se ni bati, da bi zastrupljeni parlamentarni vzcluli zastrupil počasi tudi naše može?
Do zadnjega časa je bilo naše krščansko ljudstvo v boju. V težkem boju zoper liberalizem, verski in gospodarski, si je osvajalo svoje pravice. Dolgo časa je bil izid navidez negotov in dvomljiv, in gospodujoči liberalizem sam ni verjel, da bi se bližalo njegovo gospostvo koncu. V takih bojih se bojuje na strani tlačenih le idealizem. Zato pa jc bila ta doba v zgodovini slovenskega ljudstva doba največjega idealizma. Navdušenje za sveto pravdo, nesebična ljubezen do ljudstva, požrtvovalno delo — to so bili znaki te lepe dobe.
Sedaj jc ljudstvo zmagalo. Zlasti gospodarski liberalizem leži na tleh. Sedaj jc tudi iz praktičnih ozirov bolje biti na strani ljudstva. V taki dobi se rada razvije politična špekulacija. Nc čast, ne denar ne vleče več političnih špekulantov v vrste, kjer so bili doslej, oboje pa jih vleče na stran ljudstva. A tudi dobri niso vselej tako dobri, da jih nc bi omamila slava in denar, /ato je nastala sedaj pri nas doba, ko idealizem ne bo več nekaj sam po sebi umevnega, ko nc bo vsak, ki bo z nami, že zato idealist, ampak sc bodo temu in onemu budili v srcu sebični nagoni. V taki dobi treba, da glasno izpovemo svoj i d e a 1 i z e m t u d i v politi k i!
Kaj je nam idealizem v politiki? Dvoje zahtevamo mi v imenu idealizma od zastopnikov krščanskega ljudstva : o b j c k t i v n o , d e j a n j z a naše i d e al e ; subjektivno, v c v c v t c ideale.
Naši ideali so ideali našega ljudstva, ideali krščanske demokracije. Programatično so nam jih začrtali naši katoliški shodi. Krščansko načelo mora biti vrhovni pravec tudi naši politiki. Ali ne ustvarja politika pogojev kulture? Če torej hočemo krščansko kulturo, moramo tudi ustvariti pogoje za tako kultur o. Dandanes je vse »po-liticum«: vzgoja, šolstvo, zakon, svoboda ali nesvoboda Cerkve, javna
Današnja številka obsega 16 strani.
Idealizem v politiki.
V zadnjem »C a s u« objavlja dr. Aleš Ušeničnik članek pod gorc-njim naslovom, ki je z načelnega stališča zelo vpoštevanja vreden. Prinašamo nekaj njegovih misli:
Kar je rekel Gothe o politični pesmi — »ein garstig Lied« — to velja, žal, le prepogosto tudi za politiko samo. Ko bi ne bila politika po svojem bistvu nekaj, kar jc potrebno, bi človek skoraj pritegnil krepkemu izrazu narodove modrosti, ki pravi, da si jc politiko izmislil hudič. Koliko talentov ubijo politika! Koliko dela in truda po-užije politika! Koliko strasti, koliko razporov, koliko kletve rodi politika! In kaj je sad teh talentov, tega dela in truda, kaj enaček za toliko zla? Dostikrat prava ničemnost! Ko bi se tisti talenti in tisti trudi in delo porabili za drugo kulturno delo, za vzgojo in izobrazbo ljudstva, za vedo, za umetnost, za gospodarski napredek, koliko večji bi bil uspeh! A kar jc še huje, neredko je politika samo humbug: intrigarstvo in panamstvo, borba za osebno čast in slavo, borba za osebno korist.
Treba le preučevati parlamentarne razmere n. pr. na Ogrskem, ali na Francoskem, ali pa tudi v naši — Avstriji. Ali ni avstrijski parlament le karikatura parlamentarne teorije? Le toliko so pri nas razmere drugačne, da se bori poleg egoizma prvakov in klik še egoizem prvaških narodov zoper pravico in resnico. Posledica teh razmer je ta, da jc parlamentarizem le še neka fikcija, namreč za narode sramotna fikcija, da vlada samovoljno vlada, a vlada, k a k o r da vlada z ljudstvom. Kaj naj rečemo po tem o naši domači politiki? Kadi klavrnih parlamentarnih razmer tudi naša politika nc more pokazati kakih posebnih sadov, in ni čuda, da se mnogih polašča neko nezadovoljstvo. Ne moremo si tajiti,, da je to nezadovoljstvo bolj ali manj upravičeno. Toliko truda, a tako malo uspeha! Seveda nekateri tudi sodijo, da je naša politika preveč »vclcpotez-na«, a premalo praktična, češ da ljubi velike besede, a zanemarja podrobno delo. Slovence na Koroškem, pravijo, zanemarjamo, delamo pa »visoko« po-
LISTEK.
Slika iz balkanskih nojev,
(Po bulgarskem izvirniku poslovenil A. B.)
Po hudi bitki pripeljali so ranjence v bolnišnico nekega bulgaiskega mesta. Vsakdo se je zanimal, če je kateri znanec ali prijatelj med njimi. Žene z otroci so se trumoma napotile proti bolnišnici.
»Mama, ali očeta boli?« vpraša sinek.
»Razume se. Hajde, hitro hodi!« odgovori mati.
»Kam so ga ranili?«
»V prsa. Hodi hitrejše!«
Mara Pirinska prime malega sinka Mitka za roko in hiti naprej po blatni cesti.
Odhajata v bolnišnico. Tam leži Mit-kov oče ranjen. On je že davno bil prinesen iz bojnega polja v bolnico, a šele danes, ko so mu zdravniki povedali, da je iz nevarnosti, sporočil je ženi, kje se nahaja, Mara, bleda od utrujenosti in razburjenja, hiti zamišljeno naprej, nc slušajoč neprestana otroška vprašanja. Dospeta v bolnico. Ko so nju povedli v veliko dvorano, kjer stoje dolge vrste belih postelj, prešine Maro strah, da ne bode spoznala svojega moža Aleksandra. No, tam v kotu se neki obraz smehlja in gleda naravnost nanjo. Ali jc mogoče, da jc on? Ta ima obvezano glavo, a Aleksander je baje ranjen v prsa. Pri vsem tem se ji dozdeva ta obraz znan, ona stopi brzih korakov k postelji; usta ji šepetajo nežne besede, iz oči ji teko solze. Tudi Mitko jc v očeto-
vem objemu, pa sc hitro odstrani, kajti silna radovednost, ga žene, da bi videl tudi druge ranjence. Dolgo gleda po dvorani, a naposled sc približa očetovi postelji in vpraša nežno:
»Ali vas močno boli, tatek?« »Nc, Mitko, sedaj mc več nc boli.« »A kdaj vas je bolelo?«
Ti bodem že povedal, dete moje.« »Aleksander, zakaj imaš glavo obvezano?« vpraša nemirno Mara, ko se jc spomnila, da se to ne strinja s tem, kar ji je bilo sporočeno o moževi rani,
»Vse ti razodenem Mara, samo pomiri sc! Jaz sem iz nevarnosti, a to na glavi je malenkost!
Usmiljenka donese stol. Nanj posadi Milka, Mara se vsedc na postelj. Ko sc jc malo pomirila, ga zopet povpraša, zakaj ima obvezano glavo. Aleksander Pirinski začne pripovedovati:
»Bili smo sc pri Vizi. Boj ponehava. Jaz obležim s prebitimi prsi. Okoli mene na bojnem polju je kar nakopičeno mrtvih trupel. Mlake krvi polagoma usehajo. Nastane silen mraz. Zraven mene leže trije: dva sta mrtva, tretji jc šc živ. Ko ta opazi, da sc jaz gibljem, dvigne sc malko in mc vpraša:
>-Kam ste ranjeni g. podporočnik?« »V prsa,« odgovorim jaz. »V prsa . . . nevarno jc v prsa, a v trebuh jc šc nevarnejše. Imam nekega po-znatega zdravnika; videla sva sc prej, ko sem odšel na vojno. Pazi — mi jc rekel on — samo to pazi, tla nc bodeš v trebuh ranjen; povsod sc lažje ozdravi, ako si pa ranjen v trebuh, potem . , . Gospodin pod-
poročnik, — prične zopet — jaz sem ranjen v trebuh, slabo mi postaja . . . Prosim pre-skrbite, da se razdeli tale denar med moje štiri otroke; tri leva in šestdeset stotink je . . . Tukaj imate naslov.«
Poda mi neko napisano odprto pismo.
—	»Pripravil sem ga, — reče ranjenec, — pisal sem domačim, da sem zdrav in živ; a sedaj ... Z Bogom . . . gospodin podporočnik , . .« zamrmra on zadnjikrat in
—	izdahne.
Jaz poberem denar in pismo. Polagoma sc prične daniti/ Vrane začno krožiti nad mano. Naenkrat sc pojavita v bližini dva človeka. Približujeta sc mi; spoznam po kapah (fesih), da sta Turka. Braniti se nc bodem mogel. Previdno obrnem obraz v zemljo, da bosta mislila: to jc mrtvec. Že slišim stopinje in razgovor v turškem jeziku.
Ha, glej častnika!« — zakliče prvi.
»Ali jc mrtev?« vpraša drugi.
Mislim, da jc mrtev.«
Govorita šc nekaj, a nc morem razumeti. Nato me pričneta obračati. Prebrskata mi najprej žepe na plašču, a potem na hlačah.
Ima, ima,« — reče eden in mi vzame denarnico iz žepa. Pomirim sc, misleč, da bosta zadovoljna s tem. Motil sem se. Za-čujem hreščeči zvok bajoneta, katerega je potegnil Turek i z nožnice. Mislim si, sed.;j mc bode prebodcl parkrat in takega pustil, a namesto tega me zadene druga nesreča, še mučnejša. Občutim, kako me nekdo zgrabi za uho in mi ga prične rezati.
Kaj, da ti jc rezal uho. Moj Bog!« — zukriči Mara in prebledi.	i
nravnost, svoboda vere ali nevere. Ako ne bomo zahtevali od naših inož-poli-tikov izpovedi in dejanj za katoliška načelo, za krščanski kulturni princip, tedaj se nam utegne dogoditi, da bo nekega dne svobodomiselstvo uveljavilo v zakonodavstvu svoj program.
A ni dosti izpoved in ni closti kako slučajno dejanje. Zaupniki našega ljudstva morajo biti možje, ki so vredni tega zaupanja! Nekateri so že tudi pri nas proglasili načelo »političnega katolicizma«, češ, nam je dosti, da kdo kandidira na katoliški program in glasuje za katoliški program, kaj je po svojem prepričanju, to nas nič ne briga. Nam to ne sme biti dosti! S takim načelom bi morda pomnožili vrste »somišljenikov«, a, ti »somišljeniki« bi bili v resnici kaj malo somišljeniki. Z načelom »političnega katolicizma« bi se le zaneslo v naše vrste nezaupanje in korupcija. Tako načelo, ki se nič ne briga za resnično prepričanje, -da le kdo nazunaj igra pristaša S. L. S., tako načelo, pravimo, je vaba za brezvestne sebičneže. Tako načelo bi spravilo v stranko in na zaupna mesta, ljudi, ki jim jc mar le dobička in časti. Kdo bi dejal: Nič ne de, cla le glasujejo z nami. Toda taka beseda bi ne bila pametna. Ali se ne bi lahko zgodilo, da bi taki brezznačajneži tuintam dobili premoč in ob ugodni priliki prodali svoja načela? Sicer bi pa bilo za našo stvar sramotno že to, da bi morala za zmago zahvaljevati »milost« ljudi, ki jo v srcu prezirajo. Katoličan, ki veruje, da treba tudi v politiki božjega blagoslova, pa kaj takega sploh ziniti ne more. Ali mar Bog potrebuje za svojo pravdo brezznaCajnežcv in ali bo blagoslavljal delo hinavcev?
A »politični katolicizem« nc bi zanesel v naše vrste le korupcije, temveč tudi nezaupanje. Kako naj ljudstvo verjame, da je naš boj tudi verski boj, če bi videlo, da njegovim poslancem niti samim ni vera nič mar? Kako naj se duhovnik poteguje za »katoliškega« poslanca, ki ga morda ljudje nikdar nc vidijo v cerkvi, nikdar pri maši, nikdar pri sv. zakramentih? »Liberalec)) pa hodi k maši in opravlja tudi vsaj velikonočno dolžnost. Ali ne bo taka politika zmešala ljudstvu vseh pojmov in nazadnje še sama pospeševala naturalizma? to jc, ali nc bo navsezadnje ljudstvo mislilo, da je stran-
»Da, z bajonetom. Ko že riblje par sekund, katere so se mi zdele večnost, reče svojemu tovarišu: »Nož sc mi je pohabil.« Potem pa zopet prične nadaljevati svojo mučiteljno operacijo, dokler ni odpadlo uho. — Kmalu nato, ko sta Turka odšla, pridejo sanitarci in me poberejo. Na tleh zapazim vojakovo pismo, katerega so mi Turki iz žepa izvlekli. Poprosim sani-tarce, da mi ga poberejo.«
»No, in ti Aleksander, nimaš sedaj
ušesa! Ah, kako strašno si trpel!« _ reče
Mara žalostno.
• Ali, kako si se mogel zdržati, da nisi zakričal, niti malko zatrepetal? To mi jc uganka,« — povprašuje ga Mara.
Kajne, grozno tc je bolelo, mili Alc-ksander?«
»Kako sem mogel to prenesti, sam nc vem; ko sem pomislil na tebe in na Mitka, rekel sem sam pri sebi: »Trpi mirno, ako si dal prsa za domovino] daj š c uho za svojo rodbino!«
Mara stisne možu roko v znak hvaležnosti. Potem nastane molk.
»Tatck, ali so na bojnem polju tudi hiše?« — vpraša Mitko.
»Kako ti naj odgovorim dete? Ako nastane boj sredi polja, tedaj tam ni hiš; ako jc pa v vasi ali mestu, tam so hiše.«
Ali sc v vaseh tudi bijejo?«
Seveda sc bijejo.«
»Kaj pa, čc kdo šipo ubije?«
Oh. zlato del instvo!• _ vzklikne Pi*
rinski in objame malega nevednega sinčka.
ka kot stranka in pustilo vse načelne pomisleke ter tudi iskalo v politiki le gmotnih interesov? »Politični katolicizem« je zares zmožen ubiti katoliško moč!
O francoskem »katoliškem« politiku pripovedujejo, da so ga dobili prijatelji v nedeljo opoludne v postelji in vprašali, kaj pa je z mašo? »Jaz že sicer dosti delam za katoliško stvar,« je odgovoril katoliški politik, »ni treba, da bi hodil še k maši.'« To jc bil tudi zastopnik »političnega katolicizma«, zato je pa tudi prišla Francija tako daleč!
To je torej drugi postulat našega političnega idealizma: vera v katoliška načela. Seveda ni mogoče nikomur gledati v dušo, a odločno moramo zavreči vsak le politični katolicizem in se zavzemati le za može, o katerih sodimo sami in sodi ljudstvo, da so pošteni in verni katoličani. Ali ni to mini m u m idealizma, da voditelji in zaupniki katoliškega ljudstva verujejo v katoliška načela in delujejo po katoliških načelih? Ta minimum idealizma niti ne brani, da si s tem delom zaslužijo tudi časti in imetja. Mi jim privoščimo vse časti, tudi najvišje, ki jih more dati politika, mi jim privoščimo tudi službe, ki jih more dati narod politikom, če je le njih politika čista, načelna, v službi ljudske blaginje in krščanskih idealov! Izključuje pa naš idealizem politiko, ki bi služila le osebnim interesom, ker taka politika ne more biti načelna, ampak se mora previjati in premetati. morda v največjo kvar dobri stvari, da se le bliža ciljem sebičnih želja.
Ali ni vredno slovensko ljudstvo tega idealizma naše politike? Če ga ie vredno, tedaj ga zahtevajmo od vsakogar, ki bo hotel biti zaupnik našega ljudstva! Tudi s tem idealizmom ne bomo hipoma izbreobrnili parlamentarizma, a pomogli bomo, kar se pomoči da, vsekako pa bomo zabranili premnogo zla in tudi največje zlo, da bi si ljudstvo samo volilo vodnike — zvodnike!
Gospodarski učinki Mkasskt vojske os Avsirijo.
Pomenljiva vsekako je angleškega časopisja sodba o gospodarskih in finančnih posledicah v naši državi po končani balkanski vojski.
Kadar bo minila — pišejo veliki angleški listi — vsakršna vojna nevarnost na Balkanu, bo napočila doba velike finančne in gospodarske delavnosti. Ogromna svota v zlatu, ki ga je kontinentalno občinstvo ob vojni nemarnosti spravilo na varno, bo prišla zopet v promet in bo obrti in trgovini na razpolago. To svoto cenijo angleški finančni listi na poldrugo milijardo K. Poleg tega so bile vlade same primo-rane imeti za vsak slučaj večje zneske pripravljene. Tudi ta denar, ali vsaj večji njegov del, se bo produktivno investiral. Naposled bodo velika finanč-nas redišča sveta, kakor: London, Pariz, Newyork zopet pristopna tujim emisijam, katerih se pričakuje veliko število. Poleg velikih posojil Kitajski in Braziliji, skupaj 86i milijonov kron,
Iz deželnem puslancam in placrešpch-tarjam gespudam Ribnkarjam pa res že douh časa nism guvoru. Gespud Ribnkar sc je, kokr se men zdi, iz pulitke nekam nazaj putegnu. Prou nč ga ni na spregled. Iskou sm ga že večkat med Ipaukam za vudo, med Krakučankam ukul rotuža in med mesarjem, de b sc iz nim spet enkat mal čez pulitka puguvoru. Pa use zastojn! Brau sm večkat, de je tržn nadzorstu pre-iskou mlek, sadje, klubase in take reči, al čc srn pršou jest med te prodajauke, ni blu ud tržnga nadzorstva ne dulia ne sluha.
Usa ta reč se m je že mal čudna zdela. Gespud Ribnkar ja ni tku mejčken in dru-ben, de b ga na vidu in na najdu med braj-mikam; spremenu se pa mende tuc! ni u
pridejo potrebe balkanskih narodov in zmanjšane Turčije. Gradile se bodo železnice, ceste, zemlja se bo dala nazaj poljedelstvu, oživelo bo rudarstvo itd. — na vseh krajih in koncih bo treba denarja, strojev in pridnih rok. Vso to regeneracijo bližnjega vzhoda bodo prijetno občutile ostale evropske trgovske in obrtne dežele. Anglija upa dobiti največji del pri tem. Njeno stališče do balkanskih narodov opravičuje njene nade. V tukajšnjih kupčijskih krogih se računa z dejstvom, da je avstrijska konkurenca na Balkanu za celo vrsto let jako oslabljena in da ne bo dobila Nemčija, kar bo pri Jugoslovanih izgubila Avstrija. Kolikor je mogoče soditi po časniških glasovih, smatrajo Angleži balkanske države za dobre dolžnike, katerim se brez skrbi lahko posodi, ker imajo pred seboj veliko politično in gospodarsko bodočnost. Sočasno sc čujejo glasovi bolj in bolj, da bi si Anglija po zgledu drugih držav, osobito Francije, že pri posojilu izgovorila, da so primerni del posojenega denarja vrne angleški obrti. Ako se doseže ta nakana, pa se pokaže prihodnja avstrijska in doloma tudi nemška obrt še v žalost ne j ši luči. Zakaj nobena država trozveze ne premore dandanes toliko, da bi mogla posojati, ampak potrebujejo vse tri: Avstrija, Nemčija in Italija denarja same najbolj.
Ako uvažujemo velikost posamičnih držav in njih gospodarske vire, je naravnost neverjeten kontrast, kako se gleda v finančnih angleških krogih na kredit balkanskih držav in pa na kredit — avstrijski. »Daily Tclegraph« lconštatira v svojem članku o financah balkanskih držav za sedemmesečne velike bojne kampanje, da se je njih kre-ditle neznatno poslabšal, bulgarska dolžna pisma so celo poskočila za eno točko. V isti dobi pa so padla nemška za 31 j, ruska za 3, avstrijska pa za -i. Zlasti avstrijski kredit jc izgubil angleško naklonjenost. Ob koncu minulega leta jc prinesel »Daily Telegrapli« pre-žalostno kritiko o avstrijskem proračunu, da smo namreč »tako gospodarstvo vajeni gledati v iztočnih malih državah ali v srednjeameriških republikah, nikakor pa ne v državi, ki se prišteva k zapadnoevropškim.« Ze samo ta članek bi bil zadoščal, da bi bil odvrnil angleški kapital od avstrijske valute. »Times« so prinesle nedavno tega dunajski dopis, ki govori o notranji nezdravi strukturi avstrijskega gospodarskega življenja in primerja dandanašnje stanje z dobo pred polomom 1. 1873. Najbolj očitna skupna znamenja so draginja življenjskih potrebščin in grabljivc špekulacije pri občinstvu. »Ljudje s stalno plačo, katerih je v Avstriji kar cela legija,« sc čutijo vedno v večjem pomanjkanju ter skušajo to zmanjšanje svojih dohodkov s špekulacijo na borzi nadomestiti. Število malih bank in menjalnic jc narastlo čez vse potrebe legitimne trgovine, do-čim so tudi starejše banke pomnožile svoje podružnice v slehernem mestnem (to je dunajskem) delu. Male banke in menjalnice, plačujoče po	od na-
loženega kapitala, so postale značilen pojav dunajskih ulic kakor žganjar-ske palače v revnih londonskih pred-
zakonskem stane tulk, de b ga jest več na spuznou, ke sva bla učaseh vnder ta nar bulš prjatla in kumarata. Tu more bt lic kašn druh uržah. In iskou sm ga naprej; ke jc res hedu, če sc edn enkat enga prjatla prvad, pol mu pa kar naenkat zgine, kokr de b se u zernla — uderu, al pa ket kafra. No, in nazadne sm ga najdu med češnam. Glih hrustauke je zobu in pukušu in biu tku u soj del zamišlen, de ni ne šlišu ne vidu nč, kua sc ukul nega gudi.
Vs veseu čm jest skočt h nem in ga ket star prjatu pu ram pulaplat, in žc u dulie sm vidu, kultu sc me u razveselil, skoču m ukul urata in se zasmejau ket pečen maček. Al t is t hip se ubrne gespud Ribnkar ukul in utakne ena ta nar leušeh hrustauk cn gespe u usta:
Pukus, kuku sa tela dobre!« •M-m-m; te sa pa res žmahtne. Kar en liter m jh namertc tlela u cekar, mamka; plaču jh u že moj mož. Men se žc dam medi. Dolfi, kulk jc pa že ura?« Pol enajsteh je preč.« Ježeš Marija; pol enajsteh je že preč, jest pa šc za župca nism zaukrila. Kdaj u pa dons kusiu? Zdej nej m pa še kurjava kej nagaja; pol uš pa spet sitnast stresu in mula pasu, če na u kusiu na miz, ke uš dam pršcu. Pa s sam ti uržah, de sm sc tku zamedila, ke cela ura češne zberaš in jh ukul brajnuk pukušaš, predn jh kupeš za tist zeksar.«
> Nč preveč na fadrej! Ti sam glej, de u kusiu dobr, pa na um nč jezen, če um prou ene pet menut najnga čaku,«
Ja, pet menut; mišleš de znam cu-prat? Pred ena m kar raj dani na hod,
mestjih. Kaj bolj demoralizuje, ali »šnopsarije« ali te menjalnice, ne moremo reči. V dcsetminutnem izpreho-du iz I. okraja proti dvorni operi sem naštel 11 menjalnic in pri tem jc šla moja pot deloma celo med vrtovi na eni in tržnico na drugi strani. V celi vrsti drugih dunajskih ulic sc nam nudijo isti prizori, in nam ni treba hoditi v notranjost mesta, kjer jc pravo pravcato trgovsko in denarno središče. Ako pomislimo, da večina teh trgovin oksistira od provizij ešpekulativnih opc-racij, pa nam je takoj jasno, da se nevarne tendence, ki so privedlo 1. 1873. h katastrofi, pojavljajo zopet. In nikjer nobenega znamenja, ki bi kazalo na skorajšnji povratek k zdravim finančnim razmeram.
Kot dodatek omenjamo, da delavsko statistični urad na Dunaju izkazuje letos tako veliko brezposelnih dc-lavcev kakor žc pred desetletji ne.
iz slovanskega svela.
si Moravske deželnozborske volitve.
(Dopis iz Brna.) Moravski Nemci se radu-jejo, da je izvoljenih sedem socialnih demokratov v moravski deželni zbor. »Ta-gesbote« in pa dunajska tetka, Židinja »N. Fr. Presse«, proslavljata zmago socialnih demokratov, a točita solze nad Vankom. Radost Nemcev nad izvolitvijo sedmih socialnih demokratov jc pa prav žalostno izpričevalo za izvoljence. — Nar. soc. »Češke Slovo« napoveduje čisto pravilno, da bo delo v deželnem zboru obteženo vsled sedmih socialnih demokratov, ki nimajo pojma za deželne potrebe. In zajedno napoveduje, da bodo socialni demokratje izvajali prolipoljedelsko politiko. In take ljudi so volili zaslepljeni agrarci! V svoji kratkovidnosti so šli tako daleč, da so volili v deželni zbor proti vsestransko izobraženemu možu, dr. Prochazki soc. demokrata Koutnega, ki se pravzaprav niti podpisati ne zna. Torej rajši analfabeta kakor pa inteligentnega moža. Nadalje so izvolili socialno-demokratsko ničlo, Svobodo, proti poljedelcu in županu Adamku. Teko spoštujejo agrarci svoj kmetiški stan! Izvolili so agrarci nadalje razvpitega Tusarja, ki ima za seboj grdo družinsko afero, proti poljedelcu Kubeliku. Izvolili so odpadlega duhovnika Roučka proti agilnemu delavcu dr. Baaru. Izvolili so političnega neved-neža proti nadarjenemu in zmožnemu obrtniku Sedlačku. In uspeh volitev slavijo zdaj kakor najlepšo zmago in »napredek«. No, to vam je zares čisti napredek! — A kdo jc izšel iz naših deželnozborskih volitev kakor istinit zmagovalec, nam povedo številke nepristransko, jasno in glasno. V okrajih, kjer smo bili v ožjih volitvah, smo dobili od 8. junija (86.726 glasov) do 15. junija (98.759 glasov) 12.003 glasove. Ako prištejemo k temu naše glasove, ki so bili oddani Sonntagu, in glasove, oddane pri prvi volitvi Šilingerju, Šramku, Kadlčaku in Vaculiku, pa pride na naše kandidate čez 146.000 glasov. Vseh volilcev na Mo-ravi je čez 300.000. Torej nedostaje naši stranki 10—15.000 glasov, da bi bila močnejša od vseh ostalih strank skupaj. Da si bomo te glasove do prihodnjih deželnozborskih volitev moravske dežele s časopisi in novimi organizacijami zasigurali, to je zdaj naša skrb. — Izgubili smo v splošni kuriji dva mandata, ali pridobili smo na tisoče somišljenikov. Z zaupanjem gledamo v prihodnost, Bog in narod!
de na u frdrusa. Ub en uš mou pa že use lepu na miz. Tok pa adija, Dolfi!«
Adija!«
In Dolfit.uva gespa sa teki preke dum, de jm je skori sape žmankval, če prou maja še mlade pluča in srce. Jest sm pa stopu h gespude Ribnkari.
»Buh te žiu, Dolfi! A s še žiu?«
»Kokr videš, še,« in pumulu m je ud samga vesela, de me ma čez tulk časa spet enkat pred saba, de me gleda ud ubličju du ubličja, kar ube rukc u puzdrou.
»Kok se pa scer kej pučuteš; a s zdrou?«
»Kokr riba.«
»A tula sa bli toja gespa, Dolfi?«
»Kua pa druzga! Oh, škoda, de nis ena menuta preh pršou, dc b le lohka gespe predstavu. Vem, dc b tc bla vesela.«
Nč na stri; pa enkat drukat, sej še ni ush dni konc. Mc uš pa enkat na kašna južna puvabu h seb na dum, pa se uma seznani in naš nou znajne prec iz kašnmo dobrem cvičkam žalil in pužegnal.«
»Pepe, tist pa ni moja navada, de b vabu prjatle na dum. Sej veš, tu je prec kašna antriga.«
»Tu maš pa lud prou. No, u žc šc kašna prložnast pršia. Kuku pa, dc te ni ncker nč za videt? Jest sm že mislu, dc s kej bulan; pa kokr viclcm, čist dobr vn zgledaš.«
> Kaj na bom; sej m ni nubene sile! Kar sm uženen, sm že clu pet kil gor uzeu.«
Kuku pa je tu; punavad je glih na-
j robe.«
?.e mugoče; al dutnača košta je le I use kej druzga ket šlarijska. Pa mir 3 tud
si Nemški Volksrat za Moravsko je
izdal naslednjih »10 narodnih pravil«: 1. Nemški starši, učitelji in odgojitelji vzgajajte mladino predvsem v narodnem duhu, 2. Uči se vsaki Nemec že v mladosti če-ščine. 3. Nemški lastniki hiš in posestev prodajajte svoje posestvo v slehernem slučaju le Nemcem, sicer izdajate svoj rod, »zakaj ničev jc narod, ki ne žrtvuje vsega, da se ohrani narodna zavest«. 4. Nemški hišni posestniki jemljite v svoje hiše le nemške stanovalce in obrtnike. 5. Vsaki Nemec kupuj le pri domačih nemških trgovcih in obrtnikih. 6. Nemški obrtniki postrezite svojim nemškim naročnikom lc z dobrim blagom in poceni. 7. Nemec jemlji v službo le nemške posle, 8. Nemški trgovec in obrtnik sprejemaj le nemške učence in pomočnike, a glej, da sc priuče češčini. 9. Vsaki Nemec mora v uradih sploh, zlasti pa na c. kr. poštah, zahtevati le nemške tiskovine, zakaj, uradi sodijo po številu porabljenih tiskovin na število prebivalcev posameznih narodov, 10. Slehern Nemec bodi požrtvovalen in deluj za srečo svojega naroda. Zlasti ste ve, nemške žene, dolžne delovati za svojo narodnost.
si Nevarne molitvene knjižice. V minulih dneh se je čutila Prusija v »resni« nevarnosti. Iz Krakova je bila preko Bero-lina poslana večja pošiljatev poljskih molitvenih knjižic pruskim Poljakom, Na platnicah iz slonovc kosti jc blestel — strah in groza — napis: »Bože, otmi Poljsko . , .« in pod tem napisom se je svetil poljski grb. Pošiljatev, približno 700 knjižic, je bila zaplenjena v Mislovicah, in s tem je bila od-vrnjena nevarnost od pruskega kraljestva, Bogme velika nevarnost v dneh Viljemo-vih slavnosti!
si Češki kiparji na Angleškem. Dru« štvo angleških umetnikov v Londonu je neobičajno prijazno povabilo češke kiparje, da bi se udeležili letošnje velike londonske razstave. Rečeno društvo je poslalo dva odposlanca v Prago, da bi češki umetniki čim več umotvorov poslali na londonsko razstavo. Cela vrsta čeških umetnikov in umetnic je obljubila svojo udeležbo.
si Akcija proti slovanskim delavcem v Bchuminu. Na prigovarjanje bohumin-skih Nemcev, ki se plašijo pred neobičajno hitrim naraščanjem češkega in poljskega življa v Bohuminu, je pričela Nordmarka delovati proti slovanskim delavcem. Na velikem občnem zboru Nordmarkc v Bohuminu so potožili svoje skrbi in težave deželnemu poslancu Andratschku, ki jim je obljubil svojo in ostalih Germanov pomoč. Izročil je njih pritožbe osrednji Nord-marki in ta je brž potrebno ukrenila. Pisala je nemškim delodajalcem v Bohuminu in jih pozvala, naj slovanskim delavcem odpovedo delo. Ali skrbni tetki Nordmarki se ta nasvet ni odnesel. Nemški hujskači so pozabili na faktum, da obsežna bohu-minska obrt brez slovanskih delavcev sploh ne more uspevati in da jim delodajalci nikakor ne bodo odpovedali. Nordmarki pa ne preostaje nič drugega, nego iztakniti kakšno drugo pomoč proti češkim in poljskim delavcem, ako hoče, da bo stalo nemštvo v Bohuminu na krepkejših nogah.
si Radij v Rudogorju. Kakor poročajo češki listi, so odkrili v Rudogorju, ki tvori scvcrno-zapadno mejo češkega kraljestva, nove radijeve vire, presegajoče baje vse druge radiievc vire sveta. Na odkritih studencih nameravajo zgraditi radijeva zdravilišča v velikem obsegu.
prvošm in nism več tku naumen, de b letu ukul ud štarije du štarije in klepetou tam pu cele ure in pužeru tist prah in nasnaga, ke sa ja prnesl iz saba naš vuliuci.«
»Sej jest sm t že preh večkat reku, de nekar na bod tku naumen in se na žen preveč za prazen nč. Pa ti me nis tou nekol pušlušat. Kamr sa te gnal, ke s pa šou.«
»Ja viš, preh je blu tu drgač. Preh, kc sm biu še ledek, sm sc mogu mal zletat; kašn trebuh b pa mou žc dons, če b na biu zmeri na nugah. Sej sc m jc še tku trebuh tku vidu napihnen, dc sm biu žc u resneh skrbeh, de m na u mugoče dubit kasne prpraune ženice. No, hvala Bogu; zdej se nimam nč za prtožt. Glih u praumo čas sm se uženu. Še en let nej b čaku in udiašu, pa b mc nubena več na marala,«
»Tok sam zavle trebuha, prauš, de s sc preh tku gnou za pulitka? A res nis mou druzga uržaha; prou pu pravic m puvej!«
»No, no; mal sm tud iz tem računu, de moj letajne in rnuja na bo čist zastojn. Ge-spudi, ke maja naša usoda u rukah, morja le sprevidet, de se zastojn še mačke na raufaja in dc uja gledal, de um naprej pršou.«
»Sej s ja dost naprej pršou, a nc? In ta šarža, kc ja maš zdej, gvišn nis prdubu iz soja glava, ampak iz sojem nugam.«
>Kokr sc žc uzame. Ježek m jc tud velik prpumogu; ježek mam šc bulš kokr nuge. No, pa kokr sm reku: zdej nimam nubenga trošta več, de b še kej naprej I pršou. Scer se pa že gvira. Zdej m je tud I use glih, čc sc m napihne trebuh tku kel
Red za bolniSke strežnice. V Srbiji so ustanovili nov red za odlikovanje bolniških strežnic. Red je že kovan in nosi vrezano podobo kosovske devojke, ko krepča s pijačo Pavla Orloviča,
Za zdravljenje vojakov v kopališčih jc stbska vlada določila 24.000 dinarjev!; sedaj se v raznih kopališčih na državne stroške zdravi 383 vojakov.
Tuji kapital v Srbiji. V Belgradu se snuje novo inozemsko delniško društvo, ki bo v razna podjetja v Srbiji vložilo 20 milijonov dinarjev.
Ureditev svečeniškega vprašanja v Srbiji. V kratkem se v Belgradu sestane pravoslavna duhovščina k letnemu zboru, na katerem se ima končno rešiti vprašanje o duhovniških plačah itd., tako da bo stvar zrela za sklepanje v skupščini še to jesen.
Popis cerkvenih imetij v novih srbskih krajih se v kratkem izvrši po nalogu vlade.
si Ker je izobesil zastavo — 100 K globe. »Hlas« poroča: Obrtnik Jezbera v Horicih je bil tudi med onimi, ki so po padcu Skadra pokazali javno svoje veselje z zastavo. Okrajno glavarstvo mu je za to njegovo navdušenje diktiralo 100 K kazni. Obrtnik je vložil re-kurz in namestništvo mu je te dni znižalo kazen na 20 K
si Slikar Vaclav Janša umrl. Dne
30. junija t. 1. je v Pragi umrl češki slikar pokrajin Vaclav Janša. Rodil se je v Rovni leta 1859. in je bil učenec praške in dunajske akademije. V svr-ho študij je mnogo popotoval po svoji domovini in po jugu, zlasti po Dalmaciji. Prvotno se je nameraval posvetiti figuralnemu slikanju, a pozneje je našel svoj delokrog v slikanju pokrajin. Tudi v akvarelnih barvah ima prave umotvore.
Cerkvene knjige za nove srbske kraje.
Srbsko prosvetno ministrstvo je po srbskih cerkvah in samostanih pokupilo vse pre-ostajajoče cerkvene knjige, ki se razdele cerkvam v novih krajih. Nekatere cerkvene knjige, ki jih je jako malo, se nanovo natisnejo v državni tiskarni v Belgradu.
Dom za poljske umetnike. Poljski Umetniki so sklenili prirediti umetniško loterijo in s čistim dobičkom sezidati v Krakovu dom za poljske umetnike. Za loterijo so darovali svoja dela mnogi odlični poljski umetniki; dela se razstavijo v Krakovu, Poznanju, Varšavi in Lvovu.
si Avstro - ogrski poslanik Ugron fn® more dobiti Pašiča. Belgrajski »Mali Žurnal« poroča, da je poslanik Ugron 2. t. m. petkrat iskal Pašiča v njegovem kabinetu, a se mu je vselej reklo, da je Pašič v nujnih stvareh zadržan na dvoru.
si Odposlanstva »Rdečega križa«
iz raznih evropskih držav so deloma že prispela na Balkan. Te dni je pri-spel v Belgrad švicarski oddelek »Rdečega križa«.
jeseniške novice.
j Slavnost ob polaganju temelj* nega kamna za novo šolo. Kakor smo že preteklo soboto omenili, se vrši polaganje in blagoslovljenje temeljnega kamna za novo šolo jutri, dne 6. julija, na Ciril in Metodovo nedeljo. Ob 10. uri bo na stavbišču sv. maša, potem pa so slovesno blagoslovi in položi temeljni kamen, v katerega se položi primerna listina. K lepi slovesnosti vabimo ljudstvo, ki se zanima za slov. šolo.
Šmarna gora; zdej je že kar je, in mal miru in kumuditete sm tud že putreben, sej nism več tku mlad, kokr sm biu predlanskem. Sam neki m dela še prglauce in skrbi. Če b blu še tu enkat u kraj, pol se um pa lohka uddehnou ket kuvašk meh.«
»Kua pa tacga?«
»Eh, ta preklican deželn zbor. Lcpu te prosm: za tisteh boreh deset krone, ke jh dubema na dan, s uma mogl pestit levite brat in zmerjat, ket naubugliu utroc. Sej veš, kuku znaja klerekalci! Kar du muzga t gre, in tu use sam zatu, ke zdej ruguvilja preke klerekalnem puslancem naš časn-kari, ke jm je use glih, če nam, nhnem puslancem u deželnem zbore ušesa iz kure-nina vn purujeja. Sevede, usaju b se usak, če b zajnga en druh grba nastavu, de b ga pu ne bunkal. »Sluvensk Narud« upije: klerekalci se bujeja deželnga zbora, zalu pa delaja na use kriple na tu, de b se na sklicu. Ta upitje men glih tku naprej pride, kokr de b jh »Narud« nalaš hecu preke nam; čš: le dejte jh, sej druzga na zaslužja. Prmejš, nej gre Mulavrh u deželn zbor, pa u drgač guvuru. Viš, tu me še skrbi. Ke u ta skrb enkat u kraj in de se uja ušesa mal uhladile ud tistga zafrkavajna, pol um spet srečen in veseu in stukat s um pre-mislu, predn se um še kerkat u taka na-varnast pudau. Kulk je pa že ura, Pepe?«
-Pol ene jc prec,«
»Jej, pol morm pa hitr jt dam. Pa z Bugam!«
Boltatu Pepe iz Kudeluga,
j »Slov. Straža« na Jesenicah pa
priredi ob tej priliki veliko ljudsko veselico, ki se prične ob 3. uri popoldne na vrtu g. Čuferja( prej Višnjar) na Jesenicah. Na sporedu so jako zanimive točke. Najprej govori g. prof. Jarc i"'' L j ubij a ne. Za pokrepčilo bodo nastavljeni paviljoni z mrzlimi jedili, sladščicami in brezalkoholno pijačo; kava sc bo dobivala v turški kavarni. Edina Soladina iz Carigrada. Za zabavo se dvigne zrakoplov »Zepelin I.«, vožnja zastonj in druge zabavnosti Priredi se cvetlični dan, srečolov z mnogimi dobitki itd. Pri veselici svira godba Katol. del. društva. Kdor želi nekaj ur poštene in koristne zabavo, naj sc potrudi k lepi ljudski veselici!
Književnost.
Na Triglav. V kraljestvo Zlato-rogovo! (Kažipot na Triglav.) 27 fotogra. fičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti. — Spisal Rudolf B a d i u r a. 1913.— Turi. stovski šport se je med Slovenci zadnja leta nepričakovano razvil. To je za narod velikega kulturnega pomena. Drugi športi, ako se pretirano goje, duha otopijo in čez gotovo mero celo telesnemu razvoju niso koristni, vsled česar se v najnovejšem času pojavlja močno gibanje zoper športni »arae-rikanizem«. In kateri spo.rt se ne izpre-vrže v »amerikanizem«? Drugače turi-stika! Izvzemši tiste »turiste«, ki si vrhove iz hotelov na pol pota ogledujejo ali one, ki le v največji nevarnosti vidijo užitek, slepi za drugo lepoto, je turistika splošno po svoji naravi več nego šport v navadnem pomenu — je kulturna potreba za modernega človeka, vseskozi koristna in se le v izjemnih slučajih napak obrne. Turistika združuje namreč telesno okrepitev z duševnim haskom v najlepši harmoniji. Mišice se utrde, živci pomirijo, glava zve-dri, duh postane prožen, duša se nasrka naravne lepote. Za vsak narod, ki živi v tako lepih pogorskih krajih, kakor so n. pr. naši, je turistika obenem močno vzgojno sredstvo za poglobitev domoljubja, je nacionalno eminentnega pomena. Zato mora pri nas vsakdo vsako publikacijo iz turi-stovske stroke pozdravljati, tembolj, ker so redke . »Planinski Vestnik« n. pr. prebirajo radi tudi ljudje, ki se hribov dejansko boje, da le imajo čut za lepoto nature. Krona našega turistovstva pa je seveda Triglav, ki je nekako kraljestvo zase. In vendar smo dozdaj o Triglavu, pa o Julijskih Alpah sploh pogrešali kažipota. Zato nas tembolj veseli, da je Rudolf Badiura, znan turist in navdušen ljubitelj naše lepe domačije, spisal elegantno opremljen in z naslovno sliko Henrika Smrekarja okrašen natančen kažipot o triglavskem pogorju. Že fotografije, med katerimi jih je veliko od našega izvrstnega planinskega amater-fotografa Brinška, so užitek prve vrste (n. pr.: grandiozna severna stena Triglava!) Zemljevid, načrti in šemalični pregledi potov kažejo minuciozno poznanje materije. Opis vseh izhodišč za triglavske ture, potov samih, njihova natančna karakteriza-ciia in končno zanimiv način opisovanja zadovoljujejo ne samo praktičnega hribo-lazca, ampak tudi onega, ki po Triglavu hodi samo v duhu. Preglednost knjižice, ki daje vse, tudi najminucioznejše informacije, kaže seveda njen pretežno praktični namen, ki ga je pisatelj v najpopolnejši meri dosegel. Vendar pa tudi neturistom priporočamo nabavo te zelo lične knjižice; kajpada bi ne smelo biti niti enega turista, ki bi se je ne omislil! — Cena znaša: 2 K 20 vin. ter se dobiva knjižica v »Tourist-Office«, Ljubljana, Miklošičeva cesta (pisarna deželne zveze za tujski promet na Kranjskem), Informacijski pisarni S. P. D. v Ljubljani, kakor tudi Katoliški, Narodni in knjigarni Schwentner.
izpred sodišča.
POROTNA OBRAVNAVA PROTI OKRAJNEMU ŠOLSKEMU NADZORNIKU FINŽGERJU IN URADNIKU OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA R0-SINI V GORICI.
Četrti dan.
Po slučaju Podgora, kjer se gre za 152 K 60 vin., pride na vrsto:
Lokavec. Nakaznica 480 K za železno ograjo nove šole. Pobotnica in izkaznica pisana in podpisana od Finž-garja. Ta železna ograja je stala 1307 K 88 vin., ki je bila plačana pri davkariji.
Finžgar: Ker drugih stroškov ni bilo, je ta znesek neopravičen. Bilo je tukaj kakor pri drugih prejšnjih slučajih.
Šmartno. Nakaznica z dne 23. novembra 1909 davkariji v Gorici, da plača Finžgarju za poprave v šoli v Šmart-nem 600 K. Nakaznico in pobotnico jc izpolnil Finžgar sam.
Finžgar: Znesek je neopravičen, meni so vidno zdi, da so taku okrogli zneski.
Rudolf Kumar, nadučitelj v Šmart-ncin, izpove, da so bile leta 1909. poprave, ki jih jc izgotovil Anton Klan-čič iz Podgore.
Anton Klančič, župan v Podgori, je bil kot član okrajnega šolskega sveta naročil Ivanu Kosu, da izvrši poprave v Šmartnem. Plačal je iz svojega. On je dvignil pozneje ta denar na davkariji. Bil je eno leto tudi še pod Finžgarjem pregledovalec računov. Pregledovali so knjige pri okrajnem šol. svetu in gledali, če se te vjemajo z izkazi davkarije. Spisov, pobotnic navadno niso pregledali. Če se jim je zdela kaka postavka nejasna, so poklicali Rozino, da jim pojasni.
Nakaznic, kjer si je okrajni šolski svet sam nakazoval denar, niso opazovali.
Drž. pravdnik: Ste dobili pojasnila pri sejah tudi od Finžgarja.
Klančič: Od Finžgarja.
Drž. pravdnik: Ali ste opazili, da je bil Finžgar pozabljiv.
Klančič: Ne, vedel je vedno vse natančno povedati.
Drž. pravdnik: Koliko časa ste delali?
Klančič: Dva dni po šest do osem ur. Pavlica si je napravil notice in napravil referat za sejo.
Drž. pravdnik: Pa glede proračuna vam je referiral Finžgar.
Klančič: Da.
Drž. pravdnik: In je vedno vse natančno vedel?
Klančič: Tega nisem nikoli opazil, vedel je vedno vse natančno pojasniti.
Dr. Franko: Je bil Finžgar pri pregledovanju računov?
Klančič: Ne.
Dr. Franko: Za katera pojasnila ste vprašali Rozino?
Klančič: Se ne spominjam, pa samo kake malenkosti glede knjigovodstva ali če se kaki vinarji niso vje-mali.
Dr. Franko: Kdo je napravil iste akte?
Klančič: Rozina.
Dr. Franko: Ali vam je dal Finžgar ali glavar kako navodilo glede pregledovanja računov?
Klančič: Nihče.
Dr. Gabršek: Ko ste rabili pojasnil, vam jih ni dal glede postavk, katere so bile dvomljive.
Klančič: Ne.
Finžgar: Ali nisem imel pri sejah vedno pisano poročilo pred seboj?
Klančič: Vedno.
Rozina: Kdaj ste pregledovali račune?
Klančič: Proti koncu leta. V aprilu smo bili izvoljeni za revizorje. Revidirali smo pozneje.
Po slučajih Bate, Banjšičc, kjer se obtoženec zagovarja kakor v prešnjih slučajih, pridejo na vrsto:
Avče. Nakaznica z dne 11. julija 1911 davkariji v Gorici, da izplača Finžgarju za popravo v šoli v Avčah 350 kron.
Ta svota je bila nakazana med Ro-zinovim dopustom.
Finžgar: Rozina je vpisal še 8. julija 1911.
Preds.: Pa samo v treh postavkah je zapisal Rozina.
Drž. pravdnik: Jaz si pridržujem pravico, da prinesem dokaz, da je bil Rozina od 6. julija 1911 res v Toplicah.
Finžgar: Potem me je slabo informiral prej.
Drž. pravdnik: In kdaj ste mu izročili denar?
Finžgar: Ko je prišel nazaj. Dr. Gabršček: Opozarjam, da je to že drugi slučaj.
Drž. pravdnik: Za prejšnji slučaj ste rekli, da se je Rozina vrnil.
Finžgar. Dne 8. julija 1911 je vpisal še Rozina, torej šc ni bil v Toplicah dne 6. julija.
Drž. pravdnik: Predlagam, naj se pokliče orožnik telegrafično, da izpove, kako jc izvedel, da jc bil Rozina v Toplicah.
Dr. Franko: Ni treba delati državi takih stroškov.
Drž. pravdnik: Čudim se. da se upira ugotovitvi, kdaj je prišel Rozina v Toplice, sicer pa to za naš slučaj ni posebno važnosti, ker 11. julija 1911 Rozina ni bil več tukaj.
J os. Banduš, trgovec v Kanalu, izpove, da je zidal šolo v Avčah skupno z Debenjakom. Bil je popolnoma izplačan. Zneske je prejel vse na davkariji.
Jos. Debenjak iz Kanala izpove kar Banduš.
Nakaznica z dne 25. maja 1912 davkariji v Gorici, da izplača okrajnemu šol. svetu za delno poravnavo računa za napeljavo vode, 300 K.
Račun je bi predložen okrajnemu šol. svetu dne 26. julija 1912 in ta je znašal 330 K in ta znesek je bil nakazan šolskemu vodstvu v Avčah.
Finžgar: Ta znesek je ravno tako neopravičen, kakor drugi. Seveda me je Rozina slabo informiral.
Drž. pravdnik: Čudno je, da se takrat niste koraj nič spominjali, zdaj pa se nekaterih reči tako dobro spominjate.
Rozina: Dne 24. maja 1912 je bila seja dež. šol. sveta, kjer se je dovolilo napeljavo vode. Drugi dan pa je bilo že nakazano.
Drž. pravdnik: Tudi se ni vedelo, koliko bo stal.
Rozina: Drugi dan bi se pač spomnil, da je bilo to šele prejšnji dan v seji. Jaz sam nisem bil pri seji, sejne zapisnike pa jo pisal Finžgar sam.
Finžgar: Me je slabo informiral.
Predsednik: Tako slabega spomina pač niste imeli. To se meni zdi zelo čudno.
Finžgar: Meni tudi.
Rihard Gorjup, učitelj v Avčah, izpove, da so se vršile razne poprave.
Pet minut odmora.
Predsednik: Pi-edlog drž. pravdni-ka, da se pokliče za pričo orožnik iz Toplic, ki izjavi, je-li bil Rozina res od 6. do 27. julija 1911 v Toplicah, je sodni dvor odklonil.
Ivojsko. Nakaznica z dne 29. julija 1911 davkariji v Gorici, da izplača okr. šol. svetu za poprave šolskih prostorov v Kojskem 180 K.
Po sporočilu šol. vodstva v Kojskem sc je izvršila v letu 1911 preselitev v sedanje šolske prostore, ki je stala 52 K, ker je Lenardič sam poskrbel prepeljavo. Kako se je mogel še enkrat, nakazati?
Finžgar: Morda jc bil ta znesek uporabljen, ker je bilo pri preselitvi mnogo stroškov. Drugače seveda se zagovarjam tako, kakor pri drugih slučajih. Kako sem mogel tudi kar v enem mesecu kar tri svote poneveriti, ko sem imel zadostno plačo.
Predsednik: Rozina je začel vpisovati v zapisnik šele 3. avgusta 1911.
Finžgar: Rozina je odšel že 27. i2 Toplic.
Drž. pravdnik: Pa takrat ste bili v Bohinju.
Finžgar: Res, toda živeli nismo niS bolj potratno; malo juhe in vsak dan krompir.
Drž. pravdnik: Jaz moram opomniti, da so šli pri Finžgarju tisočaki v zrak, kar pri drugih uradnikih ni taka navada. Sicer bom pa pozneje o tem govoril.
Lenardič Anton iz Kojskega izpove, da je prejel denar za pripravo prostorov in preselitev na davkariji v Gorici.
Finžgar: Ali ste dobili od mene kdaj v uradu kak znesek?
Lenardič: Vem gotovo, da nisem dobil.
Avgust Poberaj, nadučitej v Kojskem: Znesek za preselitev je bil 52 K. Prostore je popravil Lenardič sam, zato je dobil 1661 K. Peči ni postavil Lenardič, bile so postavljene v jeseni. — Peči je postavil Stanič, ki je prejel denar na davkariji.
Rozina: Jaz sem imel dopust do 3. avgusta 1911.
Predsednik: Ali vam je pozneje Finžgar dal denar?
Rozina: Ne.
Dr. Gabršček: Ali ste prišli v Gorico direktno?
Rozina: Ne, prve dni avgusta sem bil v Ljubljani.
Drž. pravdnik: Dne 3. avgusta ste torej nastopili službo in L avgusta si že nakazali 800 K.
Rozina: Da.
Na vrsto pridejo slučaji: Šcbreljak, neopravičenih 400 K; Čepovan, neopravičenih 180 K -40 vin.; Kamnje, neopravičenih nakazil za 230 K in Dol za majhen znesek.
Obtoženec se zagovarja kakor na« vadno z Rozino.
01) 1. uri popoldne sc jc obravnava prekinila in' se nadaljevala ob 3. uri popoldne.
Četrti dan popoldne.
Na vrsto pridej o slučaji: Sv. Križ, 280 K; Plave 250 K; Velike Zabije 360 kron. Finžgar se zagovarja, da je neopravičljive nakaznice in pobotnice res sam pisal in podpisal, toda na podlagi napačnih informacij od strani Rozine. Denarja pa sam ni vzel, ampak Rozina. Državni pravdnik ugovarja temu, češ, da bi se bil moral Finžgar spominjati na to, da so razni zneski bili že plačani in da so te informacije napačne.
Nato so prišli na vrsto štirje slučaji. kjer so se nekateri zneski neopravičeno izdali za razne učne pripomočke. Finžgar se zagovarja kakor navadno.
Posojila.
Nakaznica z dne 19. aprila 1913 davkariji v Gorici, da izplača Finžgarju za poravnavo zumullili obresti na
»Montu« 1345 K. Mont pa te svote ni prejel.
Finžgar: Dokler je bil gosp. Bolko še ud okr. šol. sveta nam je večkrat on posojal, mogoče da se je ta denar dal njemu in ne »Montu«, drugače pa je denar poneverjen.
Predsednik: In kdo ga je pone-veril ?
Finžgar: Rozina.
Rozina: Do 1. 1904. nisem jaz sploh Še nič imel z »Montom« opraviti.
Finžgar: To je naravnost hudobno izmišljeno.
Anton Jakončič: Ravn. pri »Montu«, izpove, da iz knjig ni razvidno, da bi »Mont« prejel ta denar. Navadno je hodil po denar g. nadzornik, včasih tudi Rozina.
Predsednik: Ste rekli kdaj g. nadzorniku, da ne bi smel zaupati Rozini?
Jakončič: Da, sem mu rekel in takrat je prišel tudi Rozina po 20.000 K.
Predsednik: Dne 28. maja 1906 je dvignil Finžgar na »Montu« znesek 30.000 kron, od katerih se je pridržalo 2000 K. Od teh je bilo plačanih dne 28. maja 1906 22.000 K davkariji v Gorici, 4000 K davkariji v Kanalu, davkariji v Ajdovščini 2000 K. Kje je drugih 2000 kron.
Finžgar: Ta znesek je poneveril g. Rozina. Danes sem o tem dvakrat popolnoma prepričan. Jaz sem v vsem času znosil do l1/- milijona kron in vendar nisem nič poneveril.
Rozina: Jaz tega denarja še videl nisem; mogoče pa sc je teh 2000 kron porabilo za šolo v Solkanu.
Finžgar: To je izključeno, ker se jc ves denar odposlal, za kar jc bil dvignjen, namreč davkarijam za izplačevanje učiteljeva.
Predsednik: Iz izpiska pok. Lozer-ja ni razvidno, da bi se mu izplačalo za šolo v Solkanu 2000 K.
Cerkev sv. Urha v Rihembergu je kupila od okr. šol. sveta staro šolo v Rihembergu za 5000 K. Župnik Štran-car je izročil 1000 K dne 19. decembra 1911, 3000 K dne 2. januarja 1912, 500 kron dne 4. julija 1912. Župnik Štran-car je izročil dne 2. januarja 1912 3500 kron uradniku Simčiču, ki je dal ta denar Finžgarju.
Finžgar: Jaz sem imel teh 3500 K par dni doma, pozneje sem jih dal Rozini. naj jih nese na davkarijo.
Predsednik: Avizo na davkarijo za 3500 K je od 19. decembra 1911, ko še denarja niste imeli.
Finžgar: Pa avizo je bil prezenti-ran šele dne 4. januarja 1912.
Predsednik: Kako je bilo to?
Finžgar: Rozina se je mogel zmotiti v datumu.
Predsednik: Kaj sc je zgodilo z denarjem?
Finžgar: Jaz sem dal ta denar Rozini in on ga ni nesel na davkarijo.
Rozina: Jaz sem spisal nakaznico za 4500 K in že odposlal, toda denarja nisem dobil. Mislil sem, da ga je morda nesel sam Finžgar, posebno ker ni bilo tiste nakaznice z davkarije nazaj.
Predsednik: Ali ste prišli kdaj v hišo g. Finžgarja in vprašali po denarju okr. šol. sveta, ki se je hranil pri Finžgarju.
Rozina: Ne.
Dr. Gabršček: Ali ste vedeli, da mora priti nakaznica nazaj, če ni bilo denarja?
Rozina: Jaz sem mislil.
Drž. pravdnik: Torej vi ste vedeli, da sc mora stvar razjasniti.
Rozina: Vedel sem, da se stvar mora razjasniti. Če bi hotel denar obdržati, bi nc poslal avizo. Tako neumen nisem bil.
Dr. Franko: Vi ste vedeli, da ima Finžgar doma denar ?
Rozina: Ne, jaz sem mislil, da je Finžgar denar oddal, ker nakaznice ni bilo nazaj.
Predsednik: Davkarija izpričuje, da ni prejela nobenega zneska.
Razprava se zaključi ob 6. uri zvečer; nadaljevanje se prične v petek ob 9. uri dopoldne.
Peti dan.
Gorica, 4. julija.
Na vrsti so neopravičljivi zneski: »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani 391 Iv 50 vin.; »Narodni tiskarni« v Gorici 292 K 72 vin. in »Goriški tiskarni« 84 K 6i vin. Zneski so morali izginiti v žepih enega obtožencev.
Občina Rihemberg je imela prispevati za novo šolo znesek 1000 K v raznih obrokih. V letih 1907 in 1908 je plačala po 200 K v roke Finžgarju. Davkarija teh zneskov ni prejela.
Finžgar: Dotični akti niso popolnoma pravilni. Morda so bili ti zneski uporabljeni direktno za kake šolske potrebščine, posebno za šolske vi*te. če se niso za to uporabili, so seveda Doncverjeni,
Predsednik: Avizo na davkarijo o tretjem obroku 200 K z dne 28. decembra 1907 imamo tukaj.
Finžgar: S tem jc bil poslan tudi denar na davkarijo.
Predsednik: Tudi za četrti znesek 200 K od 30. septembra 1908 imamo avizo na davkarijo, davkarija pa denarja ni prejela.
Rozina. Jaz bi rad vedel, kdaj je Pavlica izročil ta denar Finžgarju, ker je Pavlica plačal oba zneska leta 1908. skupaj. Jaz sem napravil avizo za 400 kron in ne dvakrat po 200 K.
Predsednik: Kaj ste poslali na davkarijo?
Rozina: Nakaznico in ne denar.
Drž. pravdnik: Seveda ne, saj ta denar se je porabil za šolske vrte.
Dr. Franko: Pa so bile te nakaznice na davkariji?
Izvedenec: Ne vem, v aktih so.
Predsednik: Ali ste odposlali vi te nakaznice?
Rozina: Jaz sem poslal nakaznico za 400 K.
Predsednik: Ali je davkarija prejela to nakaznico?
Rozina: Jaz ne vem; samo mislim, če je davkarija nakaznico prejela, denarja pa ne, bi morala priti nakaznica nazaj. Jaz vem, da sem gosp. Finžgarja parkrat spominjal na teli 400 I\, potem sem pa pustil.
Drž. pravdnik: Če ni davkarija prejela denarja, hi prišla nakaznica nazaj, v čegave roke?
Rozina: V moje. ker tega se ni pošiljalo po pošti.
Izved.: Občina Rihemberg bi prispevala za novo šolo 1000 K v petih obrokih po 200 K. Prvi jc bil porabljen za šolski vrt. Vsi drugi obroki so bili izplačani pri okr. šol. svetu. Drugi obrok bi se moral plačati leta 1.907., tretji in četrti leta 1908., peti pa leta 1909. Davkarija obrokov iz leta 1907. in prvega 1908. ni prejela. Znano ni, če je davkarija obe sprejejnnici tudi sprejela.
Predsednik: Rozina pravi, da leta 1907. ni bilo plačanih 200 K, ampak leta 1908. skupaj 400 K.
Finžgar: Po aktih je to izključeno.
Rozina: Jaz sem prejel od Pavlice leta 1908. 400 K in mu dal uradni pobotnici z datumom, kakor bi se morala obroka res izročiti. Ako sem avizo za teh 400 K odposlal, se ne spominjam.
Predsednik: Vi ste rekli preiskovalnemu sodniku, da vas je morda opozoril na onih 400 K.
Finžgar: Jaz ne izključujem, da me je opozoril. Ko pa mi je Rozina predložil avizo, sem mu izročil denar.
Josip Blažič v Kanalu je kupil hišo v Kanalu, kjer je bila stara šola. Zadnji obrok 568 K 78 vin. je izročil Finžgarju. Davkarija tega zneska ni prejela.
Finžgar: Ta znesek sem gotovo prejel in ga izročil Rozini, on pa si ga je pridržal.
Rozina: Tega zneska nisem nikdar prejel.
Nato se zaslišita kot pregledovalca računov Josip Pavlica in Andrej Lut-man. Prečitajo se razni računi goriških trgovcev.
Orožništvo v Radovljici javlja, da ni moglo zvedeti, da je Finžgarjev oče obtožencu dal v desetih letih kako svoto, pač pa se je oče pred dvema letoma izrazil, da ga sin France podpira. Oče je imel dobroidočo gostilno, tako aa je svojih trinajst otrok lahko boljše vzgojil. Sicer pa premoženjske razmere v zadnjih letih niso bile tako sijajne, da bi lahko podpiral svojega sina Franceta.
Preide se na slučaje, radi katerih je obtožen Rozina. Ti so popolnoma drugačni od onih, radi katerih je ol> tožen Finžgar. Rozina je sam izpolnil nakaznice, Finžgarjev podpis je ponaredil, nato spisal pobotnico in podpis stranke tudi ponaredil.
Politične informacije so za Rozino neugodne. Bil je zelo radodaren do so-lovcev, čeravno ni imel premoženja. Zapravljal je zelo veliko, včasih po 100 kron v noči, za družino se ni brigal. Z ženo jc grdo ravnal.
Dr. Gabršček: Opomniti moram, da so politične informacije glede tega, da je z ženo slabo ravnal, izmišljene.
Rozina: V prejšnjih letih sem zelo skromno živel, šele pozneje, ko sem po-neverjal, sem začel bolj zapravljati. Družina pa radi mene ni trpela.
Obravnava sc jc prekinila in se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri naprej.
I ^ Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino! ;
Poraz liberalcev pred državnim sodiščem.
V liberalnem taboru velika potrtost. Mislili so res, da bodo pridobili državno sodišče za svojo sofistično razlago deželnega volilnega reda in si tako nekoliko zboljšali svojo pozicijo v mestih in trgih. A zmotili so se temeljito. Državno sodišče se je postavilo na stališče, ki za vsakega, ki o stvari res kaj razume, ni bilo nikdar dvomljivo.
Šlo se je za sledeče. V deželnem volilnem redu je rečeno, da ima volilno pravico za deželni zbor v k u -riji mest in trgov vsak, ki je vpisan v volilskem imeniku za občinske volitve v prvem ali drugem razredu. Novi občinski volilni red je pa temeljito spremenil občinsko volilno pravico in prišlo je veliko več volil-cev v prvi in drugi razred, kot jih je bilo poprej. To pa seveda liberalcem, ki se imenujejo »napredni«, so pa v resnici zelo nazadnjaški, ni bilo všeč in niso privoščili boljše volilne pravice malim davkoplačevalcem, ki so po novem občinskem volilnem redu — ki ga je sklenila v resnici n a -pred n a S. L. S. — prišli v drugi razred. Liberalci so trdili, da je za deželne volitve merodajen še stari občinski volilni red, ne pa novi, in so hoteli na ta način tisoče novih volilcev potisniti iz kurije. Toda spodletelo jim je temeljito. Državno sodišče je pritrdilo do cela stališču, koje zavzema S. L. S. — Nazadnjaški atentat liberalne stranke — za katero capljajo tako verno Kristanovi socialni demokratje — se je ponesrečil enkrat za vselej. Bla-mirani so liberalci, blamiran pa tudi njihov socialnodemokratični privesek.
Posledice te razsodbe državnega sodišča so za liberalno stranko zelo neprijetne. Pri prihodnjih deželnozbor-skili volitvah utegnejo zgubiti tri do štiri mestne mandate. To je hud tobak za itak že dosti klaverno liberalno stranko.
Cerkveni veslnik.
-f Zlatomašnik Andrej Vole f.
Umrl je po daljši bolezni veleč. g. zlatomašnik in župnik v p. A n d r. Vole, nečak bivšega stolnega dekana Jurija Volca in stric gg. župnikov Josipa in Alojzija Vole. Rojen je bil rajnik dne 7. maja 1834. 1. v Kranjski gori, posvečen 30. julija 1857, v pastirstvo poslan leta 1858. Služboval je kot kaplan na Bledu, v Boh. Srednji vasi in v Bošta-nju; kot župnik pa v Beli peči nad štirinajst let in osem let v Št. Vidu nad Ljubljano; v Olševku nad Kranjem je živel 22 let v pokoju, ki pa ni bil pokoj, ampak nepretrgana skrb za dušni in telesni blagor Olševčanov in okoličanov. Bil jc »olševski gospod« mož blagega značaja. Kdorkoli je prišel z njim v dotiko, je moral občudovati njegovo prijaznost in ljudomilost do vsakogar. Znana je bila njegova priljubljenost med duhovščino, njegova zvestoba v izpolnjevanju vseh stanovskih dolžnosti, njegova ljubezen do šolske mladine, njegova skrb za odraslo mladino (ustanovil jc že starček slov. katol. izobraževalno društvo v Olševku). Čutil se je rajnik najbolj srečnega, če je mogel podpirati ali pomagati gmotno ali na kak "koli način ne le sorodnikom, ampak tudi vsakomur, ki ga je le videl ali poznal. Blag spomin blagemu možu!
-h Nove sv. maše bodo darovali ie-tos sledeči gospodje iz ljublj. škofije: Jožef Bulovec, Breznica, clne 20. julija. (Govori g. žujinik F. S. Finžgar.) Fran Gabrovšek, Rovte, dne 27. julija. (Govori g. drž. posl. J. Hladnik.) Anton Hafner, Zabnica. dne 20. julija. (Govori g. ravnatelj J. Traven.) Franc Honig-mann, Vrhnika, dne 20. julija. (Govori g. dekan F. Honigmann.) Fran Kokel, Brezje, dne lfl. julija. Fran Ks. Kova-čič, Prem, dne 20. julija. (Govori P. dr. Gvido Rant O. F. M.) Franc Pavlič, Šmartno pri Kamniku, dne 20. julija. (Govori g. dekan J. Lavrenčič.) Gabriel Petrič, Ljubljana (uršulinska cerkev), dne 20. julija. (Govori P. Kornelij Petrič O. F. M.) Matej Vilfan, Stara Loka, dne 20. julija. (Govori g. prelat Andrej Kalan.) Ivan Žerjav, Ljubljana (Sv. Peter), dne 27. julija. (Govori g. stolni vikar Janko Cegnar.) Ignacij Žganjar, Videm—Dobrcpolje, clne 20. julija. (Govori g. vojni superior msgr. A. Jaklič.) Janez Ev. Burcnk, Komenda, dne 20. julija. (Govori g. profesor dr. Mihael Opeka.) Janez Črnilec, Naklo, dne 20. julija. (Govori g. župnik B. Rebol.) Anton Gnidovec, Ajdovec, dne 20. julija. (Govori g. ravnatelj rnsgr. dr. J. Gni-dovec.) France Lovšin, Ribnica, dne 20. julija. (Govori g. profesor dr. J. Jerše.)
Filip Merješič, Ljubljana (Sv. Jakob), dne 20. julija. (Govori P. Pij Žankar O. F. M.) Janez Pečkaj, Dol. Logatec, dne 20. jujija. (Govori g. kaplan Leopold Turšič.) Josip Poje, Osilnica, dne 27. julija. Alfonz Zaverl, Dole, dne 27. julija. (Govori g. dekan M. Rihar.)
V proslavo sv. Cirila in Metoda. Jutri ob en četrt na štiri popoldne bo v stolnici slavnostni cerkveni govor o apostolskem delovanju sv. slovanskih apostolov in o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Naše občinstvo opozarjamo na ta aktualni govor.
c Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani, Elizabctna cesta 9, meseca julija dvakrat in meseca avgusta enkrat. Začetek bo v ponedeljek ob 6. uri. — Vič. gg. se prosijo, da svojo udeležbo pravočasno naznanijo.
Vojska D9 Balkan«.
i.
Ko bi bili Bulgari, Srbi in Grki imeli medseboj razdeliti Turkom skupno odvzeto ozemlje, so se sprli. Posebno oster je spor med Srbijo in Bulgarijo, ker sta bili te dve državi že pred začetkom vojske s Turčijo sklenili medseboj razdelilno pogodbo in določili za razsodnika ruskega carja, ako bi se glede izvršitve pogodbe sami nc mogli sporazumeti. Ta slučaj je tudi res nastopil. Car je zato posegel vmes in bilo je videti, da se stvar potom razsodbe mirno reši. Še več — Rusija je bila skoraj že na tem, da obenem s srbsko« bulgarskim sporom reši tudi bulgarsko-grški spor, glede katerega ni bilo pogodbeno nič določenega. Na ta način bi bila Rusija tudi utrdila balkansko zvezo.
Ta načrt se pa ni posrečil. Bulgarska vojna stranka, okrepljena po odstopu Ge-šova, je zahtevala odločitve z mečem in se ji je to posrečilo.
Iz tega se da razlagati, da Bulgari niso hoteli Srbom nič odnehati. Zdi se s precejšnjo verjetnostjo, da so bulgarske čete z napadom na Srbe in Grke začele, ne da bi se bila napovedala prava vojska.
II.
Eden obrne, drugi obrača. Bulgarija ni pri tem nič mislila na Rumunijo. Ru-muni pa so nejevoljni, ker se vsled prigovarjanja Avstrije niso bili udeležili vojske zoper Turčijo, da bi bili tudi oni kaj odnesli. Sicer jim je Bulgarija morala odstopiti Silistrijo, a to je Rumunom veliko premalo. Ko so se zdaj Bulgari proti volji Rusije obrnili proti Srbiji, je Rusija naščuvala Rumunijo. Dejala jim je: Vi na vsak način zdaj lahko, ne da bi vam bilo treba ene kapljice krvi preliti, dobite v svojo pest ozemlje od Tutrukana do Balčika, to je najsevernejši košček bulgarske Do-brudže; Bulgari, zaposleni s Srbi, se vam ne bodo mogli upreti. Toda neumni ste, če ste samo s tem zadovoljni. Kajti, če vi Bulgarom vzamete ta kos ozemlja, se bodo oni tembolj odškodovali v Srbiji sami. Na ta način postanejo veliko močnejši od vas na Balkanu. Torej: čim več ugrabijo Bulgari Srbiji, tem več jim vi vzemite, da se bo varovalo ravnotežje. Tega se bo Bulgarija ustrašila in morala na vse strani odnehati. Tako se bo mir na Balkanu rešil.
To so Rumuni seveda takoj razumeli, V Rumuniji je nastalo silno protibulgarsko in protiavstrijsko gibanje. Rumuni so mobilizirali in stoje s svojo izborno armado, ki šteje skoraj toliko vojaštva kakor Bulgarska in Srbska skupaj, Bulgarom za hrbtom.
III.
Medtem divja med Bulgarijo in Srbijo nenapovedana vojska. Poročila »Reichs-poštinega« dopisnika Wagnerja o zmagi Bulgarov na Ovčjem polju pri Velesu so resnična. Morebiti zmaga ni tako usodna, kakor trdi Srbom nasprotni Wagner, sam pravi, da jc s to zmago srbska armada prisiljena sc proti Skoplju, oziroma za reko Pčinjo umakniti.
Res pa je tudi, da so Srbi Bulgare pri Kočanah premagali in vdrli na bulgarska ozemlje v smeri proti Kiistendilu in Sofiji. Seveda nc bodo mogli zdaj prodirati naprej, dokler se na drugem koncu pri Velesu stvar končno nc odloči. Bojni uspehi Srbov in Bulgarov se torej zdaj nekako vagajo .
Podobno je med Grki in Bulgari. Grki so zavzeli važno postojanko Kilkiš, Bulgari pa so vnovič zavzeli nič manj važni Djev-djeli.
IV.
Kaj pa Rumunija? Avstrija dela z vso silo na to, da bi Bulgari Rumunom prostovoljno odstopili črto Tulrukan—Balčik, Rumuni pa naj bi potem pustili Bulgare pri miru, naj s Srbi napravijo, kar hočejo, Rusija pa seveda Rumuniji prigovarja, naj se s tem nc zadovolji, ker bi Bulgarija potem kljub odstopitvi tega ozemlja lahko nevarno narastla, kar bi bilo na vsak način Rumuniji v škodo. Torej je zdaj usoda Balkana pravzaprav v rokah Rumunije.
Če pa Srbi kljub nevtralnosti Rumunije Bulgare zmagajo, bi Avstriia. ki nc
more trpeti usodnega poraza Bulgarov, prišla v položaj, da bi morala aktivno Bulgarom pomagati.
Če Bulgari vsled nevtralnosti Rumu-nije Srbe premagajo, je obstoj Srbije v nevarnosti, kar pa Rusija ne more trpeti.
Če Bulgarija v slučaju, da Rumunija noče zagotoviti svoje nevtralnosti, bodisi da ji Bulgarija nič ne odstopi ali da se Rumunija z odstopom gotovega ozemlja ne zadovolji, pride v največjo nevarnost, ki si jo je mogoče misliti, bi se morala Avstrija obrniti proti Srbiji in Rumuniji obenem.
V vseh teh slučajih je dan povod za splošni svetovni konflikt. Zaključek iz tega je: najbolj pametno je, da se Balkanci sporazumejo in orožje odlože. Ta vojska je, kakor se na prvi pogled vidi, največja brezumnost. Vojska oficielno še vedno ni napovedana; položaj se torej da še zmiraj rešiti, čeprav težko. Zato nismo še izgubili zadnjega upanja.
Naj bi se Rumunija po pameti odločila in sploh preprečila vojsko med bivšimi zavezniki! Ves svet ji bo za to hvaležen.
BULGARI ZMAGUJEJO NA OVČJEM POLJU. — ZA VELES SE BIJE LJUT BOJ.
Dunaj, 4. julija. V pozni večerni uri je objavila »Reichspost« posebno izdajo, ki opisuje bitko na Ovčjem polju med Bulgari in Srbi. Bitka se je bila enajst ur. Ena bulgarska brigada je skozi štiri ure vzdržala osem napadov Srbov, ki so bili v veliki premoči, dokler niso došla močna ojačenja. Ko sta jedri obeh armad trčili skupaj, se je bila bitka še vedno neodločeno pet ur, dokler ni prišla s severa močna bulgarska kolona, ki je napadla levo srbsko krilo in je razbila. Srbi so bili zato prisiljeni, da so zapustili pri Velesu svojo postojanko, ki je tvorila ključ njihovega operacijskega temelja. Umaknili so se Srbi v postojanko Skoplje—Kumanovo. Na srbski strani so se bili tudi Črnogorci. S to bulgarsko zmago je padla na severnem bojišču važna odločitev.
Soiija, 4. julija. »Reichspoštin« poročevalec brzojavlja še svojemu listu: Po porazu na južnem Ovčjem polju se je srbska armada umaknila do črte, ki jo tvori reka Pčinja. Zahodni rob Ovčjega polja se nahaja še v srbskih rokah, a po obkolilnih operacijah Bulgarov je tudi ta postojanka ogrožena. Kljub srbskim zmagovitim poročilom je že zveza srbske armade s severno operacijsko bazo močno ogrožena. Velikopotezno zamišljena koncentrična bulgarska ofenziva proti glavni srbski armadi zadobiva nov impulz, ker se pomikajo s severa močni bulgarski oddelki, ki nameravajo čez Trn proti zgornji Moravi. Ta akcija spominja na v prejšnji vojski nameravano obkoljevalno operacijo tretje armade iz Bunar Hissarja proti Vizi. Bulgarsko prodiranje za obhod srbskih postojank iz Vranje na Kumanovo uspešno napreduje in so Bulgari po mojem mnenju prisilili Srbe, da se bodo morali umakniti v Tetovo (Kankandelen). Če se tudi taktično uspešno izvede strategično že posrečen načrt Bulgarov, se na Kosovem polju zopet izigra znamenit prizor srbske povestnice.
Sofija, 4. julija. (Agence telegraphique bulgare.) Do včeraj zvečer so Bulgari vjeli 25 častnikov in 3000 vojakov srbske timo-ške divizije s 6 poljskimi in 2 gorskima topovoma. Vsled dosedanjih, za Srbe z izdatnimi izgubami zvezanih napadov ne morejo Srbi več podvzeti uspešne akcije proti bulgarski armadi.
Soiija, 4. julija. Prva srbska drinska divizija, ki je stala ob južnem krilu srbske glavne armade pri Velesu, je bila z velikimi izgubami nazaj vržena. S tem je ob-koljenje srbske glavne armade izvedeno,
Soiija, 4. julija. Pri Velesu se vrši velika bitka. Na obeh straneh se čete bijejo s čudovito hrabrostjo in srditostjo. Srbi kljub delnim uspehom niso bili v stanu zavzeti bulgarskih postojank. Južno srbsko krilo je doživelo velik poraz. Bulgari so drinsko divizijo potisnili v smeri proti Skop-lju. Zasedenje Velesa od strani Bulgarov se danes pričakuje.
Zemun, 4. julija. V bitki okoli Velesa je drinska divizija imela 1600 ranjencev, med temi 40 častnikov. Največ ranjencev so imeli polki št. 4, 5, 16 in 17.
SRBSKE ZMAGE PRI KOČANAH.
Belgrad, 4. julija. Iz uradnih srbskih virov se poroča: Četudi sta naša pehota in artilerija zavzeli pri Kari Hočali blizu vasi Patrik zelo ogrožene postojanke, sla v boju s tremi bulgarskimi polki dosegli uspeh. Dne 1. julija popoldne so pričeli Srbi napadati. Okolu 2. ure popoldne sla došla dva bulgarska častnika kot parla-menterja, ki sta izjavila, da sc morajo sovražnosti prekiniti. Srbski poveljnik jc izjavi), da ni dobil nobenega takega povelja, obljubil je pa, da ogenj ustavi, če se Bulgari umaknejo iz našega ozemlja. Bulgarska častnika sla odgovorila, da bosta o tem obvestila svojega poveljnika in izročila nato odgovor. Minuli sta dve uri, naše čete so še vedno odtžovora čakale, ko so oričcli
Bulgari na nas streljati. Ponoči smo vrgli Bulgare iz njihovih postojank pri Patriku, kjer so se utrdili. Danes ob pol 3. uri popoldne se je peljal prvi transport bulgarskih vojnih vjetnikov: 1170 vojakov, 17 častnikov in 2 zdravnika, ostanek 3. bulgarskega polka, skozi Skoplje.
Dunaj, 4. julija. »Neue Freie Presse« poroča iz Sofije: Bulgarska vlada je odposlala svojim zastopnikom pri velesilah sledečo cirkularno brzojavko: Obvestite svojo vlado, pri kateri ste akreditirani, da je sinoči zvečer ob 8, uri en srbski pehotni polk z dvema eskadronoma in artilerijo vdrl v bulgarsko ozemlje in se utrdil na griču pri Černoku, 25 km severno-zahodno od Kiistendila, Bulgari so zato prisiljeni, da vse potrebno za obrambo domovine ukrenejo.
Dunaj, 4. julija. »Neue Freie Presse« poroča: Pri včerajšnjih bojih na Ožigovski planini je šlo za to, da se Srbi polaste ceste, ki vodi v Sofijo. Srbi so taktično na boljšem. Če sc ne posreči Bulgarom, da v teh bojih zmagajo in če Srbov ne zadrže, je to velike politične važnosti. Trdi se namreč v diplomatičnih krogih, da sc v tem slučaju prično takoj pogajati za to, da se boji prekinejo. Srbija bi nato zahtevala revizijo pogodbe, desni breg Vardarja in Bitolj in bi tako mejila z Grško.
Sofija, t. julija. Potrjuje se poročilo, da so vpadli Srbi v bulgarsko ozemlje pri Kti-stendilu.
Belgrad, 4. julija. Po dvadnevnem boju se je Srbom posrečilo, da so zavzeli z napadom Rajčevo Brdo, ki so je branili Bulgari z veliko topovi. Bulgare so vrgli Srbi nazaj in so Bulgari bežali proti Kočani.
Belgrad, 4. julija. Po zasebnih poročilih se od včeraj za Kočano bije hud boj.
Belgrad, 4. julija. Iz verodostojnih virov se dozna, da so v današnji bitki pri Kočani Srbi popolnoma zmagali. Bulgari so se v divjem begu umaknili. Srbi so vjeli
32	bulgarskih bataljonov (25.000 mož), več generalov ter zarubili 120 bulgarskih topov.
Belgrad, 4. julija. Srbska armada, ki namerava sovražnika pri Kočanah obkoliti in ga h kapitulaciji prisiliti, je forcirala glavno utrjeno bulgarsko črto Rajčani pred Kočanami. Rajčane je branilo 32 bulgarskih bataljonov in 88 topov. Srbi so napadali s strašno ljutostjo, Bulgari so se pa branili kakor levi. Polno je mrtvih, ranjenih in plena. Na Carevem vrhu na srbsko-bulgar-ski meji so se Srbi utrdili. Zdaj se vrši boj za vrh Rujan, ki dominira nad kiistendjil-sko ravnino. Srbsko glavno poveljstvo o operacijah molči. Ako Kočane padejo, jc važen del operacijske naloge srbske armade izvršen.
Zemun, 4. julija. Generalissimus Putnik brzojavlja: Srbske čete so prišle v boj s
33	bulgarskimi bataljoni pri Rička-Ridu. Bulgari so otvoriii ogenj s slo topovi. Srbske čete so zasedle Rička-Rid, nakar so se Bulgari morali umaknili proli Kočanam. Danes se pričakuje padec Kočane. Levo krilo II. bulgarske armade pod generalom ICovačom je razpršeno. Bulgari so se umaknili v Plaškavico. Vojni plen je jako velik, veliko Bulgarov je vjetih. Srbska kavalerija je sovražnika zasledovala in je sovražnik pustil na bojišču 100 topov.
Zemun, 4. julija. Pri vasi Dolan se je bil strahovit boj. Bulgari so bežali proti vasi Patrak.
Zemun, 4. julija, V bitki pri Rička-Rid jc biio ranjenih nad 3000 Bulgarov,
GRKI TUDI ZMAGUJEJO.
Sofija, 4. junija. Severno od Soluna v okolici Kilkiša se bije velika bitka rnecl Grki in Bulgari.
Berolin, 4. julija. »Tageblatt« poroča iz Soluna: Grkom sc jc včeraj posrečilo, da so dosegli uspeli tudi ob železnici, ki veže Solun—Sesres—Dedea-gač. Prodrli so včeraj do Avret Kissar-ja in so zvečer po hudem boju osvojili Kilkiš. Bulgari so sc morali umakniti.
Atene, 4. julija. (Agence d'Athenes.) Glavni stan brzojavlja ministrskemu predsedniku: Po tridnevnem hudem boju smo Kilkiš osvojili. Sovražnik se ostro zasleduje. Razpoloženje vojakov je izredno pogumno.
Atene, 4. julija. »Agence d'Athe-nes« poroča: Včeraj pri Panghaionu s polkovnikom in z ostalimi častniki vjeti bulgarski polk je danes začel iz-ročevati orožje. Kraljev glavni stan. jc poslal zunanjemu ministrstvu obširno poročilo o strašnih dogodkih, ki jih jc Nigrita doživela. Mesto in dolino Ni-grite pokrivajo mrliči, ki so jih Bulgari, ko so bežali, poklali. Prijeli so 150 bulgarskih vojakov, ki so požigali. Veliko mrtvih Bulgarov, orožje in mu-nicija je pol ure daleč pokrivalo okolico Nigritc. Grki so vjcli en bulgarski bataljon s častniki pri Ligrovaniju. — Bulgari se na celi črti zasledovani po Grkih umikajo.
Solun, 4. julija. Bulgari so pri svojem umikanju iz Kilkiša zažgali turško vas Karasžakoj in del prebivalcev poklali. Več boiratih Grkov v Sercsu,
Dojranu in drugih krajih so Bulgari vjeli in odvedli v Bulgarijo.
Atene, 4. julija. Po zasebnih poročilih o grških uspehih so Grki vjeli v Kilkišu 200, v Lahanu pa 150 Bulgarov. Grki so zarubili tri brzostrelne topove in nekaj Kruppovih topov. Nigrita jc popolnoma požgana, vse žene in otroke so Bulgari poklali. En bulgarski polk se je na milost in nemilost udal.
Atene, 4. julija. (Agence d'Atlie-nes.) Danes sc je boj pri Kilkišu z vso silo nadaljeval. Naše divizije so osvojile utrjene sovražnikove postojanke, ki se je pred Kilkišom v daljavi 6 do 7 km utrdil. Napadi s« bili jako hudi. Na skrajnem levem krilu je z bojem zavzel kombiniran grški oddelek Gev-gcli. Sovražnik je v neredu bežal proti vzhodnemu bregu reke Vardar. Med prehodom je sovražnika obstreljevala gorska artiljerija, Boj se tudi med Ma-čikovoni in Ardanoni nadaljuje. Na. desnem bregu so zasedle naše čelo Li-govani. Eno bulgarsko stotnijo 200 mož s častniki so Grki vjeli. Sovražnik je pustil vse svoje baterije in bežal v svojo zadnjo artiljerijsko postojanko pri Lagini, kjer ga zdaj naše čete obko-ljujejo. Ob napadih na Ligovani in Laganj smo zarubili tri brzostrelne in tri Kruppovc topove. Na skrajnem desnem krilu smo zasedli Nigrito. Naše čete so prodirale proti severu in so zasledovale sovražnika, ki je v divji paniki bežal in pustil veliko orožja, vojnega materiala ter mrtvece na bojišču. Vjetih jc bilo 15 Bulgarov. Na begu je sovražnik nečuveno divje postopal, ker je zažgal mesto Nigrito in v okolici naselbine in klal starce, žene in otroke. 7. divizija poroča, da se jo cel sovražnikov polk brezpogojno udal.
GRKI PRIDEJO V PAST?
Dunaj, 4. julija. Iz Soluna sc poroča. »N. Fr. Pressi«: Genialnemu načrtu bulgarskega armad noga vodstva sc je posrečilo izvabiti Grke iz utrjenih pozicij okoli Soluna, vsled česar so Grki prišli v past. Grki so podvzeli ofenzivo proti bolgarskim oddelkom na severu, ki se umikajo, tako da pridejo Grki nasproti glavni bulgarski moči na severu. Grkom pa preti obenem obkoljenje od Tahinskega jezera seru, kjer stoji 30.000 Bulgarov, ki uspešno prodirajo in prete Grke prijeti od strani in v hrbtu.
BULGARI ZOPET OSVOJILI DJEVD-JELI.
Belgrad, 4. julija. Bulgari so po dolgem, krvavem boju priborili nazaj Djevdjeli. Število ranjencev je tako veliko, da železnice prevažajo le ranjence.
MED GRKI IN BULGARI SE ŽE BIJE ODLOČILNA BITKA.
Dunaj, 4. julija. »Neue Freie Presse« poroča iz Soluna: Med Grki in Bulgari se bije odločilna bitka. Centrum je med Kil-kiš-Ligovanom, boj se vrši pa tudi pri Djevdjeliju in na vzhodnem krilu pri Ni-griti. Grkov je 80.000, Bulgarov 100.000.
BULGARI VRGLI SRBE IZ KOSTENDIL-SKEGA OZEMLJA.
Sofija, 4. julija. Ker so srbske čete podvzele napad na postojanke ob bulgarski meji v okraju Tzartaria pri Patarici in ker so vdrli kakih 10 km v notranjo deželo deparlementa Kustendil, sta dva bulgarska bataljona danes zjutraj napadla tri srbske bataljone, ki so do tja prodrli, jih popolnoma razbila in v beg pognala ter jih zasledovala do Kiselice, ki leži severno od Krive Palanke, nakar sta z bajonetnim napadom zavzela 562 metrov visok grič, ki leži severno od Kiselicc. Bulgari so vjeli približno 5 častnikov z 200 vojaki, tremi topovi in z gorskimi lopovi, konji in mu-nicijo.
SRBI HOČEJO PRODIRATI V BULGARIJO TUDI OD NIŠA SEM.
Belgrad, 4. julija. Po uradnih virih sc poroča: General Slepanovič, ki poveljuje armadi pri Pirotu v smeri proti Sofiji, jc dobil povelje, da naj prične z ofenzivo. Poročilo, da so Bulgari zavzeli važno pozicijo, jc v Belgradu konslerniralo. V Belgradu leži dozdaj 7500 ranjencev, V Belgradu zadržanih pet milijonov frankov v zlatu, ki so bili poslani iz Francije v Bulgarijo, še niso naprej odposlali.
VPRAŠANJE VOJSKE ALI MIRU ŠE NI DEFINITIVNO ODLOČENO. Belgrad, 4. julija. Bulgarski poslanik Tošev odpotuje baje danes. (Torej šc ni gotovo.)
Berolin, 4. julija. Bulgarska vlada pripravlja komunike, ki obrazloži tako e.trategičen kakor tudi političen položaj. Vprašanje vojske ali miru se danes zvečer odloči.
GRŠKI KRALJ IZDAL BOJNI OKLIC NA LJUDSTVO.
Atene, 4. julija. »Agence d'Athe-nes« poroča: V današnji zbornični seji jc prečital ministrski predsednik Veni-zelos ob navdušenem pritrjevanju poslancev kraljev oklic na ljudstvo, ki izvaja, da je grški kralj radi bolgarske nezvestobe ukazal armadi, da prodira, in mornarici, da odplove. Ko sc jc kraljev oklic prečital, je Venizelos poročal o zadnjih dogodkih in o bulgarskih napadih, ki so ostale tri zaveznike prisilili, da so složno pričeli proti Bulgariji vojno.
Atene, 4. julija. Bulgarski poslanik bo Atene danes zapustil.
DR. DANEV ŠE NI ODSTOPIL,
Soffa, 4. julija. Kabinet dr. Daneva dozdaj šo ni dcmisioniral.
DOKAZ, DA SO BULGARI VOJSKO ZAČELI ?
Belgrad, 4. julija. Tiskovni urad poroča: Pri vjetem 31. bulgarskem polku se je našlo originalno povelje poveljnika 14. preslavske divizije, v katerem je jasno rečeno, da imajo Bulgari 30. junija začeti splošno ofenzivo. Povelje jc datirano v Banji pri Kočanah in nosi številko 21, Glavna operacija je bila poverjena IV, armadnemu zboru pod generalom Kova« čevom.
VOJNO RAZPOLOŽENJE V RUMUNIJI.
Bukarešt, 4. julija. Poročilo o mobilizaciji jc prebivalstvo na deželi sprejelo z velikim veseljem. Vojno navdušenje v Rumuniji je splošno, oso-bito, ker jc dolgo čakanje v Rumuniji povzročilo velikansko razburjenje. Bolgarija je (o razburjenje šo netila, ker jo odklanjala kompenzacije. Gotovo je, tla je stališče Rumuruje povzročilo postopanje Bulgarijo. ' Mobilizacija 450.000 mož se izvede v devetih dneh. Prvi dan mobilizacije se pozna osobito po železnicah. Ustavljeni so tudi osebni vlaki. Jutri se odpeljejo prvi večji vojaški transporti na mejo .Načelnik generalnega štaba je izjavil, da se vpo-kličejo vsi letniki, tudi letnik 1895 pod orožje. Starejši letniki se pod orožje pozovejo po potrebi. Časopisje je opozorjeno, da. ne sme poročati vojaških poročil, ker bi jih konfiscirali,' če to store.
Bukarešt, 4. julija. Policijska pre-fektura je nalepila oklic, ki poziva vse vojake, ki so na dopustu, in rezervnike letnikov 1911 do 1900. pod orožje. Letniki 1900 do .1895 niso poklicani pod orožje, izvzemši tistih, ki so radi posebnih nalogov pozvani pod orožje. K vojni mornarici so pozvani tudi letniki 1909 do 1897. Mobilizacijski transporti se prično opolnoči od sobote na nedeljo.
RUMUNIJA ZASEDE ŠUMLO?
Pariz, 4. julija. »Temps« poroča iz Bukarešta: Rumunska vlada je v Sofiji izjavila, da takoj svojega poslanika v Sofiji odpokliče, čc sc vojska med Bulgarijo in Grško takoj ne ustavi. Računa sc s tem, da rumunska armada zasede Šumlo, čemur bi sc Bulgari posebno ne upirali.
POGAJANJA MED BOLGARIJO IN RUMUNIJO.
Dunaj, 4. julija. »N. Fr. Pr.« poroča: Pogajanja med Bulgarijo in Ru-munijo so zelo napredovala. Upanje, je, da Bulgarija Rumuniji odstopi za-željeno ozemlje. Vse težkoče pa šc niso premagane.
Sofija, 4. julija. Radi nevarnosti, ki grozi Bulgariji, novi kabinet (novega kabineta še mi), še danes stavi kompromisno predlogo Rumuniji, da ostane Rumunija nevtralna.
VELESILE.
Dunaj, i. julija. Kakor se v političnih krogih zagotavlja, so se ob Poin-carejevem obisku v Londonu francoski in angleški državniki razgovarjali, kakšno stališče zavzamejo velesile trojnega sporazuma v slučaju, če nastane med balkanskimi zavezniki vojska, da se le-ta lokalizira na Balkan. Francoska vlada jo zdaj svoje zastopnike pri velesilah pooblastila, da bi bilo koristno, če bi vse velesile izjavile, da nc bodo intervenirale. Prva ugodna poročila iz več državnih pisarcn so že došla.
»I. 4. julija. Grof Berehtold jc danes telefonično prosil za avdienco pri cesarju, ki bo danes.
Peterburg, 4. julija. Jutri se vrši ruski ministrski svet z ozirom na balkanske dogodke.
PORTA.
Carigrad, 4. julija. Neki list poroča, da je Porta včeraj svojim zastopnikom brzojavno naročila, naj inozemske kabinete obveste, da si Porta pridrži akcijsko svobodo, če se napove oficielno vojska med Bulgari, Srbi in Grki. Uradni turški krogi tega poročila ne potrjujejo.
Berolin, i. julija. Porta je odredila ojačenje čataldške armade.
Carigrad, 4. julija. Mladoturško časopisje sodi, da se Turčija z vojsko zaveznikov lahko okoristi. »Tanin« svetuje vladi, naj zaveznike pozove, naj formelno v najkrajšem času izjavijo, da opuste zahtevo po vojni odškodnini, ker si drugače Turčija pridrži proste roke.
Berolin, 4. julija. Iz Carigrada se poroča, da je tu bivajoči poslaniški tajnik Galib Kemal bej poročal velikemu vezirju, da se jc posvetoval o raznih stvareh z grškim poblaščencem Dra-gumisom. Galib Kemal bej je bil prej turški poverjenik v Atenah in mu je grška vlada zelo zaupala. Med posvetovanjem je napravil Dragumis Turčiji gotove obljube za slučaj, če se udeleži vojske proti Bulgariji. Sporazum je pa dozdaj preprečilo vprašanje o otokih.
DROBNE VESTI.
Belgrad, 4. julija. Vsi tuji vojni atašeji so odpotovali v Skoplje. Vse šole so zaprte in v bolnišnice izpreome-njene.
Peterburg, 4. julija. (Ofic.) Rusija ni Grčiji poslala nobene protestne note zaradi solunskih dogodkov.
Belgrad, 4. julija. Pri ujetem bul-garskem polkovniku Manevu so našli pisano povelje višjega bulgarskega poveljstva, naj napade srbske postojanke, vsled česar je z dokumentom dokazano, da so vojsko začeli Bulgari.
Sofija, 4. julija. General Dimitrijev je imenovan za generalisimovega pomočnika.
Solun, 4. julija. Ker se je avstrijski »Lloydov« pamik »Karlsbad« na svoji vožnji iz Carigrada v Solun dotaknil bulgarskega pristanišča Porto Lagos, so grške oblasti domnevale, da se nahaja na parniku tihotapsko vojno blago, namenjeno Bulgariji, in so zabra-nile, da bi bil parnik včeraj ponoči ob določeni uri odpeljal. Danes dopoldne so, ko je avstro - ogrski generalni konzul parnik preiskal, dovolili parniku odpeljati v Trst, Proti zadržanju parnika se je protestiralo.
Dnevne novice.
•f Na katoliški shod v Ljubljano!
Mariborska »Straža« priobčuje na čelu lista navdušen članek: »V belo Ljubljano!«, katerega zaključuje: »Slovenski Štajer! Čast te kliče, dolžnost zahteva, vstani in pohiti v belo Ljubljano!« — Tudi glasilo koroških Slovencev poziva koroške Slovence na najobilnejšo udeležbo. Pričakovati je, da bo s Koroškega došlo posebno krasno zastopstvo slikovitih koroških narodnih noš. Sedaj ko imajo vsi župni uradi zglasilnice v rokah, je nujno potrebno, da se vsi udeležriki takoj zglase. Pripravljalni odbor v Ljubljani mora posebno radi ureditve vlakov imeti podatke v rokah kar najhitreje. Za odpošiljatev zglasilnic se ni treba držati zadnjega roka 20. julija, ampak naj se zglasilnice takoj, kakor hitro mogoče odpošljejo v Ljubljano!
-f- Vstopnice, oziroma legitimacije za katoliški shod. Vstopnica za katoliški shod, glaseča se na ime, vštevši javno telovadbo, na stojiščih velja: če se plača naprej, za nedeljo 1 K, za vse dni katoliškega shoda
5	K, sicer bo veljala vstopnica za vse dni
6	K. — Poleg župnih uradov in pokrajinskih pripravljalnih odborov sprejema priglasila tudi osrednja pisarna za katoliški shod, Ljubljana, Ljudski dom.
+ Liberalno pogorišče pred državnim sodiščem. Z velikim tam-tam so šli liberalci radi zadnje deželnozborske volitve v gorenjskih mestih (Kamin i k - R a d o v 1 j i c a - T r ž i č) do državnega sodišča radi »klerikalnih sleparij«. Oznanjevali so — kakor pred volitvami — da zmagajo prav gotovo. Dr. Tavčar se je osebno z velikim slovesom peljal na Dunaj in na dolgo in široko razkladal gospodom od državnega sodišča kričeče »krivice«, ki se godijo liberalnim jagnjetom na Kranjskem. In uspeh? Popolno pogorišče liberalne pritožbe, na celi črti odbito! Vsaj to blamažo bi si bili liberalci lahko prihranili.
+ Občinski odbor mesta Črnomelj je sklenil v svoji seji dne 2. t. m. poslati g. deželnemu glavarju dr. Ivanu Susteršiču izjavo, da mu tukajšnji odbor izreka z ozirom na razne napade v slovenskih listih spoštovanje in zaupanje.
+ Zavedne slovenske občine. »Slovenski Straži« so poslali: Županstvo Mirnapeč 3 K, županstvo v Gorjah pri Bledu 10 K, županstvo v Boh. Bistrici 20 I\, županstvo na Brezovici pri Ljubljani 25 K, županstvo Vinjivrh, okraj Črnomelj, 10 K, občinski urad Mungeš 10 K. — Naj bi te vzglede takoj posnemale vse slovenske občine. Vsaka občina bodi podpornik »Slovenske Straže«, ki brani domačijo precl pohlepnimi tujci!
-j- Slomškova zveza za postojnski okraj je priredila v četrtek zadnji sestanek tekočega šolskega lota v Št. Petru. Zbralo se nas je 23 v društveni dvorani. Ko je načelnik gospod Janko Grad pozdravil navzoče ter še posebno povdarjal, da je sedaj padla tudi slavna knežaška trdnjava, da sta prišli iz tega liberalnega pašalika g. Česnika celo dve gospici rajši v Št. Peter, kot v Postojno, tedaj je njima v čast za-grmelo ploskanje po dvorani. Predavala sta itrg. nadučitelja M. Kalan: »Kako se najhitreje priuči čitanju pisane in tiskane pisave«, in J. Grad: »Gojenje umetnosti kot nadomestilo za vero-nauk v šoli.« Obojno predavanje je bilo lopo in upamo, da pride v tisk. — Predložen jc bil predlog, da se odpošlje udanostna izjava deželnemu glavarju g. dr. -šusteršiču, kar je bilo soglasno sprejeto. Istotako sc je izreklo sožalje pismenim potom tovarišu gosp. J. Jegliču.
-f Slike narodnih noš razstavljene v izložbi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Vse, ki se zanimajo za naše narodne noše, opozarjamo, da je pripravljalni odbor za katoliški shod razstavil v izložbi Katoliške Bukvame slike starih naših narodnih noš: navadne noše gorenjske, dalje tipične noše škofjeloške in šišenske, posebne narodne noše ljubljanske okolice, narodne noše iz Belekrajine, narodne noše iz okolice Prema in vipavske narodne noše, polhograjske narodne noše itd. Razstavljene so tudi posamezne narodne noše s cesarskega jubilejnega sprevoda leta 1908. in tudi prekrasne skupine, kakor so korakale mimo cesarja! Katoliški shod v Ljubljani naj zbere zopet vso krasoto naših narodnih noš!
—	Slavlje na Viču. Gostom, ki se bodo udeležili že dopoldanske slovesnosti, sporočimo, da bode društvena godba točno ob pol devetih čakala Orle pri tobačni tovarni. Tukaj naj sc zberejo vsi somišljeniki in somišljeni-ce, da skupno ob zvokih društvene godbe pridejo pred Društveni dom, kjer bo glavni sprejem. Ob devetih odkorakajo vsi skupno k sveti maši. Po sveti maši bo slovesen obhod Orlov in drugih udeležencev v narodnih nošah. Popoldanska ljudska veselica s telovadbo in drugimi točkami programa se bo začela ob 3. uri popoldne. Zavr-šila se bo vsa prireditev s slavnostno predstavo »V tem znamenju boš zmagal«. Somišljeniki in somišljenicc! Lahko trdimo, da je naša postojanka v ljubljanski okolici od dvojnih nasprotnikov naših najbolj ogrožena. Pokažite z jutrišnjo udeležitvijo, cla sočustvujete z nami, da se v bratski slogi okrepimo za nadaljno neustrašeno delovanje katoliške organizacije.
—	Knezoškolijska privatna gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano je izdala šolsko izvestje, v katerem priobčuje profesor Ant, Koritnik »Slovarček k XXII. in XXIV. spevu Iliade«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 342 dijakov. Z odliko je dovršilo šolsko leto 94 dijakov, sposobnih za višji razred 200, obče sposobnih 8, ne-
sposobnih 27, ponavljalni izpit se jc dovolil 2, brez razredbe je ostal 1.
—	Kmečka zveza za kranjski okraj
priredi v nedeljo, dne 6. julija, ob sedmih zjutraj v Podbrezjah shod v društvenih prostorih. — Drugo nedeljo popoldne bo shod v Cerkljah.
—	Toča na Dolenjskem. Minoli ponedeljek je toča naredila veliko škode v vaseh Leskovee, Zadovinek, Brege, Mrtvice, Vihro; tu so strn kar pokosili. Tudi vinogradi so precej trpeli, zlasti Volovnik, Selce, Loke, Libelj, Veniše. Prizadete so tudi nekatere vasi cerkljanske fare, kakor Skopice, Boršt.
—	Poziv slovenskim zdravnikom. Gospod vladni svetnik dr. Šla.i mer je dobil iz Belgrada naslednjo brzojavko: »Potrebo je, ako možete molim dodjite s još kojim kirurgom. Prof. dr. Jovano-vič — Batut.« Ker je gospod dr. Šlaj-mer odsoten na potovanju, izročila se je brzojavka podpisanemu odboru. — Kakor so že pojasnili časniki, je neresnična trditev nekaterih dunajskih listov. cla so češki kolegi odrekli vsako pomoč, ker obsojajo bratomorni boj. Taka izjava bi imela le zmisla, če bi mogla bratomorni boj preprečiti. Naša naloga pa ni, presojati politične vzroke, ki so dovedli do vojske, pač pa naša dolžnost pomagati, koder je pomoč potrebna. Kakor čujemo, so v Belgrad pripeljali že do 3000 ranjencev. Podpi sani odbor poziva torej slovenske zdravnike, osobito kirurge, da priskočijo na pomoč. — Odbor Društva zdravnikov na Kranjskem.
—	Nove dopisnice. S 1. julijem t. 1. so prišle v promet dopisnice, ki stanejo 10 v. Namenjene so iztirjevanju zneskov d o 1 0 kron. Razlika med iztirjatvijo po navadni dopisnici in po naložni dopisnici je ta, da prejme iztirjevalec gotovo potrdilo o svoji tirjatvi; če ne prejme zneska, dobi vrnjeno dopisnico. Vsaki dopisnici je pri-kiopljena nakaznica. Ko stranka izpopolni oba dela, to je prostor, ki jc obdan z debelo rdečo črto, odda isto lahko kot navadno pošiljatev v poštno skrinjico. Za vplačani znesek dobi prejemnik levo stran dopisnice kot potrdilo. Od zneska si odtrga 20 vinarjev poštni urad za odpošiljatev denarja. Dopisnice utegnejo biti velike važnosti pri vsakem gospodarstvu, kjer se redno vršijo blagajniški računi.
—	Spomenik na ihanskem pokopališču. Na grde napade in lažnjive dopise liberalnih listov se mi zdi škoda časa, črnila in papirja za cdgovarjati. Na dopis »Slovenskega Naroda« z dne 1. julija sporočam, da se na ihanskem pokopališču nahaja spomenik s sledečim napisom: »Tukaj počivajo prečastiti gospod Matevž Primožič, skozi 21 let in pol fajmošter ihanski. Umrli so 11. marcija 1873. v 77. letu svoje starosti. Večna luč naj jim sveti! Postavil svojemu stricu hvaležni dr. I. Zlat. Poga-čar, stolni prošt.« — Dopisnik jc bil zadnjič morda slep; če je izpregledal, naj pride v Ih an, videl bo, da spomenik ni razdrobljen na cesti v koscih, ampak lepo ohranjen. — Al. Ž e 1 e z n y, župnik ihanski.
—	Za krajne nadzornike za sodni okraj Višnjagora so bili v seji c. kr. okr. šolsk. sveta v Litiji dne L jul. t. 1. imenovani: Za Višnjogoro Matevž Per-me, župan v Leskovcu; za Zatičino Franc Špendal, obč svetnik v Dragi; za Št. Vid Ivan Kristan, načelnik cestnega odbora, sv. Rok; za Krko Franc Rebolj, trgovec na Krki; za Žalno Josip Javornik, veleposestnik v Žalni; za Polico Martin Šeme, posestnik na Polici; za Muljavo Ignacij Špendal, obč. svetnik na Polju; za Vel. Gaber Jožef Zajec, posestnik v Biču.
Zemljevid k bojem na vardarski črti.
—	Umrl je na Okroglem pri Kranju Franc Križnar, posestnik in občinski odbornik, Naj v miru počiva!
—	Pretep pri plesni veselici. V Jur-
čevi gostilni na Vrhniki se je vršila plesna veselica, katere se je udeležil tudi delavec Luka Dolenc. Na glavi je imel papirnat cilinder, katerega mu je Žagar Jahez Nagode v šali nekoliko potlačil. To ga je toliko vjezilo, da je od gostilničarke, potem pa še od njene hčerke zahteval kuhinjski nož, katerega pa ni dobil. Nato jc šel s svojim žepnim nožem na Nagodeta ter brez prepira zadal več sunkov, enega celo v desno stran trebuha. Obdolženec, ki vse odkrito priznava, je bil obsojen na šest mesecev težke joče.
-- Mestna aprovizacija v Zagrebu« Zagrebški mestni magistrat se jc leta 1905. prvič začel pečati z vprašanjem aprovizacije mesta. Tega leta je otvo-ril mestno mesnico, kjer se ie izprva prodajala samo govedina. Ker se je podjetje takoj obneslo, se jo aprovizacija v razmeroma kratkem času razširila na zelenjavo, ribe in mleko. Promet je rastel od leta do leta; 1. 1905. je znašal 78.192 Iv 58 h, 1. 1912, pa 712 tisoč 347 K 8 h. Raz-i i rib se je prodaja vseh drugih živil povečala. Samo pri prodaji govedine je promet liara-stol od 78.192 K lota 1905., na 329.242 K leta 1912.: leta 1911. je la promet znašal celo 379.224 K. Razmeroma najbolj pa so jo /višala prodaja mleka,' ki je leta 1906. znašala 3232 K 90 h, 1. 1912. pa 188.448 K 37 h. Občina bo v kratkem ustanovila poseben aprovizacijski odsek.
—	O lokalni železnici Kranj—Tržič,
C. kr. železniško ministrstvo je odredilo z odlokom z dne 5. junija 1913, št. 21.576, da se glede vseh onih potov in vodotokov, preloženih vsled zgradbe tržiške železnice* ki se doslej še niso končno izročili udeležencem v nadaljno oskrbo, vrši po smislu naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva s dne 26. novembra 1875, št. 12.610, komisij, ska razprava na licu mesta, pri kateri se bo dognalo, ustrezajo li od gradbenega: podjetništva Ing. Chierici & Ing. Picha v imenu konzorcija za krajevne železnice Kranj—Tržič povodom gradnje te proge napravljena pota, vodotoki itd. popolnoma namenu in stavljenim zahtevam in da se na podlagi izida te razprave napoti vse, pri posameznih teh napravah prizadete udeležence, jih zase in njihove pravne naslednike prevzeti v trajno in stalno oskrbovanje. Okrajno glavarstvo v Kranju je v ta namen razpisalo komisijsko razpravo na licu mesta za ponedeljek, dne 7. julija 1913 ob 2. uri popoldne s sestankom na kolodvoru v Dupljah. Udeleženci se morajo udeležiti obravnave ali osebno ali po pooblaščencu, ker se bode drugače smatralo, da sc podvržejo sklepom komisije.
—	S črešnje je pade! Anton Potočnik, posestnik na Gradišču, župnija Primskovo. Pri padcu si je poškodoval tilnik in bi bil mrtev ostal pod drevesom, da mu ni prihitela žena na pomoč, ki ga je s polivanjem z vodo spravila zopet k zavesti. Ker je bil pa vsled poškodbe na vsem životu mrtvo-uden, so ga prepeljali v kandijsko bolniš-nico, kjer je 27. junija na vsled poškodbe nastali otrpnelosti srca umrl.
—	Frankopanski grad v Kraljeviči v Hrvaškem primorju, katerega je bila dež. vlada kupila od jezuitov in v katerem je sedaj dekliški internat in stanovanja za okrepitve potrebne člane društva javnih uradnikov, učiteljic in učiteljev — se letos temeljito preuredi in popravi. Med drugim se napelje vodovod in električna razsvet-ljava. Stroški bodo znašali 40—50.000 K,
—	Občinski lov občine Srednja vas v Bohinju se bo oddal dne 26. julija ob devetih dopoldne pri okr. glavarstvu v Radovljici.
- Glavni dobitek izredne državne loterije zadet na Kranjskem? Razširjajo se govorice, da je glavni dobitek izredne državne loterije v znesku 200.000 kron zadet v Zagorju ob Savi in da ga je zadel nek pekovski pomočnik.
—	Na grobu cvetke, ki ne zvenejo. Mesto venca na grob c. kr. poštarice g. Terezije Lisec v Borovnici je poslala rodbina K o bi »Slovenski Straži« 40 K, časteč tako na domoljuben način spomin blage pokojnice. Cvetke v tej obliki poklonjene na grobove ne zvenejo in se razcveto v dobrih delih.
—	Tolstovrška slatina. Četrt ure od Guštajna ali 1 uro od Spod. Dravograda na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine. Znan je kot izborna zdravilna voda že od nekdaj in ljudje visoko čislajo »Tolsto-vrško slatino« radi njene izborne zdravilne moči in ker je vsled prijetno-rezkega okusa zelo osvežujoča namizna kisla voda. — Vrelec daje le malo vode — na eno minuto le po dva do tri litre — a voda je ogljenčeve kisline polna, alkalično-muriatične slatine, to je: vsebuje zelo mnogo zdravilnih rudninskih snovi prazne kislo vode. »Tolstovrška« izvira neposredno iz skale in se steklenice polnijo kar iz skalnega
vrelca. — Opozarjamo na reklamno prilogo tega slovenskega podjetja v današnji številki.
—	Previdnosti Iz Trsta dobivajo trgovci in obrtniki pisma, v katerih se jim naznanja, da leži na železnični postaji sod najfinejšega olja, katero je zaradi insolvence kupca bolj po ceni prodati. Adresat se potem vabi, da bi porabil ugodno priliko in prevzel blago. Na ta način se hoče ljudem, ki dobijo pisma, predočiti, da. gre za posebno ugodno kupčijo. Računa se na lahkovernost adresatov, od katerih nekateri celo mislijo, da morajo blago prevzeti. V bistvu seveda je to samo kupčijski manever, kakor se ga solidna trgovina običajno ne posluži. Na mestu jc torej previdnost in opreznost.
—	štrajk mizarskih pomočnikov v Zagrebu traja že deseti teden. Minuli teden je tvrdka Botha & Ehrman izključila od dela 300 svojih delavcev, kar so v vsakem oziru podpirali stav-kujoče. Sedaj stavka 400 mizarskih pomočnikov.
—	Žepni tatje. Nekega jutra pred 4. uro so v Malivasi pri Cundrovi hiši neznani zlikovci v tatinskem namenu pri kuhinjskem oknu z nekim lesenim drogom prizdignili železno omrežje in si na ta način napravili pot v notranje hišne prostore. Od tu so šli v nezaklenjeno shrambo za jedila in potem v klet. Tu so vzeli seboj 6 steklenic vina z napisom Voslauer in šunko, vredno 8 K; koliko so drugega vina popili, se ne da dognati. Stikali so tudi po gostilniški sobi ter iskali denar po predalih, katerega pa niso našli. Lastnik trpi vsled pokvarjenega okna 15 K škode. Te tatvine sumljiva je Pavličeva družba, ki jc enake tatvine izvršila v Zalogu, Gornji Zadobravi in v Sneberjah in katero se je tukajšnji policiji posrečilo spraviti pod ključ.
Primorske vesii.
p Liberalni kandidatje v splošnem volilnem razredu na Goriškem. Za splošni volilni razred za deželni zbor na Goriškem, ki voli prihodnjo nedeljo, dne 13. julija, sta postavljena od goriških naprednja-kov kandidata: Franc Miklavčič, župan v Kobaridu, in Ignacij Kovač, župan v Ajdovščini. Tretjega kandidata bodo postavili jutri na Krasu v Štanjelu v hotelu A. Stare. .Ves volilni boj aranžira znani Josip Vran.
p Italijansko-liberalni kandidati, za volitve v splošni kuriji na Furlanskem so poslanec Giorgio Bombig, poslanec Luigi Pettarin in Giuseppe Pi-liat. Te može so postavili v petek mnogoštevilni zaupniki za volitve, ki se bodo vršilo 13. julija.
p Umetninsko - zgodovinski muzej v Trstu sc preseli v novo poslopje, ki sc zgradi v sedanjih vrtovih škofijskega zavoda pri Sv. Justu, Muzejski prostori na Lipskem trgu so namreč postali pretesni in neprilični. Sicer pa je novi prostor za tak muzej najbolj primeren, saj se jc tu nahajal v davnih časih tudi forum rimskega selišča Tergeste. Prostor za zgradbo meri okrog 2000 m2 in stane 520.000 kron. Velik del te svote ostane na dolgu in se bo plačal v 20 letnih obrokih.
p Gospodinjski tečaji v Istri. Deželni odbor istrski je v sporazumu z namestni-štvom v Trstu sklenil prirejati posebne tečaje za kmetske gospodinje v Istri. Ti tečaji od početka nc bodo stalni, a vzdrža-vala jih bo dežela in država. Poučevali bodo gospodinje potovalni učitelji za kmetijstvo, živinozdravniki, razne strokovno usposobljene učiteljice in pa zdravniki o higijeni.
p Iz živinozdravniške službe. Premeščen je bil okrajni živinozdravnik Artur Senica iz Trsta v Poreč.
p Morsko kopališče Sesljan. V nedeljo so otvorili novo kopališče v Ses-ljanu. Otvoritve se jc udeležilo mnogo ljudi, tujcev in izletnikov iz Trsta in od drugod. Zvečer je bil ves zaliv z umetnim ognjem bajno razsvetljen. Bil je čaroben prizor.
p Otroci v zdravilišču Gradežu. Malih kopališčnih gostov, ki imajo svoje zavetišče v otroškem hospicu v Gradežu, je letos 280. Od teh jih jc 93 doma v Gradežu, drugi pa so iz dežele Goriške, Ljubljane, Gradca, Opave, Ljubna, Inomosta in z Dunaja.
p Pet sto kron za kapljivo vode. Pravijo, da so na svetu ljudje, ki čutijo ali morda le slutijo kdo ve koliko metrov pod zemljo vodo. Tak od Boga obdarjen mož je tudi neki Anton Vičič iz Lovrana, ki jc iskal v Bujah v Istri vodo, pa jo je — po svojem zatrdilu — tudi resmično našel. Razradostil je žejne Bujance z vestjo, da je voda natanko 8 metrov pod njimi. Treba samo kopati in vsa Istra se labko napije. Da pokaže, kako siguren jc uspeha, je kar sam založil pot sto kron za kopanje. Grehi i so in vrtali in kopali, a ko so prišli 7 metrov v globino, so našli le nekai vlažne zemlje. Sedaj lorci ven-
dar nimajo Bujanci vode, Vičič pa denarja ne.
p Nevarne slovensko zastave. Goriška policija je prepovedala »Sokolom«, da bi pri svoji nedeljska prireditvi rabili po mestu trobojnice in fanfare. Bati se je namreč, da bi se Lahi preveč vznemirjali.
p Izmail Kemal beg v Trstu. Te dni se je mudil v Trstu načelnik začasne albanske vlade Izmail Kcmal beg. Spremljala sta ga sin in zasebni tajnik. Vsi trije so odpotovali z Lloydovim brzoparnikom »Iielouan« mimo Brindisija v Valono.
p Teatro Fenice na Reki. Letošnjo zimo otvore na Reki novi »Teatro Fenice«, za katerega so zbrali med prebivalstvom in meceni 400.000 kron. V novem teatru se bodo gojile vse panoge gledališčne umetnosti, pa tudi cirkusu in enakim prireditvam bo zgradba odprta. V gledališču, ki bo zelo udobno in najmodernejc urejeno, bo prostora za 2000 oseb.
p C. kr. uradna žurnalistika. Dne 1. julija jc bil dosedanji voditelj tržaške podružnice c. kr. korespondenčnega urada Robert Pohar premeščen v Valono v Albaniji, kjer jc sedaj nanovo sistemizirano mesto korc-spondenta, katero se premesti pozneje z definitivno vlado v Skader ali kamorkoli drugam. Vodstvo tržaške podružnice pa prevzame zopet njen bivši voditelj in sedanji korespondent v Rimu, Josip Prunk. Oba gospoda sta Slovenca.
p Idealna služba in idealen uradnik. Pri mestni bolnišnici v Trstu je bil za blagajnika magistratni uradnik Carlo Lupetini. Pred dnevi pa je šel mož na dopust in je kmalu nato poslal ključe od blagajne upravi zavoda. To početje je bilo tako čudno, da so kar sami od sebe začeli revizijo. Našli so, da manika kakih 3600 kron. Da bi Lupetinija sedaj zaprli in odstavili? Kaj še! Govori se, da jc mestni svetnik Banolli iz lastnega žepa založil oni primanjkljaj in to zato, ker se je Lupetini zlasti pri poslednjih volitvah izkazal kot zanesljiv steber kamore, ki ga je treba ohraniti. Tako se Lupetini sedaj sprehaja po Trstu in uživa dopust.
p Pošta v Pulju. V Pulju grade novo poštno poslopje. Ker pa to najbrže še dve leti ne bo dograjeno in ker lastnik hiše, v kateri jc urad sedaj nameščen, stavi pretirano visoke zahteve, se preseli pošla v poslopje bivšega hotela »Belvedere«.
p Iz V. nadstropja je padel. V nedeljo popoldne je padel iz petega nadstropja hiše št. 43 v ulici Amerigo Vespucci v Trstu, kjer stanuje, 31 let stari kurjač Alojz Pikel. Na srečo so bile na dvorišču razpete vrvi za sušenje perila, ki so zadržale in ublažile padec. Pa kljub temu je mož precej poškodovan, Pikel, ki ima ženo in štiri otroke, sc jc igral z detetom; ono se jc zaletelo, a da nc bi padlo skozi nizko okno, se je pognal za njim. S tem je pač rešil dete, a sam je izgubil ravnovesje.
p Vojašnica za pomorščake v Trstu. V Trstu na pomolu Sv, Terezije otvore dne 5. novembra novo vojašnico za pomorščake. Trinadstropno poslopje v neposredni bližini svetilnika je malone že dograjeno in urejeno, saj se pa tudi že dela celih deset mesecev na njem. Vojašnica je zelo ugodno nameščena in odgovarja povsem običajnim zahtevam.
p Morski volčič ujet. V torek popoldne so vjeli ribiči blizu Izole nad meter dolgega morskega volka. Pripeljali so živega v Trst.
p Pomorski promet v Trstu, Urad za statistiko pri tigovinsko-obrlni zbornici v Trstu izkazuje, da je prišlo od 1. januarja 1913 pa do 31. maja 1913 v tržaški pristan 863 jadrnic in 4241 parnikov. To so številke, ki jasno govore o razvoju pomorskega prometa v Trstu.
p Iz carinske službe. Finančni minister jc imenoval carinskega revidenta Ni-kolo pl. Mirkoviča carinskim inšpektorjem v službenem okrožju finančnega ravnateljstva v Trstu.
p Pravico javnosti je dobila občinska realna gimnazija v Voloskem-Opatiji. To pravico uživajo sedaj vsi razredi do četrtega. Istotako je zavod tudi deležen reci-procitete, to je, z njega lahko prehajajo dijaki na vsak drugi enak zavod in narobe.
p Toča v Istri. Toča, ki je padala v ponedeljek med 3. in 4. uro popoldne v Pazinu in okolici, je popolnoma uničila letino. Nc bo ne vina, ne poljskih pridelkov. Skupna škoda znaša kakih 600.000 K, kar je tem hujše, ker ni noben posestnik zavarovan za slučaj ioče. Ledena toča sc jc bila vsula na kakih 75 krajev in selišč. Istočasno je uničevala toča tudi kmetovalcem krog Sv. Petra v Šumi njih lepe upe. Tam je povzročila za 200.000 K škode.
p Davne starine v Poreču. Rovinj-ska tvrdka Parodini & Salgari pripravlja v Poreču škofovsko palačo, da bo imel novi škof Trifon Pe.dcrzolli dostojno stolico. Pri popravljanju pa so razkrili delavci razne okraske in reliefe, ter zazidana obokana in obočena okna, a kar je glavno, slikarsko delo iz G. stoletja, ki je skoro docela dobro ohranjeno. Kako je to delo in ka j pred-| očuje, oziroma kako je prišlo v Poreč, I se še ni moRlo doznati.
Štajerske novice.
š Veselica »Slovenske Straže« v Rad-vanju pri Mariboru prihodnjo nedeljo, 6, t, m. s c vrši. Te dni so se širile govorice, da slavnosti nc bo. Ponavljamo: Vesclica se bo vršila, če bo lepo vreme, na vsak način.
š Trojni umor. Ptuj. Na Ptuju se je dne 3. julija popoldne, ob 4. uri v Pcserlovi gostilni v Gosposki ulici v par sekundah zvršila grozovita tragedija: Kavalerijski četovodja Jan. Deng-scherz, doma iz Liborca na Češkem, ki je bil tukajšnjemu pionirskemu polku za nekaj tednov prideljen, je storil strašno dejanje: najprej je ustrelil gospo Prcuz, gostilničarko, v glavo, nato 171etno Preuzovo hčerko Olgo, ki je prihitela k materi, trikrat v prsa in pljuča, konč'ao si je pognal krogljo v glavo in bil takoj mrtev. Gospa Prcuz je umrla kmalu nato v ptujski bolnišnici, hčerko Olgo sc ravno-tam bori s smrtjo; zelo malo upanja je, da ozdravi. Dengscherz je imel nekaj časa zjnanje z Olgo, ko pa ga je gospod Preuz kot snubača odklonil in mu prepovedal vstop v hišo, je zagrozil, da bo ustrelil dekle in sebe, kar je tudi storil.
š škrlatica sc še vedno razširja po Ptuju in okolici.
š Mariborsko bogoslovje. Prihodnjo nedeljo, dne (3. t. m., ob pol 6. uri zvečer se vrši v mariborskem bogoslovju retorična in godbena akademija s petjem in govori.
š Obstrukcija je kriva, da divja škrlatica na Štajerskem. Kdor to ne verjame, naj čita glasilo ptujskih šnopsarjev, zadnjo štev. »Štajerca«.
š Komisarji v štajerskih okrajnih za-stopih. Dosedaj je vlada nastavila vladne komisarje žc v sledečih okrajnih zastopih: Celje (Fašing), Brežice (baron Aloškon), Slov. Bistrica (baron dr. Neugebauer). Sedaj pa bo baje tudi za Konjicc imenovan komisar.
Koroške novice.
k Voditelj koroških Slovencev glavni slavnostni govornik na manife-stacijskem zborovanju katoii. shoda.
Pripravljalni odbor je sklenil, da bo slovenski glavni govornik na manife-stacijskem zborovanju katol. shoda v nedeljo, 25. avgusta, voditelj koroških Slovencev dr. Tanko Brejc iz Celovca..
k Nagloma je umrl v Beljaku višji gozdni svetnik Ferdinand W c n e d i k t e r, rodom Kočevec,
LliiDijonske novice.
lj Seja odbora S, K, S. Z. se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Prosimo polno-številnc udeležbe. — Odbor,
lj Ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda. Občinski svet jc pred meseci sklenil, naj magistrat prouči ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani. Tozadevno tiskano poročilo jc sedaj dostavljeno občinskim svetnikom. Tak mestni zafvod poseli'io na Dunaju deluje z lepim do-bičkam. Vseh pogrebnih zavodov je sedaj v Ljubljani 12. Nekaj glavnih podjetij bi mesto moralo takoj ali pa s časom odkupiti in prevzeti. Izmed teh zavodov prideta najbolj resno v po-štev Doberlet in Turk. Poročilo pravi: Na čelo podjetja postaviti bi bilo mestnega uradnika kot upravitelja-aran-žerja ter mu dodeliti potrebno osobje. Za, začetek bo to osobje, katerega bi bilo vzeti izmed že pri občini stalno ali provizorično nameščenih uradniških oziroma poduradniških oseb, ne da bi se nastavilo novih moči, popolnoma zadostovalo; v slučaju potrebe se to osobje pomnoži. Iver ima osobje že itak svoj uradniški ali poduradniški čin pri občini, veljala bo za'aj službena prag-matika; le za one moči, ki bi se morale znabiti vendar sprejeti na novo, kakor tudi za nižje osobje, n. pr. za profesi-jouiste, kočijaže, delavce itd., veljala naj bi določila trgovskega, odnosno obrtnega zakona, I. j. smatrati bi jih bilo za zasebne uslužbence mestne občine. Upravitelja, odnosno celo podjetje bi bilo podrediti posebnemu upravnemu odboru, ki bi fungiral v onih zadevah, katere nc bi bile pridržane občinskemu svetu, oiiMosno županu, kot od ločevalna odnosno kot nadzorovalma instanca. Ta odbor naj bi seslojal iz pol občinskih' svetovalcev, ki si volijo med seboj predsednika in namestnika, iz magistralnega uradni-ka-pravoznanea in liz upravitelja, ki pa naj bi ne imel pravice glasovanja. Sestaviti bi bilo zanj poseben Statut po graškern oziroma mariborskem vzor-vu, pri čemer bi so bilo ozirati na določila ljubljanskega občinskega statuta. Denarni nroniel nadzorovalo i>i
mestno knjigovodstvo; nižje osobje, n. pr. delavce, nosače, kočijaže, profesijo-niste itd. nastavljal bi upravni odbor ali pa župan na predlog upravitelja. Koftčno poročilo predlaga: Občinski svet naj bi storil pr|ncipijclni sklep, da se ima v Ljubljani ustanoviti mestno pogrebno podjetje. Zajedno bi bilo skleniti odnosno določiti, katei'ega izmed mestnih uradnikov se ima postaviti za upravitelja na čelo podjetja, torej za »namestnika v izvrševanju obrta«. Po njegovem mnenju sc bode v ta kvalificiral gosp. Danilo Šaplja ter priporoča njegovo imenovanje. Istotako je takoj odobriti cenik, ki jc sestavljen na podlagi primerjanja cenikov tvrdke Doberlet in Turk ter graško in mariborske občine. Upoštevati bode pri tem, da sc mora spraviti nekako v sklad korist občine s koristmi občinstva, z javnimi koristmi. Na podlagi sklepa se bode napravila potem primerna vloga na c. kr. deželno vlado za podelitev popolne koncesije, s čimer bode prišla stvar v tir.
lj Na c. kr. II. državni gimnaziji se je šolsko leto sklenilo danes ob 7, uri s sv. zahvalno mašo, po kateri sc je pela cesarska pesem. Zavod jc obiskovalo 407 dijakov, po večini iz Kranjske, in sicer največ iz Ljubljane (195). Po jeziku jc bilo 396 Slovencev, 6 Hrvatov in 5 Čehov. Po veri 406 katoličanov in 1 protestant. Najmlajši po' starosti je štel nekaj čez 10 let, najstarejši nekaj čez 23 let. Večina jc bila v dobi 14 let. Za vstop v višji razred je z odliko sposobnih 34, sposobnih z dobrim uspehom 252, v obče sposobnih 31, nesposobnih 67, ponavljalna izkušnja se jc dovolila v 17 slučajih, nerazredovanih je ostalo 6. Splošen uspeh je skoraj do pičice in številke isti kakor preteklo leto, le da je bilo tedaj devet dijakov manj na zavodu. Reči smemo, da je splošen uspeh zadovoljiv. Poleg ravnateljevega poročila nadaljuje v izvest-ju prof. Ivan Maselj po dr. Ivanu Trtniku započeti »katalog učiteljske knjižnice« (IX. in X. oddelek). Na drugem mestu je zapisal prof. Jos. B učar spominsko črtico »Obi stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo«. Na koncu letnega poročila stoji kratek obris »kako se je pospeševal telesni razvoj mladine« ter lepa in lapidarna kronika, ki jo je sestavil ravnatelj Anton Štritof. V kroniki so z blagim in iskrenim spominom omenjeni zlasti trije dnevi: smrtna dneva dveh profesorjev, Antona Peter-lin in Martina Karlin, ter slovesni dan praznovanja dvestoletnice pragmatične sankcije.
lj Na c. kr. I. državni gimnaziji se je
šolsko leto sklenilo v soboto, 5. julija, s sv. mašo, zahvalno in cesarsko pesmijo, nakar so se razdelila izpričevala. Uspehi so vobče prav dobri. Po razdelitvi izpričeval sc je začel sprejemni izpit za prvi razred, Izpit dela 163 učencev in 6 učenk. Popoldne se začne ustna matura. Maturantov jc 51. Izvestjc priobčujc spis dr. J, Debevca: »Grška drama«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 658 dijakov in dijakinj. Z odličnim uspehom je od teh končalo šolsko leto 139, sposobnih z dobrim uspehom 388, v obče sposobnih 26, nesposobnih 67, ponavljalna skušnja je dovoljena 33, nerazredovanih jih je ostalo 5.
lj Komisijonelno ogledovanje s cvetjem in rastlinjem najlepše okrašenih oken, pomolov, balkonov, teras in sličnih objektov sc vrši v torek, dne 9. julija.
lj Na Svete Višarje. Ljubljanska skupina tretjerednikov sv. Frančiška priredi koncem julija t. 1. skupno romanje na Svete Višarje s posebnim vlakom. Ker uprava državne železnice nikakor ne more razpolagati ob nedeljah in praznikih zaradi iz-vanrednega prometa z osobnimi vozovi, bode romanje prestavljeno na delavni dan, kateri se bo občinstvu pravočasno objavil,
lj Na Ljubljanici ponesrečene hčerke šolskega voditelja, dijakinje Zorke Jegli-čeve še vedno niso dobili. V danes izišlili gimnazijskih izvestjih jc zabeleženo, da jc pokojnica peti gimnazijski razred dovršil*, z odliko,
lj Obrtno gibanje. Meseca junija so pričeli izvrševati obrt: Franc Jakič, Florijan-ska ulica št. 17, izdelovanje in prodaja lc-
Zaprtje jc prava muka za člofcštvo. Tudi v najtrdovratnejših slučajih, ko vsi odvajalni preparati odreko in vsa zdravilišča nič ne pomagajo, poizkusimo še lahko z zaupanjem in z gotovim uspehom z naravno Franc Jožefovo grenčico. Mnoge kemične analize od Altfielda, Boutmyja, Fehlinga, Liebermanna in dr. izkazujejo, da vsebuje izmed vseh rudninskih voda največ učinkujočih soli. Franc Jožefova grcnčica jc prava dobrota zlasti za one ljudi, ki so prisiljeni, vsled oslabelega delovanja črevesa, stalno jemati odvajalna sredstva. Učinek jc vselej mil, pa vendar zanesljiv in nc odreče nikoli, tudi pri daljši rabi ne. Znamcnili nizozemski profesor Stokvis jc v svojih predavanjih visoko povzdigoval njeno vrednost. Franc Jožefovo grenčico vsak lahko dobi v lekarnah, dro-gerijali in v prodajalnicah rudninskih voda, Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožc-I fovih zdravilnih vrelcev v BudiniDcšti.
sene robe ter prodaja jajec in kuretnine. Roman Treo, Elizabetna cesta 4, trgovska agentura. Anton Kržišnik, Ccgnarjeva ulica 12, mizarski obrt. Leopold Štrempfelj, Poljanska cesta 59, vozno kovaštvo. Alojzij Dežman, Kongresni trg 6, slaščičarski obrt. Gabrijel Erzin, Elizabetna cesta 4, trgovska agentura. Anton Gostiša, Poga-čarjev trg, prodaja zelenjave, sadja in morskih rib. Alojzija Haring, Dvorni trg št. 1, izdelovanje pletenin in prodaja otroške obleke. Ivan Koprive, Poljanska cesta 70, prekajevalski obrt. Marija Zupančič, Kolodvorska ulica 8, trgovina z mešanim blagom. Fran Kušar, Erjavčeva cesta 9, prevažanje blaga. Marija Sever, Marije Terezije cesta 7, trgovina z mešanim blagom. Fran Brajer, Rimska cesta 17, pleskarstvo. Ljudovik Cilenšek, Sv. Petra cesta 29, pranje in likanje perila. Pogrebno in podporno društvo železniških in državnih uslužbencev, Resljeva cesta 22, pogrebno podjetje. Frančiška Soklič, Konjušna idica 12, go-stilničarski in krčmarski obrt ter prodaja drobnega kramarskega in galanterijskega blaga ter čistila za čevlje. Marija Čižman, Pred konjušnico 5, izdelovanje in prodaja kiselne. Ivana Šenk, Resljeva cesta 24, prodaja kruha. — Odglasili so obrt: Franc Falescini, Trnovska cesta, stavbna in tesarska obrt. Robert Walland & Makso Černak, Dunajska cesta 33, trgovina s ka-vinimi surogati na debelo. Frančiška Bra-tovž, Stari trg 20, prodaja pletenin in obuval. Mihael Weiss, Konjušna ulica 12, go-stilničarska in krčmarska obrt. Fran Seu-nig, Kolodvorska ulica 30, zavod za stra-ženje in zaklepanje hiš in obrtnih prostorov. Julij Meinl, Šelenburgova ulica št. 7, trgovina z mešanim blagom. Fran Tschin-kel, Sodna ulica št. 7, trgovina s šivalnimi stroji in bicikli. Cecilija Haring, Dvorni trg št. 1, trgovina z otroško obleko. Franc Mayer, Vozaška pot št. 4, zlatokleparstvo.
lj V pripravljalnem tečaju moškega učiteljišča v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta med 36 gojenci sposobnih za I. letnik učiteljišča 29, nesposobnih 7. V prvih treh letnikih moškega učiteljišča je od 69 gojencev izvršil nauke 1 z odličnim, 8 z nezadostnim uspehom, 8 jih ima po-navljalni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega leta. — Gojenk je bilo na ženskem učiteljišču v prvih treh letnikih 123, med njimi 19 odličnjakinj, 5 gojenk je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega jela. — Za zrelostni izpit se je javilo na moškem učiteljišču 22 gojencev, na ženskem učiteljišču 42 gojenk in 1 privatisti-nja. Zrelostni izpiti se začno v ponedeljek, 7. julija.
lj Avtomobil povozil delavca. V
Mostah je včeraj ob tri četrt na 7. uro zvečer privozil nek avtomobil za hrbtom delavca južne železnice Jakoba Pregla, starega 36 let, in ga podrl na (la. Kolo avtomobila je šlo Preglu preko noge in desne roke, katero mu je zlomilo. Pregel so sedaj nahaja v deželni bolnišnici. Avtomobila Pregel ni spoznal.
lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši v torek 8. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Ilirija«.
lj Cigan na izletu. Pobegnil je včeraj s pristave na Kodeljevem 36 let siari kranjski cigan Luka Breščak in jo udaril proti Dolenjski.
lj Um se je omračil včeraj 50lelnemu tižitkarju Ivanu Mejaku iz Gorišic pri Hre-novici in mestnemu delavskemu pazniku Franu Premku, katera so prepeljali z rešilnim vozom v blaznico na Studencu.
lj Gadje ob Gruberjevem prekopu. V novi škarpi ob Gruberjevem prekopu so se zaredili gadje in je na Gruberjevem nabrežju neki ribič že enega ubil. Da se ta strupena zalega ne pomnoži, bi bilo treba kaj ukreniti, da sc že v začetku uniči, ker bi bila velika nevarnost za celo tamošnjo okolico.
lj Izgubilo se je 30 kron, zavitih v papirčku. Pošten najditelj naj najdeno izroči državni policiji.
Razne slvori.
150 hotelskih gostov zgorelo. V
Simbirsku v Rusiji je zgorel edini hotel v mestu. Zgorelo je 150 gostov, ki so prišli v mesto na semenj.
Edison in glasba. Slavni iznajditelj Edison je že od svoje mladosti skoro popolnoma gluh, vendar se pa vneto peča z glasbo in trdi, da posluša glasbo — z zobmi. Glavo prisloni ob fono-graf in ako so toni preslabi, prime leseno fonografovo omarico z zobmi in tako posluša. Pravi, da potem natančno sliši, da, še bolje, nego tisti, ki ima zdrava ušesa. Edison meni, da so velika ovira za sluh ušesne kosti. Delovanje teh kosti porabi mnogo energije; vsak zvočni val, ki prodira v uho, izgubi na moči, preden dospe do dna ušesa. Zato on bolje sliši, nego ljudje z zdravimi ušesi, ker uosluša s pomočjo
zob skozi lobanjo. Ljudem se časih kaka glasba zdi zelo neugodna, pa ne vedo povedati, zakaj; on pa to lahko pove, ker s pomočjo zob v fonografu razen glavnega tona natanko sliši še 40"« vzporednih šumov in tresljajev. V tem pravcu je Edison že dolgo delal in iznašel baje fonograf, ki daje najčistejšo glasbo brez teh stranskih šumov. Njegov instrument bo sprejemal in proizvajal cele opere čistejše in popolnejše, nego more to človek s svojimi organi. Edison prorokuje preziranemu fonografu večno slavo in ga imenuje »instrument glasbene bodočnosti«.
Namesto Sahare — morje! Geograii se bavijo z velikanskim načrtom, kako bi največjo puščavo na svetu, Saharo, ali pa vsaj del nje pretvorili v morje. Znanost že itak trdi, da je bila Sahara v predzgodo-vinski dobi morje in ogromna puščava res še danes kaže nekdanje sledove morskega dna. Ena četrtina puščave v severo-za-padni Afriki s površino nad 150.000 km2 leži 50 metrov pod morsko gladino. Ta del bi spojili s severnim afrikanskim obrežjem s kanalom, dolgim 100 kilometrov. Pro-pagatorji tega načrta uverjavajo, da bi novo morje imelo za promet silen pomen, pa tudi za civilizacijo, znanost, turistiko in kolonizacijo. Seveda je treba za to silno denarja in zato se trudijo propagatorji, da bi dobili skomine po Sahari Francozi, ki imajo denar in pa največ puščave v svoji lasti. Vendar pa gledajo učenjaki zelo skeptično na ta načrt. Jih je namreč nekaj, ki se boje za vso Evropo, če bi Saharo res poplavilo morje. Mislijo, da bi se klima-tične razmere cele severne Evrope, zlasti Belgije, Anglije, Holandije, Švedske, Norveške, Danske in Finske zelo izpremenile. Tam bi postalo po njih mnenju podnebje dokaj hladneje, mrzlo, kolikor ne bi slabega vpliva paralizirala struja iz ameri-kanskega zaliva. Drugi pa zopet mislijo, da bi prelivanje tako ogromne množine vode premestilo težišče zemeljske oble in pre-menilo lego zemeljske osi. Do takrat, ko bode zbran denar za čudni načrt, bodo pač imeli tudi učenjaki časa dovolj, da zrelo proučijo in premislijo zadevo.
Cesto preko cele Amerike '.nameravajo zgraditi ameriške cementne tovarne. Doslej so v Ameriki ceste popolnoma zanemarjali, ker se je ves promet vršil po železnicah. Odkar so pa v rabi avtomobili, se pomanjkanje dobrih cest vedno bolj čuti. Sedaj so cementne tovarne na svojem občnem zboru sklenile zgraditi moderno cesto, ki bi tekla preko Zedinjenih clržav od oceana do oceana in bi bila dolga 6400 kilometrov. Stroški bodo znašali krog tO milijonov dolarjev in bodo cementni tovarnarji sami prispevali 4 milijone, ostalo naj bi dala država, občine in ljudstvo v obliki prostovoljnih clarov.
Perosi bolan. Don Lorenzo Perosi, slavni skladatelj in ravnatelj sikstinskega pevskega zbora, je letošnjo zimo obolel; stanje se mu je vedno bolj slabšalo in sedaj se je progresivna slabost živcev tako razvila, da je moral začasno odložiti svoje posle in se podati na odpočitek v svojo vilo Bellavista pri Monsummani v Toskani. Dobil je neomejen dopust.
Obletnica bitke pri Kraljevem gradcu na Češkem je bila dne 3. julija. Minilo jc 47 let od tedaj.
Nora odkritja na Ogrskem? Poslanec narodne delovne stranke na Ogrskem Franc Herczeg je v svojem govoru na nekem banketu v Aradu rekel, da naj grof Aladar Szechenyi tatove in skrivavce išče med svojimi prijatelji, člani nekdanje koalicijske vlade. Prizadeti nameravajo Her-czega tožiti. Herczegov zagovornik dr. Kennedy bo pa baje ponudil dokaz resnice glede dobave premoga in pragov, potem glede .akupa Tatra-Lomnica in glede zgradbe dalmatinskih železnic. Baje je bila država tu za veliko milijonov oškodovana.
Pajčolan škodljiv. Prvi ameriški očesni zdravnik dr. J. Wilson Voor-hees in mnogo njegovih tovarišev so odločni nasprotniki pajčolana, ki ga nosijo dame na obrazu. Tako-le izvaja navedeni zdravnik: Pajčolan ni samo škodljiv za oči, marveč povzroča tudi težke nervozne pojave. Cc pravijo ženske, da pajčolan varuje kožo prahu in bacilov, je ravno nasprotno resnica, Pajčolan je nesnažna stvar; nanj se lovi prah in bakterije in vselej, kadar pride s kožo v dotiko, se ta nesnaga prenese na obraz. Pajčolan pa tudi ovira miren in normalen pogled očesa, zlasti če so vdelane vanj kake pike, zvezdice, krogi ali druge podobe, ki povzroče, da svetlobni trakovi ne padajo enakomerno na celo mrežnico (rc-tino), marveč jc le-ta na posameznih delih prenapeta, drugod pa nedotaknjena, kar škodljivo vpliva. Ker črto in arabeske v pajčolanu silijo oko, da nehote nanje gleda, se iz tega lahko izcimi škiljenje. Vsekakor oči trpe in vsled prenapetja očesnih živcev začne boleti glava. Zdravniki so se tudi prepričali, da pogosto nošenje pajčolana
povzroča nervozne napade, bljuvanje in splošno nepočutje. Zato odločno svare pred pajčolanom.
Kaznjenec v avtomobilu. V Dunajskem Novem mestu je odsedel svojo kazen radi tatvine na pet mesecev ječe obsojeni tesar Jožef Raab z Dunaja. Zadnji čas jc s tovariši hodil na delo k čistilcu črev Rummlu. 24. t. m. ob 3. uri popoldne se je pred Rummlovo hišo, kjer je delal Raab, pripeljal avtomobil, in ko se je imel zopet odpeljati, je nenadoma skočil nanj kaznjenec Raab in v diru je šlo izpred hiše in oči paznikov, ki so bil tako presenečeni, da so kar strmeli. Sicer bi pa bega itak nc mogli več preprečiti. Dognalo se je, da je imel Raab avtomobil naročen.
lupuite le palice: ll H obmejnim Slovencem'!
+ Shod na Vrhniki. V nedeljo, dne 6. julija, popoldne po krščanskem nauku se vrši na Vrhniki javen shod »Kmečke zveze«. Želeti je obilne udeležbe.
Zodnle vesli.
S SRBSKO-BULGARSKEGA BOJIŠČA.
(Od našega belgrajskega poročevalca.)
Belgrad, 5. julija. Bitke v Makedoniji so strašno krvave, Med mrtvimi se nahaja tudi med Hrvati in Slovenci znani major Milan V a s ič. Pri Retkih Bukvah je padel osvojitelj novipazarskega sandžaka podpolkovnik Ilija Radivojevič, komandant 19. pešpolka. Na čelu dam, ki strežejo ranjencem, je žena ruskega poslanika Hartvviga. — V bitki pri Retki Bukvi je bilo na obeh straneh okoli 200.000 mož. Bitka je trajala tri dni in tri noči. — O bulgarskih grozovitostih poročam: Bulgari so majorja Milana Vasica in profesorja teologije dr. Čedo Marjanoviča čisto se-sekali. — Hrabrost bulgarskih čet je sicer nadvse junaška. — Kralj Peter je dejal: • Bog naj nam pomaga in pravična stvar bo zmagala.«
ZMAGA BULGAROV NA OVČJEM POLJU.
Soiija, 5. julija. Poročevalec »Reichs-peste«, Wagner, poroča, da so Bulgari na južnem Ovčjem polju zmagali in da potiskajo Srbe proti Skoplju. Timoška divizija je razkropljena. Tudi operacije Bulgarov iz Trna proti Vranji — Kumanovu se uspešno nadaljujejo.
Dunaj, 5. julija. »Siidslavische Korrcs-pondenz« poroča iz Sofije: Zmagovita ofenziva Bulgarov traja dalje. Samo en oddelek bulgarske infanterije so Srbi odrezali, nakar se je udai. Srbi so stopili na bulgarsko ozemlje, s čimer je za Bulgarijo dan pravni temelj za vojsko. Odzdaj velja vojska tudi formalno. Na jugu so bulgarske čete baje dve srbski diviziji, timoško in moravsko, uničili. Diviziji se umikate, Bulgari so vjeli pri tem 3000 Srbov. (Glej že stran 5. lista!) Izgube so na obeh straneh velikanske.
KOČANE ZAVZETE?
Dunaj, 5. julija. C. kr. korespon-denčni urad javlja, da privatne vesti poročajo, da so Srbi Kočane zavzeli.
Dunaj, 5. julija. >Neue Freie Presse« potrjuje, da so Srbi Kočane zavzeli.
BULGARSKI USPEHI.
Dunaj, 5. julija. »N. Fr. Pr.« poroča iz Sofije, da so Bulgari južno krilo srbskega centra pri Vclesu vtisnili. Srb so res zavzeli Kočane, toda so ustavili pohod v smeri proti Sofiji. Zmaga pri Kočanah, kjer sc jc bil štiridnevni boj, ni mogel izpremeniti položaja. Načrt Srbov, vdreti proti Sofiji, se ni posrečil.
Bulgarski generalni štab je velik del glavne armade, ki bi imela proti Pirotu operirati, obrnil proti Srbom v Makedoniji.
BULGARI NAPADAJO SRBE PRI ZAJEČARJU.
Dunaj, 5. julija. Iz Belgrada dobiva korespondenčni urad: Včeraj so poizkušale bulgarske čete udreti v Srbijo pri Zaječarju, a so jih srbske čete odbile. Danes zjutraj so Bulgari ponovili napad. Boj se nadaljuje.
BITKA MED GRKI IN BULGARI.
Sofija, 5. julija. Vesti, došle vojnemu ministrstvu, poročajo, da se 36 ur severno od Soluna vrši velika bitka, ki poteka ugodno za Bulgare. — Djev-djeli so Bulgari Grkom zopet iztrgali in Grke zagnali zopet iz mesta, pri čemer so Grki pustili artilerijo na mestu. — »Dnevnik« poroča, da je Solun vsled krilnega napada Bulgarov ogrožen.
ALBANCI SE TUDI GIBLJEJO ?
Skader, 5. julija. Albanci so napadli Tuzi. Miriditi v Puki so se baje uprli proti Srbom.
SANITETNE ODREDBE V BEL-GRADU.
Dunaj, 5. julija. »Reichsposi« poroča iz Belgrada, da je vojno ministrstvo naročilo 3000 postelj. \ si zdravniki se
morajo prijaviti. V Belgradu se je otvorilo 26 bolnišnic.
RUMUNSKA ZBORNICA.
Bukarest, 5. julija. Ministrski svet je sklenil sklicati zbornico.
MOBILIZACIJA V RUMUNIJI.
Bukarešt, 5. julija. Dozdaj je vpoklicanih 600.000 mož.
RUMUNIJA IN BULGARIJA STA SE SPORAZUMELI?
Dunaj, 5. julija. -Neue Freie Presse« poroča, da je Bulgarija izjavila, da Rumu-niji odstopi ozemlje Tutrukan—Balčik, Ta vest se potrjuje tudi iz Sofije.
IZVOZ NAŠE ŽIVINE V SRBIJO.
Belgrad, ■§, julija. Glavna zveza krneč* kili zadrug v Srbiji je skušala za svoje zadrugarje v avstro-ogrski monarhiji nakupiti večje število mlade plemenite govedi, da bi se kolikor mogoče popravile izgube vprežnih volov v vojni s Turki, Avstro-ogrska vlada je pa prepovedal? izvoz plemenske živine v Srbijo.
AVSTRO-OGRSKI ZUNANJI MINISTER PRI CESARJU.
lil, 5. julija. Ob 11. uri dopoldne je cesar sprejel grofa Berchtolda. Avdijenca je trajla četrt ure. Berchtold je poročal cesarju o položaju na Balkanu.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Olikano.
A.:	»Kako morete vendar nositi v baroki lase drugega človeka?«
B.:	»O, kako morete vi v svoji obleki nositi volno drugega kozla?«
Posebno znamenje.
Potnik gre v Ameriko in prosi za potni list. Ko ga tajnik popiše, ga še vpraša, če ima še kako posebno znamenje. Potnik sc obotavlja in na ponovno vprašanje odgovori: » .. .E, po trebuhu me večkrat ščiplje.'.
V pisat ni.
Načelnik: Prosim, gospod poročevalec, ali imate vi poročilo o bolezni: pasji steklini«
Poročevalec: N-;, jaz imam bolezen na gobcu in parkljiii.
(z šole.
V nekem kraju je bil semenj. Zaradi kuge je bilo prepovedano svinje pripeljati. V šoli je dal učitelj otrokom prosto nalogo: Na semnju. Mali dečko je napisal med drugim: Veliko ljudi je čakalo na svoje sorodnike. Prešiči niso prišli.
g Vinska letina obeta biti letos prav bogata. Iz vseh vinorodnih dežel prihajajo prav ugodna poročila. Vinska trta je ob letošnjem suhem vremenu dobro odeve-tela. V Dalmaciji, Istri, Goriškem in na Vipavskem trta tako lepo kaže, da tega niti stari ljudje ne pomnijo. Pa tudi s Tirolskega, Ogrskega in Nižje Avstrije prihajajo enaka ugodna poročila o ugodni bodoči letošnji vinski letini. Vsled tega pa v poslednjem času rapidno padajo vinske cene. Tc padanje vinskih cen je pa povečal zdatne še v poslednjih dneh padli dež, ki je jakc ugodno vplival na razvitek grozdja.
POSLANO.
Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Škofji Loki izreka tem potom društvenemu blagajniku in častnemu članu g. Rafaelu Thalerju svoje popolno zaupanje za njegovo nepristransko in vspešno delovanje v prid društvu in obžaluje, da se ga krivično napada, češ, da jc zasejal liberalni duh v društvo. .Izjavljamo, da ne pozna naše društvo nikalce politike, jc popolnoma nepristransko, držeč sc vedno le gesla: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč« in je torej vsak tozadeven napad na društvo krivičen.
Odbor prostovoljnega gasilnega dru« štva v škoiji Loki
dne 1. julija 1913.
Ivan Debelak,
načelnik.
JANDRIČEVI SOKRIVCI.
Dunaj, L julija. Časopisi javljajo nove podatke o špionaži nadporočnika Cedomila Jandriča. Na Dunaju so aretirali nekega uslužbenca tukajšnje ruske cerkve, ki je posredoval med Jan-dričeni in ruskim vojnim a*is$ejeni. Na Reki so aretirali baje dva Jandri-čeva sokrivca; major avditor Jaroslav Kune se je odpeljal tja. VOHUNI NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Trient, 5. julija. Listi poročajo, da So oblasti prišle (na sled vohunski aferi in so nekaj sumljivih ljudi že aretirali. Baje so vohuni prodali Italiji načrte utrdb visoke planote lavaronske. Glavni sokrivec je baje graški inženir, ki je vodil dela utrdb. Inženirja so že aretirali in ga odpeljali v zapor okrožnega sodišča v Roveretu. Tudi načrte drugih utrdb so baje prodali tuji sili.
SAMOMOR STOTNIKA.
Veliki Varaždin, 5. julija. Stotnik 19. poljskega topničarskega polka, Hu-gon Scherb, se je ustrelil v vojašnici. Vzrok samomora je neznan.
NEURJE NA RUSKEM.
Kijev, 4. julija. Proga južnozapad-ile železnice je skoraj popolnoma razdejana vsled silnega naliva in viharja,. Železniški most pri Voločiski se je zrušil. Ruski potniki morajo izstopati v Voločiski, avstrijsi v Tarnopkolu.
Društva.
—	Veselico priredi gasilno društvo v Sori jutri v nedeljo, dne 6. t. m. pri Starmanu istotam. Pri veselici sodeluje tambu-raški zbor iz Šiške. Začetek ob 3. uri popoldne.
i Katoliška delavska družba v Idriji priredi v nedeljo, dne 13. julija 1913 celodnevni izlet v Žiri.. Ob 10. uri je v župni cerkvi sv. maša, pri kateri poje pevski zbor katol. del. družbe. Popoldne pa je v društvenem domu domača zabava.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Štepanji vasi pri Ljubljani vabi k veselici in 15letnici, ki jo priredi v nedeljo, 6. julija 1913 na vrtu g. Jos. Anžiča, po domače pri Šoržu v Štepanji vasi. — Začetek ob 3. uri popoldne.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 5. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-28
Rž za oktober 1913.....8*93
Oves za oktober 1913 ....	8-66
Koruza za julij 1913.....7 84
Koruza za avgust 1913 ....	7-99
Koruza za oktober 1913....	7-44 Efektiv trdno.
Prisrčno zahvalo
si dovoljujem tem potom izreči vsem, ki so meni in mojim izkazali v tej neizrečeno težki boli svoje to-lažilno sožalje in spremili našo drago ranjko na njeni zadnji poti.
Ljubljana, 4. julija 1913.
Franc Doberlet sen.
2054

Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi in iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat in stric, gospod
Ludvik Illowsky
posestnik In pek
danes ob s/,6. uri zjutraj po dolgotrajni iti mučni bolezni, v 67. letu svoje starosti, večkrat previden s svetimi zakramenti, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v nedeljo ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Novem mestu.
Sv. maše se bodo brale v tukajšnjih cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Novo mesto, 4. julija 1913.
Karolina IiIowsky roj. šetlna, soproga.
Albin Illowsky, župnik, brat.
Marija Kune roj. IUowsky, Matilda Stari* roj. Ill<Swslty, sestri. - Micl
Bele roj. Jagodic, nečakinja.
. 2040
Važno za živežno in kuhinjsko vprašanje jc že odnekdaj, ako sta meso in zelenjava kot vsakdanja hrana človeškemu telesu koristna. Nekateri dajo prednost lahko prebavni rastlinski hrani, zopet drugi postavljajo v svoj vsakdanji list zlasti mesno jed. Vendar so pristaši obeh smeri v eni točki edini, da telesu nikoli ni mogoče dovesti dovolj lahko prebavnih redil-nih in užitnih snovi ob absolutni neškodljivosti jestvin, da se ohrani za delo zmožno. Temu dejstvu se ima tudi že 23 let dobro znana Kathreinerjeva Kneippova sladna kava zahvaliti, da je tako zelo razširjena. Prve avtoritete so izjavile, da ni bolj zdrave pijače kakor je »Kathreinerjeva«. Če se vpošteva, da je ta kavina spe-cialiteta s posebnim »Kathreinerjevim postopanjem« zadobila aromatični okus zrnate kave in je poleg tega prav poceni, je razumljivo, zakaj izkušene gospodinje pri nakupu izrecno zahtevajo »pristno Kathreinerjevo«.
Ovratnike
za prečastlto
duhovščina
priporoča JBSipina Fodkralšek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ( — Naročila po pošti se izvrše točno. — i
JJ
/r je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las i n brade. Dobi se v svetli, rujavi in
Od Bergmann & Co., črni barvi, steklenica po it.S;n „|. r .t- K 2-50 v lekarnah, dro-lesm OD Laoi gerijahinparfumerijah.
061
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
o! Cas opa-Ž \ zovanja 1	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	a j> .3 S s
4' 9. zveč.	731-3	13-7	brezvetr.	oblačno	11-5
7. zjutr. 5 „ 2. pop.	7312 730-8	13-2 22-2	brezvetr. sr. jjzah.	oblačno pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 12-1", norm. 19-3".
Tovarna v neposredni bližini Ljubljano išče
ki je zmožen obeh deželnih jezikov. Prosilci, ki imajo malo pokojnino in
brez otrok, imajo prednost. Ponudbe do 13. t. m. naj se pošilja na upravništvo tega lista pod štev. 2060.
amerikanskega sistema, skoraj nov, z 10 registri, 21/2 vrste glasov. - Cena 260 kron. Jako lepa omara. Tudi na obroke. Vprašati je pod »Harmonij« Poste restante Ljubljana. 2056
Proda se nekaj preproste še malo rabljene
S
Mil
Poizve se v Gosposki ulici št. 4. pri hišnici.	2028
Sprejmeta se dva dobro i
izurjena
mizarja
za akordna dela na deželo. Ponudbe na g. Josipa Lojk-a, Ljubljana, tobačna tovarna.	19S0
SoinCno zdrauiliSČ?*
na Bledu 266, Kranjsko, naj kras. gorrka lega ob jezera, zračno in dietno zdravljenje, zdravljenje z vodo. Maj-oktober. Izborni zdravilni učinki. _911 11
RIKLI
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 12/160 Ogrsko.
Kemeny (Kaschau) I
ki je tudi popolnoma izvežban v sod-nijskih in odvetniških poslih, z večletno prakse, trezen in zanesljiv, žali kot tak, ali kot vodja kake pisarne, mesta. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista nod št. 1819.
1626
Vsakovrstne
slamnike
od priprostih do najfinejših po primerno nizki ceni priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale.
a. dež. živil, in rentne. in jamstv. zavarovalnice
»projcn-.a zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna iu ljudska, nezgodna in jumstvena zavarovanja, Zavod temelji na vzajemnosti. Absolutna varnost. Cene premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj iu poštnine prosto. 1780
Pozor, kolesarji!
JCamesto 120, samo SO'-
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošijem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles, model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. 2e rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6-—, 7-—, 8-—, zračno cevi po K 3-—, 4-—, 5-—, Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Hazpošiijanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20'—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064
Tvornlško skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23.
Proda se na novo zidana 1997
VILA
s 4 stanovanji, kletjo iu z vrtom. Stavba je v zelo mirnem kraju, pripravna za uradnika ali vpokojenca. Poizve se Glince št. 9, Ljubljana.
.............i.......u........1...............................i.,,.,...........................
Sedmošolec išče za počitnice
instrukcije
ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo „Slovencau pod številko 2008.
UZORCE FRHK1KO
nDdtioga blatil kikor
ItftBi^
batista, platna platnenega in bombažastega blaga razpošilja
V. J, Havliček & brat Lažne Podčbrady, Češko
——— Pišite takoj.
Službe Išče kot
najrajše h kakemu zdravniku mladenič, več slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod »Zdravnik 2011« na upravo Slovenca.
K0L0P>V©RSKA RESTAVRACIJA
JOSIP SCF)R€Y.
V nedeljo dne 6. julija v
c. in kr. 27. pešpolka
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. Ob vsakem vremenu.	Ob vsakem vremenu.
Začetek ob 8. ari zvečer. Vstopnina 60 win.
K najobilnejši udeležbi vabi velespoštovanjem 2049	JOS. SCHREY, restavrater.
Gostilničarji, pozor!
V najem se da s 1. oktobrom 1.1.
HOTEL AUSTRIA
v Slovenski Bistrici z opremljenimi sobami za tujce.
Ponudbe se naj naslovijo na Posojilnico v Slovenski Bistrici,
katera daje vsa potrebna pojasnila.	2055
F

r	sc »j* k «c.<
Krojaška obrt v Kamniku.>
l £ : Priporočam se v vsakovrstno izdelovanje oblek za gospode in dečke po J
; najnovejšem kroju. Izdelujem tudi obleko za častito duhovščino in talarje :
j po najnovejšem kroju.	Postrežba točna. Cene primerne. ;
i '
i	Ivan N. Potočnik.
2032 5



c«»»:# r..*.« • «.«
Ugodni nakup.
Glavno poslopje
krasna dvonadstropna hiša
posebno solidno zidana
v LJUBLJANI, na Dunajski cesti štev. 31 ===== je naprodaj. =====
K hiši pripada ca. 340 m^ dvorišča, ca. 700 m^ vrta ob Blciweisovi cesti in dve postranski stavbi k glavni hiši prizidani, ca. 17 m dolgi in ca. 6 m široki.
Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izvanredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni.
Porabljivo za gospodsko bivališče, kakor tudi za vsako obrt in trgovino, izvanredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevom eventualno tudi z garažo, na najbolj prometnem mestu med južnim in državnim kolodvorom, oziroma v posredni bližini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izvanredno ugodna prilika.
V prodajo spadajoče se lahko ogleda oh delavnikih od i. do S. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. tire dopoldne. — Potrebni kapital za prima-kupce ca. 30.000 kron.	(;!)
Pismene ponudbe in vprašanja na Jos. Zidar, Ljubljana
Na prodaj je
pod zelo ugodnimi pogoji. Vsako obstoji iz vsega gospodarskega poslopja, travnikov, gozdov, vinogradov in njiv. Prvo ob deželni cesti v Zalogu pri škocjanu, pripravno za obrt, drugo '.'O minut od trga Mokronog odaljeno.
Natančnejša pojasnila daje Anton Bule, gostilničar in mesar, Mokronog.	2012
mehka in trda, (suba); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna iaSa SCA G N ETTI, za skladiščem državnega kolodvora. - - - - 245
!! POZOR!(
Bazar pri Jelenu.
Vsled opustitve galanterijske trgovine in izpraznjenja lokala na Mestnem trgu št 6 prodajam od danes naprej galanterijsko blago po znatno znižanih cenah,
in sicer 20—30 o/0 ceneje kakor dosedaj.
Za obilen obisk se priporočam, posebno opozarjam p. n. društva za ugodni nakup dobitkov za veselice.
Bazar pri Jelenu
1348 Mestni trg št. 6.
Knežji in nadškofijski
KONVIKT
pod vodstvom očetov družbe Jezusove v Gorici.
Krasna, mirna lega z velikimi nasadi in z lepimi igrišči. Milo, južno podnebje. Velikanska nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in kopelmi.
Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov. Poštena, stanu primerna vzgoja.
Za sedaj bodo gojenci obiskovali c. kr. veliko gimnazijo v Gorici; vendar je upati, da kmalu začne interna gimnazija z javno pravico.
S Šolskim letom 1913-14 se že otvori v zavodu pripravnica s slovenskim učnim jezikom.
Prospekti in natačnejša pojasnila se dobe pri
fi
avnateljstvu bitim in nadšhol. Hita
v Gorici.
1981
Izjava.
Podpisana obžalujem, kar sem razžaljivega govorila o rodbini Julijane Avguštin. Gorenja vas, 4. julija 1913.
2051	Franlca Soršek.
Od vis. c. kr. deželne vlade koncesionlrano
Krojaško obrtno učilišče za prikrojevanjc
za moSko in damsko stroko.
se prične 1. in 15. vsakega meseca. V nujnih slučajih se sprejmejo učenci z vsakim dnem. Priporočam obenem vzorce za koniekcljo in po meri, za moško in damsko stroko.
Imejitelj:
Teodor Kune, Lfubljana
Prešernova ulica 5, I. nadstropje.
ostilna v Vipavi -
oziroma hiša s celim gospodarstvom (njivami in travniki) se da pod zelo ugodnimi pogoji	2041
s 1. januarjem 1914 v najem.
Vprašanja na: Jakob šeme, Dunaj V., Einsledlergasse št. 34.
Sprejmem 040
prodajalko
ki je sposobna samostojno voditi trgovino z manufakturnim blagom ter vešča v korespondenci. - Plača po zmožnosti. Obenem iščem tudi
ki je dovršila najmanj 6 razredov.
loan Žargi, trgovec o Kamniku.
Vsa ha množina
sena
se kupi. Ponudbe na naslov: »Genossen-schaft zui Verwertung landw. Produkte«, Gradec, SchSnaugasse 9.	2044
V prijaznem in zdravem kraju ljubljanske okolice se proda v švicarskem slogu zgrajena, popolnoma opremljena
l
El
m
pod zelo ugodnimi pogoji. Vila stoji v lepem senčnem vrtu, ob vodi. Na razpolago je tudi elektrika. Eventuelno se zamenja za manjše posestvo
Pojasnila daje iz prijaznosti uprava = tega lista pod štev. 2047. =====
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča srajce, vedno najmodernejše kravate, nogavice , žepne robce, klobuke, slamnike, čepice in kopalno perilo za letovišča, vse potrebščine za turiste in telovadbo.
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI!
nrvovrstnili pianin in harmonijev. 262
Zavod za vglaševanje, popravila plasovirjev in vseh glasbil.
Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.
S 1. avgustom povečam in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz I. nadstropja v prodajalne prostore v isti niši. Prodajal bodem tudi vse glasbene inštrumente ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki so najnižje cene. — Ko je inštrument izplačan, ne zahtevam obresti. — Iščimo reelne tvrdke!
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI!
prekrasne škatlje (doze) I
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosrebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napolnjene z rženo ka.vo, v skupni teži 5 kg za K 4-50. Poštnino trpimo sami. Glede na kako nesporazumijenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj te pičle zaloge. Prosimo za skorajšno naročitev.
Oldrich Vitaček, Praga, Karlln 2, Češko.
Odda se
Razglas.
kleparsko delo
pri podružnicah sv. Neže, sv. Marjete in sv. Petra na Raki.
Pojasnila in načrti se dobe pri župnem uradu pri Raki.	2052
dobro idoča, v Ljubljani ali pa v drugem mestu na Gorenjskem se Išče, Ponudbe pod T. K. 10.000 na upravo lista. 2050
V sredini mesta, najraje v bližini sodišča ali frančiškanov se išče
• V*
za
in sicer za avgustov ali novembrov termin. Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 2048.
s»K a s-Ka s-Ka s-Ka
ac3c3ac3c3c3c3c3c3cacac3a
Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti.
□C3C3C3C3C=iaC3Cr3C3C3C3C=3D
H	dler
	dler
11	dler
n	|dler
Specialna trgovina s kolesi in deli
ANA GOREČ, Ljubljana
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Rabljena kolesa od 25 K naprej. Izuosojevaoje koles.
Zamevojle cenik.
VsaKi dan
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko »kavin mlinček".
emp 126/20.644

Elektrotehniška delniška družba
prej
KOLBEN IN DR.
Praga - Vysočany.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za električno razsoet-Ijaoo in preuaianje elektriške sile. ElektrlEni obrat vseh vrst. Ventilator}!. Turbo-generatorji, električne železnice in lokomotive,
žerjavi in dvigala. ObloCnlce in Žarnice vseh vrst. Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev in dragih tvrdk. Vse potrebe
za inStaliranie.	2035
UNIMM9MI "■ •• .

— mu.«,« mm mmmtmm mmmtmmmm *	l}
t Gospodinjski in knjigovodski tečaj
bosta zaključena prihodnji četrtek, dne 10. t. m. Udeleženke gospodinjskega tečaja prirede ob tej priliki razstavo izvršenih del, da pokažejo uspehe, ki so jih dosegle. Razstavljeni predmeti se bodo nahajali v hiši g. Jos. Klofutarja v prostorih, kjer je nastanjena nemška šola. Razstava bo cel dan (10. t. m.) pristopna občinstvu, izvzemši čas od poldne do treh popoldne, t Nesreče. Hlapca Janeza Čarman so preteklo soboto povozili konji, ki so sc splašili pred avtomobilom, — Čevljar Rok Jagodic je v nedeljo, prišedši z izleta domov, tako nesrečno padel, da jc obležal nezavesten in se šele čez dalj časa zavedel. Po izjavi zdravnikovi mu je počila lobanja. Oba so prepeljali v deželno bolnico, — 15letnemu Stanku Sova pa je stroj v predilnici zlomil roko.
t Nov poštni nabiralnik smo slednjič Vendarle dobili. Nahaja se na hiši nasproti župnišča,
t Hranilnica in posojilnica (v kapla-niji) je imela od 1, januarja t. 1. do vštetega 30. junija prometa 235.480 K 50 vin. V tem času je bilo denarja vloženega 66.862 K 59 vin., dvignjenega 50.947 K 9 vin., torej blizu 16.000 K več vloženega kot dvignje nega. Od leta do leta rastoči promet priča, da ljudstvo vedno bolj umeva pomen domačih hranilnic. Da bi le vsi delavci pora bili ugodno priliko, po možnosti si kaj prihraniti za slučaj potrebe!
idrijske novice.
i Občinski odbor je imel dne 2. julija Sejo. V javni seji je bilo prebrano poročilo deželnega šolskega sveta, da se državna realka spremeni v realno gimnazijo stopnjevaje. Odbor je vzel poročilo na znanje.
i Za podiranje hiše št, 121 v Rožni ulici bi rad dobil prevzemnik odškodnine 200 K, češ da je imel izgubo pri sprejetem delu. Odbor je odbil prošnjo, kar je prav. Saj bi bil moral prejšnji posestnik na svoje stroške hišo podreti in odpeljati, ker ni bila še hiša last občine, ampak očiščeni prostor, kjer je stala hiša in sosednji vrt. Ker je županstvo od 1. 1909. zavleklo delo, je padlo na občino. Sicer pa naj podjetniki pregledajo dela, predno napravijo ponudbe.
i Prezidavo poslopja št. 509 so oddali več tvrdkam. Zidarska dela je dobil ponudnik Abraham Krpan, kleparska Jenko, tesarska neka ljubljanska tvrdka. O oddaji se bo še govorilo prilično.
i Razsodbo o pritožbi občine proti razsodbi deželnega odbora je upravno sodišče izdalo. Iz te razsodbe je razvidno, da se je županstvo res prenaglilo z razpisom prezidave poslopja št. 509, ker sc bo treba pogovoriti najprej še o — pokritju stroškov, pri čemur pride deželni odbor do odločilne besede, če doma ne bo sporazum-ljenja. Po razsodbi upravnega sodišča jc sedaj zagotovljeno, da dobi gasilno društvo streho pod št. 509, kakor tudi dve večji in štiri manjša stanovanja. Za vse to bi se bilo dobilo poslopje že pred 15 meseci, kar tudi razsodba upravnega sodišča potrjuje, ko pravi, da se »v pritožbi splošni, od občinskega odbora dne 13. marca 19)2 sklenjeni namen te prezidave, ni grajal«. Pač pa je po izšli razsodbi za sedaj pokopana pod streho št. 509 nameravana javna, na občinske stroške vzdrževana čitalnica, za kar se jc bil petletni boj, in je še letos zastavil Maks Winter po naročilu idrijskih prijateljev najbrže svoje pero. Da sc bo sedaj tudi izvršilo, kar je določeno, bomo že pazili, da bo lc enkrat prišlo v zakoniti tek.
ftatomatičiia past za podgan«;
K J'—. za, miši K 2.40, ujame brez nadzorstva do 10 komadov v oni noči, nc zapusto nika-kega duha m so zopet same nastavijo. Past za ščurke .Eclipse', ujame na
tisoče ščurkov v eni noči. a K 2*tO. — Povsod najboljši uspehi.	Razpošilja po povzetju
J. Schiiller, Dunaj III., Krieglerg. C II.
1188
Mnogo i>ohvalnih in priznaluih piše. m
IRealčni ablturljent Išče mesta a
domačega učitelja |
A najraje ob Adriji ali pa kje na deželi. <jj w Naslov »Egon«, Ljubljana I, post. rest. w
KNJIGOTRŽTVO
Posebnega priporočila vreclne knjige:
Vital Humann, Katechetisches Lehr-und Lesebuch. Erklarungen und Beispeiele z« den chizalncn Fragen des katholisehen Katechismus. Zum Gebrauche b. Religionsunterrichte. 8 K, v platnu 10 K.
Anton Ender, Katechesen entvvorfen fiir katehetisehe Predigten, Christen-lehren, Zehnminuten - Predigten, ltohere Schulkatecliesen und zuni Selbstuntcrriclit. Dva zvezka 7 K 80 vin., v platnu 10 Iv 20 vin.
Johann Seidel, Katechetisches Hand-buch. Methodische Erklarung des mittleren Katechismus. Broš. i K 80 vin.
Paul Coinbes, das Buch der Frau. Ein
Bueh tur christlichc Fraucn in ihrer Stellung als Gattin, Ilausfrau, Mut-ter und Erzieherin .Vez. 4 K 20 vin.
Dr. J.Schwab, Aus Sage u. Geschichte.
Eine Sammlung von gcschichtlichen Darstcllungen, Erzahlungen, Bc-schreibungen, Lcgenden, Sagen, Mar-chen, Parabeln, Gedichten und Sta-tistiselien, zunachst fiir Gebraucli im Religionsunterricht d. Fortbildungs-seliule zusammengestcllt. V platnu 5 K 40 vin.
Dr. Simon Peter Widmann, Gedichtsel. Missverstandenes und Missverstand-liches aus der Geschichte. Broš. 3 Iv 8 i vin.
Navedene knjige se dobe in naročajo v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
ssuežujoa pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ha-tarih. obisfnih i" mehurmh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
patžpiratoo sredsfuo
pri karlovovarijskem in drugih kopeiiš!<;h zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	1 (VI.;
izvirek: giessSiiilsi SaiasslmmM,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekfi zasloni in franKo.
V Ljubljani sc dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajaluicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-nlku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. it
Kemična fonarana pri Dnnajn
Cementna malta za beton, apnena malta
: : postaneta vododržna le s :
9 z&k. ZBM,
Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne lacade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.	igs7
/ Zlate svetlnjs: Berlin, Pariz, Bim iti
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem. VAUf
Postaja dolenjske železnico Straža —Toplice. Akratov yrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne termalne vodo na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Hlektroterapija in masaža. Itavnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljeno sobe. Izborilo in cene restavracije. Prospekte in pojasnila dajo brezplačno kopališka uprava. 970 6(J
Ne glede
na so3« vrednost blaga
dajem slamnike od zadnje sezije, ki so prej stali K 4—6 za — 60 K panama slamnike . . ,	12—14 fr —
i , .	„ ...	" " >» » >>1 ^ ** }> u — u
damske domače obleke . .	/•?_//> 7-_
L I	L/ l	, ■	)')»>)	»>! 1 J 1 U I) ' - ,,
bele^ obleke zadnje novosti . „ „ „ „ „ 40-50 „ 14 — „ prasne plašče...... „ „ „ „ ]8-20 „ W- „
Dalje največja zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po
najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Proda se veleposestvo
®
zapisano v deželni deski Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika, na Kranjskem v izmeri 300 oralov; od teh je okoli 132 oralov izbor-nega polja in logov, 108 oralov 20 — 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada. Višina nad morjem 130 - 150 m. Podnebje toplo, želez, postaja Gradac in železnica že grajena, 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če sc posekajo, se napravijo zelo rodovita polja, loke in vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, z mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Cena z vsem fundusom instruktom Iv 250.000. Proda se tam tudi zelo donosna opekarna za K 15.000. Ponudbe na Pozemkova banka v Pragi (Češko.)	2000 (6)
OIympic 45.090 ton.
preko Pariza, Havre, Som-ali flierbourga-
jc najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 1 postelje. Hranil se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost iu dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno	3684
atolasiosraa ftsrccesijiKirciirana pssifRo^sia pisarna
St. Louis. Adriatic.
St. Paul.
Oceanic.
n
iubljana, MaIo«iy©rsi«a nI. M
PAZITE na tu označene prvo iu najboljšo dvorno tovarne: Bosendorler, Hiilzl & Hoitzman (neprekosljivi pianini z Lesoffovo mehaniko) Rudoif (ne zamenjajte z Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje StingI, Czapka, Laub. & GIoss (veliki 7 i , okt. konc. pianini). Horiigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobo od tu omenjenih najboljših tvornie nobenega klavirja zavisti bleui trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „dobrem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornie opozarjam, da imam izključno jedino le jaz vedno 20—30 teli fabrika-tov na izbiro. Svarim pred nakupom event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanjo in popravila strokovno solidno in ceno
ugodnejša^" MSIOHZ BrCZIlIlK, hfSiSnfS
kovnjak c. kr. deželnega sodišča, LJubljana, Kongresni trg štev 15. (Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907

Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Splošna
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 30 podraži. Ufssgna RiariiSn trg
Preskrbo vanje vseh banko vnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obi-estovanjcm. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurzulh poročil. — .Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	16
Telefon št. 41.
So. Petra cesta. iJelafški kapital in reserv«? 52,000.000 kron
Najkulantnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrobanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promesc za vsa žrebanja
Ustmena ln pismena pojasnila in nnsvetl o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje d< narnUi vlog na hranilne knjižice dne 30 junija 1013. K 70 092.599-—
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račnn K 21I,lS0 n?0 _.
Najcenejše
dežnike in
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica i.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
OUIOI
F. K. KAISER . puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtomatične pištole: „Browning", „Steyer" itd.
Najboljši topič „Salut".
S V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, | v največji izbiri po najnižjih cenah. Po- § prava koles (bicikljev) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Seienburgova ul. SI.).
Ceniki franko. 553 Ceniki franko.
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pji svoji
ŽITNI
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseli slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, Praga VII. 586
in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec.	006
joBoanEaii
nmnHi
(poprej Henrik Korn)
pokrival slreh in klepar, vpeljaiec strelovodov ler instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesla 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
z izbočilo in ploščnato opeko, lesno-cc-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiafoiii brezplačno in poštnine prosto.
najceselša vožnja * Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Hew-YopK
je proga
j>
u
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« »Kroonlandc, »Vaderland«, »Zecland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med ilntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
Prvo Iranislo pošlje za unieliis steimstn in silnic na slin HugiisiaHgnola, Ljubljana
Dunajska cesta it. 13 poleg »Figouca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p ti. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva m slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproli hotela „Umon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v Jekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po 43.i°o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog jc bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošli so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hatelstoo.
LM-M-JKXXL
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „SOLNCU" Za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode jn otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3090

Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. — Popravila in nova dela po najnižji cenL
Edina zaloga ur z znamko ..TOP".
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.
K
mi
Ljubljana, Wollova ulica Slev. 3.
Ceniki zastonj in poštnine prosti!
potniki v severno in južno Jimeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Trst —New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portiand, Quebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
7, najnovejšimibrzoparnikizdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih j e za vsakega potnika preskrblj eno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruli, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih M dnf, v Kanado vsaki raeser. enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
b lian a
L>i kolodvorska ulica 26.