Poštnina plačami t rotovtoL leto 1X1. Stev. 194. g LiDblioDl.«soboto 25. avgusta 19Z8. • T- «~ • tog* mfE— Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Z50 Din, Tečji inseratJ petit vrsta 1— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se oe vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje._Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Italija objavlja ponižujoč odgovor naše vlade Naša vlada se je obvezala, da bo eksemplaricno kaznovala splitske in šibeniške demonstrante in odgovorne politične uradnike — Phn, 25. avgusta. »Agenzia Štefani« objavlja odgovor jugoslovenske vlade na zadnji dve noti italijanskega poslaništva v Beogradu. Noti sta se nanašali na dogodke v Dalmaciji in stavili fugoslovenski vladi gotove zahteve. V svojem odgovoru se jugosloven-ska vlada izjavlja pripravljeno, da na podlagi ugotovitev preiskave in z željo, da se slični incidenti v bodoče preprečijo, kakor tudi da se ohranilo in poja-Čajo prijateljski odnošaji z Ttalijo, zadosti vsem zahtevam, ki jih navaiata noti italijanskega poslaništva v Beogradu. Nota sporoča nato sledeče obveze jugoslovenske vlade: 1. Vsi krivci se bodo eksemplaricno kaznovali; deloma se je to že zgodilo: število aretiranih in kaznovanih krivcev znaša 21. Na enak način bodo kaznovani tudi krivci dogodkov v Šibeniku. 2. Jugoslovenska vlada je pripravljena poravnati vso škodo, ki so jo utr- peli italijanski parniki in italijanski državljani. 3. Zastopnik} državne oblasti, ki odgovarjajo za javni red in mir, bodo postavljeni pred pristojna disciplinarna sodišča. V to svrho je odpotoval insoek-tor ministrstva notranjih del v Split, ki ima nalogo, da izvrši preiskavo proti obtoženim uradnikom. 4. Ministrstvo notranjih del je suspendiralo in odpustilo iz službe vladnega svetnika Ilica, ki je v trenutku dogodkov b*I zastopnik velikega župana za Split in splitsko oblast, kakor tudi za Šibenik, in je v tem svojstvu predstavljal državno oblast. Končno izraža odgovor jugoslovenske vlade nado, da bodo ti ukrepi odgovarjali zahtevam italijanskega poslaništva v Beogradu. Obenem napoveduje novo noto, v kateri bo jtugoslovenska vlada sporočila poslaništvu definitivni rezultat uradne preiskave v Splitu in Šibeniku. Italijansko poslaništvo v Beogradu je vzelo odgovor jugoslovenske vlade na znanje. S tem so ti incidenti poravnani. Značilno in obenem za našo javnost ponižujoče je dejstvo, da moramo izvedeti za vsebino našega odgovora Itah.ii šele iz italijanskega vira. Seveda pa nam ie sedaj po objavi našega odgovora to tudi razumljivo. Odgovor je za našo narodno čast, za naš državljanski ponos tako ponižujoč, da je naravno, da se je Koroščeva vlada sramovala ga objaviti. Najbrž je na tihem upala, da ga tudi Italija ne bo objavila, a Mussolini dr. Korošcu in dr. Marin-koviču niti te usluge ni hotel storiti, •temveč je raztrobental svoj triumf po celem svetu. Novo, zasluženo plačilo za ratifikacijo nertunskih konvencij! „Ali bodo voditelje KDK obtožili ali ne"? Posvetovanja v Beogradu o obtožbi dr. Mačka in dr. Krnje vica — Napovedane spremembe vseh višjih uradnikov na Hrvatskem — Za obtožbo ni pravne podlage. — Beograd, 25. avgusta. Danes do* poldne ni bilo posebnih političnih do* godkov, ki bi zanimali polifično jav* nost. V predsedništvu vlade je vse mimo. Prihod zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča je napovedan za ju* tri dopoldne. Iz vladnih krogov se za* trjuje. da bo dr. Marinkovič na se» stanku z dr. Korošcem odobril defini* tivno besedilo obtožbe, ki jo bo vlada dvignila proti dr. Mačku in dr. Krnje* vi čii. Danes se je doznalo za nov sklep vlade, da baje namerava odstraniti vse sedanje velike župane na Hrvatskem in v Slavoniji ter nadomestiti vse višje uradništvo z novim. Zadevne ukaze bo dr. Korošec predložil kralju v pod? pis že na svoji avdijenci na Bledu prve dni prihodnjega tedna. Pribičevičeva odločna izjava proti vladnim pretnjam (objavlja jo tudi da* našnje «Jutro»), je napravila na vso javnost globok vtis. Danes se splošno priznava, da vlada nima niti najmanj? še podlage za kakršenkoli nastop pro* ti KDK in predsedstvu HSS. Interpar* lamentarna unija ni nikakšna inozem* ska sila, nego mednarodno udruženje parlamentarnu delegacij, ki sklepa pe* rijodično o ukrepih in stanju parla* mentarnega principa in o njegovi iz* popolnitvi. Beograd, 25. avgusta. »Pravda« poroča, da je ministrski svet na svojih zadnjih sejah sklepal predvsem o tem, kakšna naj bo podlaga za kazensko preganjanje vodstva HSS. Med drugim so KoroŠčevi ministri »ugotovili« naslednje. Dr. Maček je zagrešil »veleizdajo«, ker zahteva preureditev države na podlagi historičnih enot in tako ustavno revizijo, da bo poleg samostojne Srbije obstojala enako svobodna Vojvodina, Bosna, Crna gora, Hrvatska in Slovenija. Nadalje se zamerja dr. Mačku, da je s svojimi izjavami v inozemstvu valil krivdo radi dogodka od 20. iunija na ves srbski narod in na Beograd. V nevtralnih političnih krogih se je danes ugotavljalo, da mora vlada stati na presneto slabih nogah, če grabi že za tako praznimi argumenti, kakor je proglašenje veleizdajstva nad onimi, ki zahtevajo notranjo preureditev države v smislu historičnih pokrajin. Kaj pa je g. dr. Korošec delal vsa prejšnja leta? Ali ni tudi on zahteval historično Slovenijo' v federativni in avtonomistični zvezi z ostalimi historičnimi pokrajinami naše države? I celo stavljali konkretne predloge. Za to pa naj so veleizdaialci Hrvati. Srbi - prečani in napredni Slovenci, ki zahtevajo svobodo in ravnopravnost v svoji državi, ki v tej težki situaciji na provokacije režima z raznimi nedostojnimi akti, niso odgovorili z drugim, kakor s protestom v Berlinu, da delegacija okrnjene Narodne skupščine, poškropljene s krvjo hrvatskih poslancev, nima pravice predstavljati hrvatskega naroda. Predstavniki sedanjega režima, med katerimi so neki pristni prijatel.-i Puniše Ra-iča, drugi so zepet zbirali in dajali prispe v-ke za list. ki je pozivaj na umor Hrvatov, so sedaj aktivni ministri — taki predstavniki režima so sedaj tako smeli, da obtožujejo hrvatski narod in njegove voditelje sktmno s prečanskimi Srbi in Slovenci veleizdaje. „Veleizdajalci očitajo veleizdajo drugim!" Utemeljen odgovor zagrebških »Novosti« na hegemonistične očitke KDK. — V Beogradu naj pometo najprej pred svojim pragom! •humu miiiTimm Zagreb, 25. avgusta. Današnje > Novosti« objavljajo o Koroščevih pretnjah proti vodstvu KDK uvodnik, v katerem z vso ostrijo zavračajo početje klerikalnega premijera in pišejo med drugim: »Z atentatom v Narodni skupščini je bil ubit naš parlamentarizem, a ta atentat ni individualno dejanje Puniše Račića, nego je dejanje zarote. To so priznali oni sami, ko so izročili sodišču dva sokrivca. Ker sodeluje v zločinu trojica ljudi, ni zločin individualen. Že dva tvorita zaroto! S Punišem Račić?m pa je sodelovalo več oseb. Tudi to se ve in se bo 5e več doznalo. Zavestno in namorno so torej pregnali Hrvate iz Narodne -ikup-Irine, da na ta narin razdvojijo narod in raz-bijejo parlamentarizem enotne kraljevine. To zločinstvo je torej zadelo državno ustavo, državno in narodno edinstvo. Za to dejanje se jim ni nič zgodilo, še več, nadaljuje se isti režim, v katerem je dozorel zločinski atentat in z istimi ljudmi. Čeprav so odgovorni za vse, kar se je pripetilo po zločinu od 20. junija — in pripetile so se mnoge in usodne stvari — imajo danes 5e smelost, da govore o obtožbi z veleizdajo proti ljudem in strankam, katerim se je edino treba zahvaliti, da se niso v namdu •D državi odigrali dogodki, ki bi za vse nas x>menili katastrofo. Ljudem od kaolicije se je treba zahvaliti, da je narod ostal minn, popolnoma hladnokrven in da je bil odgovor na vse provokacije beograjskih oblastnikov popoln molk. Težko je bilo narodu močati. Ali je vendar z globokim molkom spremil svojega v Narodni skupščini od Mana radi-kalsko - klerikalsko - demokratske večine ubitega voditelja do groba. To je storil, ker je poslušal svoje voditelje. Sedaj hočejo pristni prijateji Puniše Račića postaviti ta narod in te voditelje pod obznano, a voditelje celo pod obtožbo veleizdaje. Še nekaj treba poudariti. Ko je Pumiša Račić pobil hrvatske poslance in ko je KDK s Hrvali zahtevala reparacije za ta zločin, zahtevajoč v prvi vrsti razpust Narodne skupščine in nove volitve, so predlagali he-gemonisti amputacijo Hrvatske. To pa z ozirorn na državno celoto in na ustavo ni veleizdaja! Predlagati, naj se del države odcepi, to je po mnenju režimov cev patri-otično delo, za kar naj dobe še nagrado. Seve po naziran-ju velikosrbskih hegemoni-stov. Tudi ideja o izvršitvi londonskega pakta in o izročanju dela državnega teritorija Italiji, tudi to ni velerzdaja, temveč še celo kvalifikacija, da lahko postaneš minister v naši državi! Nihče ni pozval na odgovor teh 1'udi in ministrov, ki so se bavili s takimi veleizdajniškimi tendencami in Povratek dr. Žerjava iz Berlina — Bled. 25. avgusta. Posl. dr. Žer* se je odpeljal v četrtek zvečer iz Bcr* lina ter je včeraj ob 7. zvečer prispel na Bled, kjer bo ostal par dni. Dr. Žerjav si je po operaciji že docela opomogel; vožnjo iz Berlina je zelo dobro prestal in tudi drugače se v splošnem zelo do* bro počuti. Kakor znano, so mu bili šivi iz operacijske rane odstranjeni že pred tednom dni v Berlinu in je rana sedaj že dobro zaceljena. Da popolnoma ozdravi in se okrepi, mu je profesor dr. Sauerbruch, ki ga je operiral, nujno svetoval popoln počitek tekom prihod* njih dveh mesecev in mu prepovedal vsako napornejše delo ali duševno raz* burjenje. Skupno z dr. Žerjavom se je pripeljal iz Berlina tudi njegov zdrav* nik dr. Brezovnik iz Beograda, ki je dr. Žerjava spremljal v Berlin ter pri* sostvoval operaciji. Albanski kralj — Beograd, 23. avgusta. Iz Tirane je prispela davi kratka vest, da so danes pričele slavnosti proglasitve dosedanjega predsednika albanske republike za kralja Albanije. Zanimivo je, da Ahmed beg Zogu ne bo nosil naslova kralja vseh Albancev, nego da bo njegov oficijelni naslov kralj Albanije. To izpremebo je dosegel francoski poslanik v Tirani na željo naše vlade, ker je znano, da se Albanci nahajajo tudi na našem državnem teritoriju. Dunaj, 25. avgusta. Odbor albanskega na-cijonalnega udruženja na Dunaju objavlja ostro protestno spomenico proti proglasitvi Ahmed bega Zogu za kralja Albanije. Protest bo izročen vsem prizadetim evropskim državam in predložen tudi Društvu narodov v Ženevi. V protestu se med drugim poudarja tudi to, da pomeni vse dosedanje delovanje Ahmed beg oZga stalno ogrožanje miru na Balkanu. Petrinović na potu v Dalmacijo Zagreb. 25. avgusta. Znani industrijalec v Chile, naš rojak Franjo Petrinović, je odpotoval v Evropo, kjer bo po-setil tudi svoj rojstni kraj v Dahnaciji. Pred odhodom iz Buenos Airesa je Petrinović izjavil novinrajem, da bo potoval iz Evrope v Združene države, kjer bo skušal najeti večie posojilo, da svoje podjetje še bolj razširi. Dr. Maček o absolutni solidarnosti KDK Odločna zavrnitev hegemonističnih spletk in nad. — KDK je soglasna ne le v temeljnem programu, temveč tudi v taktiki. —- pogrebu pokojnega Pavla Radiča in Gjure Basarička, zlasti pa po soglasnih sklepih KDK od 1. avgusta t. 1. Temelj* na misel teh sklepov je ta, da ni svo* bode in ravnopravnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev, niti ravnopravnosti Srbi* jancev in prečanov brez ravnopravno* sti in svobode posameznih državno* zgodovinskih in kulturno zgodovinskih enot. Ni mogoče misliti, da bodo Hr* vati svobodni brez svobodne Hrvatske, da bi bili Slovenci svobodni brez svo* bodne Slovenije, da bi bili svobodni Srbi prečani brez svobodne Hrvatske, svobodne Bosne, svobodne Črne gore in svobodne Vojvodine. To je vodilna misel vse KDK. Ako ta misel, ki je skupna vsej KDK, izra* ža en član tako, drugi drugače, ni to povod za nesporazum, najmanj pa za razkol KDK. V tem oziru je KDK enot* na in složna ne samo v svojih temelj* nih naziranjih, temveč tudi v taktiki. To se je pokazalo tudi s tem, da je vsa KDK odobrila protest HSS na Inter* parlamentarni konferenci v Berlinu in ta protest se poostrila — Zagreb, 25. avgusta. Predsednik KDK, dr. Maček, je po povratku iz Ljubljane v Zagreb dal novinarjem na* slednjo politično izjavo: 2e od ustanovitve KDK, ki pomeni od ustanovitve naše države prvo res* nično in iskreno zbližanje Hrvatov in Srbov, je bila edina skrb srbijanskih hegemonistov, pa naj so to radikali ali demokrati, da razbijejo KDK. To so poskušali doseči najprvo tako, da so sedaj ene, sedai druge obsipavali z la* skavimi ponudbami, obljubljajoč jim zlate gradove, da jih na ta način pre* varijo in razbijejo koalicijo. Ko je KDK po gnusnem, organiziranem zločU nu solidarno zapustila beograjsko skup* ščino, so uvideli, da koalicije ne bodo mogli razbiti, pa jim je ostala samo na* da, da bo koalicija samo od sebe raz* padla, češ da ima vsaka od koaliranih strank svoj poseben program. Če pa bi ti modrijani razpolagali vsaj z malen* kostno politično uvidevnostjo, bi lahko vedeli, da je tak up popolnoma jalov. To so lahko vedeli že od dne, ko so slišali govor Svetozarja Pribičeviča na X. Zagrebsčki zbor Občni mednarodni veliki sejem vzorcev 25. VIII. — 3. IX. 1928 IZL02BA NARODNIH DEL 25. VIII. — 10. \H. 1928 Izložba in sejem domače živine 1. — 3. IX. 1928 Zadružni dnevi in poskusno oranje 1. in 2. IX. 1928 Na železnicah in parobrodib 50%n\ popust za posetnike, izlagatelje in izložbeno robo. Potne lepiti m acik Zagrebškega Zbora, ki upravičujejo do znižane vožnje, se dobivajo v vseh potniških uradih, pri vseh podružnicah Prve Hrvatske štedionice in pri ostalih denarnih zavodih v vseh večjih mestih. „150 fantičev" Odmevi ljubljanskih manifestacij »Slovenec« zatrjuje, da je v četrtek priredilo manifestacije voditeljem KDK v Ljubljani le »okrog 150 fantičev, starih od 14 do 18 let.« Joj, joj in teh »fantičev« so se klerikalci tako ustrašili, da so poslali vso ljubljansko policijo na ulico in da so dali močno zastražiti tudi svojo tiskarno. In te »fantiče« je policija razganjala z brutalno silo in jih celo vrsto aretirala. A »fantiči« so bili vendarle fantje od fare, ki se niso pustili ugnati, tako da so ogorčeni klici »Doli Korošec!« bučno odmevali po ljubljanskih ulicah. Žalostna ljubljanska policija, ako ne more ugnati par tuca-tov nedoraslih »fantičev«! Zagrebške »Novosti« pa pišejo o ljubljanskih manifestacijah: »Burne manifestacije in navdušenje pri sprejemanju voditeljev KDK na kolodvoru med petjem in burnim klicanjem »Doli Korošec«, ki so se mu pridružile cele ulice ter meščanstvo z oken in balkonov, ne da bi se pri manifestacijah, ki so trajale nad dve uri, čul en sam vzklik za dr. Korošca, najbolje dokazujejo, kako danes misli In čuti glavno mesto Slovenije. Treba je bilo samo čuti burno ploskanje in klicanje tisočev Slovencev in Slovenk, ko se je pojavil g. Pribičevič s Pucljem na balkonu nad kavarno »Zvezdo«. To je bila vsekakor za beograjske politike in zlasti za dr. Korošca porazna resnica.« »Jutarnji list« ugotavlja, da so beograjsko »Vreme« in še nekateri drugi listi prinesli povsem tendenčna poročila o demonstracijah v Ljubljani. Dočim skuša »Slovenec« na eni strani omalovaževati manifestacije in zmanjšali Število manifestan-tov, se na drug strani zopet hoče dokazati, da so pristaši KDK izzivali nerede. Točno je, da so manifestacije prešle v demonstracije šele, ko se je pojavila policija. Šele ko se je pojavila policija, da bi raz-gnala ljudi, ki so mirno poslušali PribiČe-vicev, govor, so nastale demonstracije in pričela padati vzkliki proti vladi. Demonstracije so trajale vse do 10. zvečer. Razen vzklikov pa ni bilo nobenih incidentov, le policija ie pred kolodvorom legitimirala nekoliko oseb. Ta izzivalni nastop policije je nastal sigurno zaradi pisanja »Slovenca«, ki o<5 ita policiji, da ni dovolj energična napram opoziciji zlasti pa napram njenemu tisku« Tudi beograjska »Politika« poroča o tisočglavih množicah, ki so manifestirale. V resnici je čudno, kako je moglo 150 »fantičev«, kakor imenuje dr. Koroščevo glasilo ljubljanske manifestante, povzročiti toliko hrupa, da so pisali o njih beograjski in zagrebški listi, dočim jih »Slovenec« skoro niti opazil ni, čeprav jih je gledal tudi kaplan Gabrovšek. Strahovita stanovanjska beda Stanovanjski odsek mestnega magistrata v Ljubljani sporoča: V kratkem bo izgo-tovljenih nekaj stanovanj v Nušakovi vojašnici, ki se bodo nakazala strankam takoj, čim bodo sposobna za naselitev. Za ta stanovanja je vloženih skupaj 626 prošenj. Pri dodelitvi teh stanovanj, katerih bo vsega skupaj okrog 40, bo mogoče upoštevati le najnujnejše prosilce, katerih je 359 in sicer: 72 deložiranih strank, 76 strank s skrajno nehigijeničnimi stanovanji, 10 strank, ki morajo spremeniti stanovanje radi težkih bolezni, 10 strank, ki nimajo stanovanja m sc prehranjujejo po gostilnah itd., 30 strank, ki stanujejo v barakah, 22 strank v kleteh, 24 strank, ki stanujejo v skladiščiti, delavnicah in šupah, 15 strank, ki so zaposlene v Ljubljani — rodbine pa stanujejo na deželi, 37 rodbin, ki stanujejo v podnajemu, 54 strank, ki so sicer nujno posebne stanovanja. Ker je torej nujnih prosilcev 359. stanovanj pa bo skupaj le okrog 40, no mogoča med temi nujnimi upoštevati najnujnejše — vsi drugi pa bedo morali počakati do novembra, ko bodo dograjena nova i^isilna stanovanja na Vodovodni cesti. Opozarjamo pa še enkrat, naj si vsak sam skuša preskrbeti stanovanja in naj se nikar ne zanaša na magistrat, đ(l6 25. »vgusta 1928. stev iW4 Sodba Hrvatov o dr. Korošcu Kar je pozabil dr- Korošec, nI pozabil slovemki narod. — Kaj je pričakoval dr, Korošec za tvoje organizacije- — Vsakem« je oproščeno, samo izdajalcu ne Zagrebiki »Jutarnji list« objavlja povodom fieie vodstva KDK v Sloveniji olan«k pod naslovom >Ča»t svobodni Slovenijic, t katerem pravi: >Do&m je dr. Korošec i svojimi svetovalci prebiral zakone ter natezal vie mogoča paragrafe, da bi načel koga, ki bi ga obatii na vrat voditeljem in članom HSS in KDK, je glavno me«to Slovenije, ki jo predstavlja dr. Korošec, navdušeno pozdravljalo voditelje KDK. Meščanstvo glavnega mesta Slovenije je stopilo na ulico, da svečano spremi ne samo voditelje Hrvatov in preeanskih Srbov, temveč" tudi voditelje slovenskega naroda, ter dokaže, kako je solidarno z njihovim delom. Zbpan mesta Ljubljane dr. Puc, ki predstavlja evobodno voljo meščanov, je želel voditeljem KDK uspeh v njihovi akciji. Tudi brez vsega tega smo bili prepričani, da se slovenski narod strinja z akcijo KDK. Drugače v teh razmerah tudi ne more biti. Od srbijanske hegemonije je trpela Slovenija prav tako, kakor smo trpeli mi drugi. To vo zelo dobro tudi sedanji predsednik vlade dr. Korošec in tega stanja ni nihče obsojal s tako strašnimi besedami, kakor dr. Korošec Kdaj, je na to pozabil, ker ga je Čast predsednika vlade tako premamila, da rs ne more spomniti, kar je govoril pred poldrugim letom. Kar pa je pozabil dr. Anton Korošec, ni pozabil slovenski narod. Tega ni mogel pozabiti, ker mu pod režimom Slovenca dr. Korošca ni nič bolje, kakor mu je bilo pod režimom srbijanskih politikov in beograjskih hegemonistov. Česar dr. Korošec noče videti, to narod vidi in občuti, ker se godi nad njim. Režim dr. Korošca je nadaljevanje sedanjih režimov, samo da je še brezobzir-nejši in bolj krvav, nego so bili dosedanji. Slovenski narod ali vsaj en del njegov je upal, da mu bo dr. Korošec, ki ima uavi-deffllo veliko oblast, prinesel kako korist in zboljšanje. Toda že sedaj je narod uvHel, da od tega nima ničesar. Nočemo re*i, da df. Korolec ne bi kotel pomagati Sloveniji. Hotel bi to, ako le ne iz drugih, pa ia strankarskih razlogov. Tudi on upa, da bo mofel pomagati vsaj klerikalnim strankarskim ustanovam. To j« bila tudi glavna točka sporazuma med Vukidevičem in dr. Koroieem. Imelo bi se dati kakili 100 milijonov kredita gospodarski* in pridobitnim organizacijam v Sloveniji. Te organizacije so bile dosedaj poleg duhovščine glavni steber dr. Korošceve politike. Zdi pa Se, da je to bila zopet samo obljuba, od katere i*e bo imela Slovenija ničesar. In razen tega je bilo to vezano na zunanje posojilo, ki je ostalo piščalka na vrbi. Dr. Korošec je pristal na to, da bo sta-fala dr. Voje Marinkoviča in njegove skupine, ki so mu dali razne obljube. Obljube pa so ostale neizpolnjene in dr. Korošec se je vpregel v voz >mladih< radikalov ter vleCe. Oni ga pa gonijo in šibajo, ker jim je čas zelo drag in ker se boje, da bi se jim računi ne pokvarili. In dr. Korošec je napil \*e sile in vleče, da bi ustregel svojim gospodarjem. Kar dela dr. Korošec, ni izvrševanje *-o-Ije Slovenskega naroda in Ljubljane, katere meščanstvo je v četrtek pokazalo, kakšno politiko želi slovenski narod. Tudi policija, ki je bila po nalogu svojega šefa nagnana na ulico, se je morala umakniti pred voljo naroda ter je morala dopustiti, da se ta volja manifestira, Popolnoma umemo jezo dr. Korošca zaradi te manifestacije. Vemo, kako mu je, ko se mu kot >predstavniku« Slovenije kliče v glavnem mestu »dolic. To zasluži vsakdo, kdor dela proti iute-resom svojega naroda, čeprav gre za ministrski stolček. Na komemoraciji Stjepanu Radiču v nekem provincijalnem mestu je imel župnik govor, ki je končal z besedimi: Vsakemu je oproščeno, samo izdajalcu ne!< Po cerkvi So pa šepetali: Dr. Korošcu tudi ne. Pisane zgodbe iz naših krajev Odkrita komunistična organizacija. — Zopet smrt pod vlakom. Zaradi cigarete v smrt. — Uboj iz ljubosumnosti. — Samomor maturanta V Sremski Mitrovici je ta teden od- | krila policija široko zapleteno komunistično organizacijo. Aretiranih je bilo več uglednih meščanov, o katerih se ni dalo niti od daleč sumiti, da -pripadajo prevratnim organizacijam. V njihovih stanovanjih je bila izvršena temeljita preiskava, ki je spravila na dan večje množine izredno obtežilnega materijala. Do aretacij je prišlo popolnoma slučajno. V sredo zvečer so nenadoma vdrli v hišo tamkajšnjega uglednega trgovca Tzidoria Grosa številni policijski agenti in stražniki ter brez nadaljnega aretirali njegovo mlaišo hčerko Melko Oros. Deklica je bila aretirana radi tesne zveze s komunisti v celi državi. Že delj čas se je govorilo, da opravlja Melka nekako službo posredovalca med komunisti, ki so zaprti v mitroviški kaznilnici, in med raznimi komunističnimi prvaki v Beogradu in v drugih mestih. Toda policiji se ni nikoli posrečilo, da bi jo zasačila pri prepovedanem poslu. Sumijo, da je imela Grosova podkupljene nekatere stražnike v kaznilnici, kj so ii vtihotapljali v zapore razna pisma in iztihotapljali odgovore. Pred dnevi pa se je policiji končno vendarle posrečilo zasačiti Gro-sovo pri tem posl-u. Deklica ie namreč prišla proti večeru li kaznilnici in izročila nekemu stražniku pismo z nagrado 200 Din, da bi ga oddal tamkaj zaprtemu beograjskemu novinarju Moši Pijadu. Stražnik je oddal pismo z obema stotakoma nekemu jetničarju, ki pa je odnesel oboje ravnatelju kaznilnice, ta pa državnemu pravdniku, ki je odredil takojšnje zasledovanje dekleta in njeno aretacijo. To se je čez par dni tudi zgodilo. Pismo je bilo poslano od nekega beograjskega komunističnega valjaka. Pri Melki so našli med drugim precej komprimitujoče korespondence, o kateri pa trdijo domaČi, da je Ijubav-nega značaja. Včeraj dopoldne se je pripetila na glavni progi Zagreb — Beograd v bližini Vinkovcev zopet železnižka nesreča, ki je zahtevala Človeško življenje. Na slavonski postaji Kukujevci je stal osebni vlak, ki ie imel vsak čas oditi v smeri proti VinJkovcerti. Izpred postajnega poslopja je prišel v tem trenutku delavec Ivan Holik, ki je zaposlen pri gradnji drugega tira na omenjeni progi. Ko je zapazil, da se vlak že premika, ga je hotel prehiteti M je preskočil tir. V *tem je pa privozil na drugem tiru na postajo s precejšnjo brzino drugi beograjski osebni vlak. Nesrečni delavec je skočil ravno pod lokomotivo prihajajočega vlaka, ki ga je strašno razmesaril. Holik je bil takoj z istim vlakom prepeljan v vinkovško bolnico, kjer pa je takoj po sprejemu podlegel težkim zunanjim in notranjim poškodbam. Ponesrečenec je bil oženjen in zapušča pet nepreskrbljenih otrok, izmed katerih je najstarejšemu šele 9 let. v Predvčerajšnjim je v vinkovški bolnici umrl dninar Ivan Šuljak, doma iz vasi Otoka v tamkajšnji okolici. Pred dnevi je delal v družbi svojega brata Marka JB dveh dirugih delavcev; na rx>S£styu. Mlatil je žito z veli- ko parno mla^lnico. Ivan je šel med odmorom v vas po cigarete in vino, ki so ga kupili vsi Štirje za svoj denar. Ko se je vrnil k mlatilnici, so se pri razdelitvi cigaret sprli med seboj. Prepir se je kmalu pod vplivom alkohola spremenil v pretep, med katerim je zadobil Ivan Suljak več globokih vbod-Jjajev z nožem. Kakor so delavci pozneje pri zaslišanju izjavili orožnikom, je prepir nastal radi ene same cigarete, ki si jo je šuljak pridržal. Ranjenca so prepelja3i domov, kjer je ostal v domači oskrbi. Ker se mu je pa rana inficirala, so ga morali prepeljati v bolnico v Vinkovce. Predvčerajšnjim ga je obiskal v bolnici brat Marko in se razgovarjal z njim. Sredi pogovora pa je Ivan nenadoma onemel. Marko je mislil, da je brat zadremal in ga je stresel za ramo. Prestrašen je spoznal, da je brat med pogovorom umrL Na postelji pod mrtvecem je bila velika mlaka krvi in je Šuljak očividno premaknil obvezo, nakar je pričela rana ponovno krvaveti in je ranjenec izkrvavel. V četrtek popoldne je odpeljal 24-letni posestnikov sin Ilija Maroševič svojega soseda Bogdana OgnjanoviČa, vaškega Čevljarja, iz domače vasi Nu-štra v večjo slavonsko vas Mikanov-ce na mesečni sejem. Čevljar je imel s seboj veliko množino izgotovljenih čevljev, ki jih je nameraval prodati na sejmu. Ko sta prispela v Mikanovce, je odšel čevljar s svojo rabo na trg, dočim ga je Čakal Ilija v bližnji gostilni, kjer je spravil v hlev svojega konja. V gostilni je bilo mnogo gostov, zlasti vesele in razposajene mladine. Da brez godbe in plesa ni šlo, je samo ob sebi umevno. Tudi Ilija je šel plesa* in sicer se je večkrat zavrtel z neko zapeljivo vaško lepotico. To pa ni bilo všeč domačim fantom. Ko se je znočilo, je prišel v krčmo čevljar Ognjanović, ki je Iliji naročil, naj kar zapreže, da ne prideta prepozno domov. Ilija je odšel na dvorišče, ker je imel voz. V tem pa je iz teme planilo nekaj domaČih fantov, ki so veselega Ilijo v temi napadli in ga strahovito obdelali s sekirami in koli po glavi. Ker so bile rane, ki jih je zadobil Ilija, šmrtnonosne, je že med prevozom v bolnico sredi ceste umrl. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo in je nekaj storilcev aretiralo, dočim sta glavna dva krivca pobegnila. ★ Včeraj popoldne je izvršil v Zagrebu samomor jedva 20 let stari matu-rasn-t Bogdan Višnjič na ta način, da si je pognal iz velikega samokresa kroglo v desno sence. Višnjič je stanoval v drugem nadstropju neke hiše s svojo staro materjo v skromnem, toda Čistem in skrbno urejenem stanovanju. V popolni harmoniji sta živela mati in sin in nihče ni mislil, da se bo to mirno, srečno živil j en je na tako tragičen način končalo. Včeraj je bil mladi dijak ves dan izredno dobre volje in se je neprestano šalil s svojo materjo. Njegovo vedenje je bilo tako naravno, kot vsak dan in uboga mati ni slutila, kaj se skriva pod vedrim sinovim čelom. V trenutku, ko bi to najmanj pričako- vala, je odjeknil v sobi usodni strel. Prestrašena je prihitela mati \% kuhinje v šobo in tu še ji Je Mudil grozen prizor. Na tleh je ležal s prestreljeni glavo nji« edinec, Dole* njega pa s# je svetlikaj velik samokres. Iz rane nt desnem sencu je curljala kri in se obirala v večji mlaki sredi sobe. Mladenič je sedel v trenutku, ko je irvtšil usodno deanje, na stolu pri divanili od koder se je zgrudil na tla. Krogla je prebila desno sence in možgane ter izstopila na levem sencu. Višnjič* je bil nemudoma prepeljan z avtomobilom reševalne postaje v bolnico, kjer je pa že čez nekaj minut izdihni!. Policija je preiskala vso dijakovo skromno zapuščino, toda ni mogla najti nobenega pisma, ki bi pojasnilo skrivnostni sa* momor. Domnevajo, da je izvršil mladenič svoje obupno dejanje zaradi nesrečne ljubezni. Slovo naših učiteljev od Dalmacije Pre2vezda« v v narodno taborišče, h kateremu se pritegne tudi še dobršen del Kongresnega trga. Dopoldne bo krožilo po vsem mestu naše visokošolsko dijaštvo z nabiralnimi pušićami: >dinarški dan< za naše zatirane brate. Popoldne se bodo vršile na Kongresnem trgu razne tekme, med njimi tudi otroške, da bo tako tudi naša mladina dala svoj prispevek k splošnemu namenu. Po >Zvezdk bodo po-razvrščeni paviljoni z ješlvinami, pijačo, slaščicami, kavo, igračami itd. Igralo bo v*č godb in cela vrsta pevskih društev, kakor pevski zbor »Glasbene Malice«, »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon« I. dr., bo skrbelo za glasbeni užitek občinstva. V sosednjem Matičnem kinu se bodo vršile predstave v namen vsevkupne prireditve. Poskrbljeno bo za plesiSČe. Ko se znoči, bodo zagoreli umetelni ognji. Naslednjega dne, v nedeljo, še bo vršila nogometna tekma med našima nogometnima prvakoma, »Primorje« in »Ilirijo«, vse v označene narodnostne namene. ToČnejši spored, ki se bo vsekakor Še razširil, se objavi pravočasno. Da bo pa uspeh vse te velike prireditve tem večji, tem Izdatnejši, je prevzelo nate narodno ženstvo nalogo, da Se bo Obrnilo na naše imovitejše sloje, posameznike in druž- be, nafte denarne in druge take feavode in jih naprosilo za posebne prispevke v blagu in denarju Zate ie dane« prosimo ves tiste, pri katerih se bodo zglasile te naše priprošnjice, da jih sprejmejo z odprtim ircem Itt odprtimi rokami. 9aj bodo tako vsak po svoje res storili najboljle delo, ki ga more storiti vsak narodno zavedni naš človek danes, ko gre za obrambo tako silno ogroženega obstanka našega naroda onstran mejp, ko gre za njegovo Eivljenje ali smrt. Naj torej vsakdo štori Svojo dolžnost! Nove knjige in revije »Aritmetika sa 1., II. in III. rarrea srednjih šol«. Profesor Kari Kune je izdal knjigo »Aritmetika za I., II. in III. razred srednjjh šol. Knjiga, ki jo je odobrilo prosvetno ministrstvo, vsebuje vse gradivo, ki ga rabijo učenci v prvih treh razredih -red. šol. Sestavljena je praktično in pregledno. Založila jo je knjigarna Ig. Kleinmav in Ferd. Bamberg, natisnila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Čena vezani knjigi je 44. Din. »Pravni Vestnik«. Izšel je 6-, 7. in 8. zvezek »Pravnega Vestnika-c. Vsebina je sledeča: Prof. Filip Teric, Trst; Družinsko pravo v sovjetski Rusiji. — Dr. Vladimir Orel (Gorica): Kedaj prične enomesečni rok za vložitev ničnostne pritožbe? — Prof. Lapaj-ne (Ljubljana): Prispevek k razlikovanju službene in delovrsne pogodbe. »Pravni Vestnikc izhaja v Trstu in stane letno 36 Din. >Hojka«, »Nedonošen«. V založbi tržaške književne družine ^Luč« sta izšli v pre* vodu Slavka Slavca dve noveli z nedavno preminulega slovitega čaškoslovaškega pisatelja Karla Matija Capek - Choja; Noveli »Hojka« in »Nedonesen^ sta novejše pisateljevo delo. V »HojkU nas seznani pisatelj s kOlarjevo ženo, ki o polnoči išče na pokopališču leka posledicam svoje nezvestobe, za-grešene z mladim vrtnarjem Hinkom, v času, ko se njen mož bori na fronti. V polnočnem strahu se ji prst ujame v zapah pokopališča in zasači jo mož, ki pride na dopust. Kolar se nato maščuje nad nezvesto ženo. Snovi je komaj za časnikarsko vest., vendar je znal pisatelj, celo stvar tako napisati, da je izredno napeta in drži bralca v grozničavi napetosti. Nadvse zanimiva je tudi druga novela, slika iz vojne vihre. — V epilogu je prevajalec dodal še avtorjevo biografijo ter podrobno opisal vsa dela Karla Čapek - Choda. Knj4ga se naroča v zalsž-ništvu »Luč«. — V isti založbi je izšel tudi poljudno znanstveni zbornik, čigar vsebina je sledeča: Josip Jurca: Parlamentarna pre-uredba. — Ferdo Kleinmavr:: Ljudsko šolstvo tržaške okolice v svojih početkih. Pisatelj France Bevk je izdal točen pregled naših, na Goriškem in v Primorju izhajajočih perijodičnih publikacij; Ivan Vouk pa prinaša aktualen odlomek: »Slovensko gledališče na Tržaškem« H koncu je prispevek L. Č-ja: Dodatek k razpravi »-Politično upravna razdelitev Jul. Krajine za dobo do 30. junija 1928. »Troglasni mladinski zbori«. V založbi knjigarne Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani je izšla pesmarica: Ciril Pregelj ^Troglasni mladinski zboric, ki je namenjena našim mladinskim zborom na višji stopnji osnovnih šol, nadalje meščanskim in srednjim šolam ter glasbenim zavodom, v občo vsem, ki goje mladinsko petje. Ta zbirka je osnovana na podlagi obeh pesmaric, katere I. del je izšel 1. 1925 pod naslovom ^30 troglasnih mladinskih zborove. II. del pa 1. 1927 tako, da vsebuje sedaj ta izdaja najbolj priljubljene pesmi iz obeh delov, na novo so pa sprejete 3 slovenske in ena slovaška v harmonizaciji Fr. Marolta ml. in 4 hrvatske v harmonizaciji R. Matza. Vse p^smi so harmonizirane tako, da ne stavijo glede intonacije in glasovnega obsega nepremostljivih težkoč, vsak pevski part je gladko tekoč in peven. Avtor je kot večleten učitelj mlalin-skega zborovega petja na šoli Glasbene Matice v Celju upošteval vse okolnosti, ki prihajajo pri tem petju v poštev — in to narodne pesmi. Istim dajejo prednost tudi učni načrti vseh kategorij nižjega in srednjega šolstva. Priobčene so pa narodne pesmi iz vseh delov naše domovine, a tudi po ena moravska in slovaška. Med slovenskimi so po večini koroške, kar gotovo je le zbirki v prid. Poleg izdajatelja so narodne pesmi harmonizirali E. Adamič, Z. Prelovec. Stj. Mokranjac, Fr. Marolt, R. Matz 1. dr. Ker ie zlasti v Sloveniji izšlo že lepo število ppvsko-teoretičnih knjig (Bajuk, Druzovič, Grob-ming, Kozina, Fr. Marolt, Negro - Hrastova), prinaša ta pesmarica zgolj zborovske pesmi, ki jih se pojo bodisi pri praktičnem pevskem pouku, bodisi so namenjene za glasbene nastope naše mladine. Po skrbni izberi pesmi, po razmeroma lahki interpretaciji in končno radi lepega razločnega tiska in sploh zunanje opreme se pesmarica sama priporoča in bo povsod dobro došla, kakor so doslej še vse Pregljeve pesmarice. Cena izvodu je Din 26 s poštnino Din 28. Pri večjem naročilu popust. Dobiva se v vseh knjigarnah ali še pa naroča naravnost pri založbi Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani. Snort — Jutrišnje nogometne tekme. Na obeh l>ub-ijaošldh igriščih jštočasflo ** odigraijO Jutri tri tefane I. ko J a pokalnih okine ob 930 na igrišču Ilirije zadnji del letošnjHi Jimiorskih pokata i h tefcem ki sicer mesni turnir med klubi Mar«, Savica, Jadran in Svoboda. P6 izžrebanem vrstnem reda igrajo; ob 9.30 Mars proti Savici, ob 10.15 Jadran proti Svobodi, ob 11. tinale. Vsaka tekma traja dvakrat 20 minut. Zmagovalec prejme kot uteino đariio nogometno žogo. <— Ceekosfovaflfa : Jugoslavija. Dne 8. septembra M odigra v Uubftant reprezentančna meddržavna bazena tekma med Ce&kosk>va5ko in Jugoslavijo; 9. septembra pa reprezentančna medmestna tekma Praga : Ljubljana. Ker je to prva meddržavna športna prireditev, ki se vrši v prestolici Slovemje je potrebno, da posvete temu velepomebnemu dogonlku tako fiaie ob Usti, k-akOir t-ttdi naša javno*! vso Svojo pažnjo in podporo, oa ie izvede ta prireditev tako, da bo v porto s in oatt naši beili Ubijani hi s teiti !mdi na§4 državi. S to prireditvijo je podana Ljublh-ni častna naloga, da zastopa pred bratsko skofcJovaško našo državo. Upamo, da bo tej Svoji nalogi v polni meri zadostila ;er da bo sprejela ropTezentantke bratskega Češkoslovaške ga naroda tako, kakor je sprejemala naie brate vselej, kaidaj so prihiteli v našo sredo. Ljubljana mora ob tel prUjki :>_M*>vno dokazati, da so bratske vezi, ki velejo Oba naroda neratdrtiž-Ijive. — SK Svoboda. Jut*ri v nedeljo, dne 2f>. t, m. trenmg II. skupin« s SK Natakar. Navedeni ■igrate! nad bodo ob Š. uti v nai: garderobi: Pa*r>-ler, Tortfc, Ozebek, ^uSferšič. Ze-man, Glavač, Raggia, SuSnik, flajneT, Jereb, Zaje, Starman. Načelnik. železni cq KOLEDAR. Danes: Sobota, 25. avgusta 1928; katoti« čani: Ludvik: nra\ošlavni: 12. avgusta. Jutri: Nedelja, 26. avgnsta 1928, katoli* čani: Cefirin; pravoslavni: 13. avgusta. DANAŠNME PRIREDITVE. Kino Matica: «Pozor Harry». Kino Ideal: «Tlačani». PRIREDITVE V NEDELJO. Ktno Matica: «Pozor Harry». Kino Ideal: «Tlačani». DE2LRNE LEKARNE. Danes in jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčic, Sv. Jakoba trg. Doli ali gori Korošec? Pepe iz uredništva pfšvt, da je t največjim Slovencem križ, da nikoli tega. Naš premijer radi hodijo v hribe, posebno tja gori na zeleno Golico, kjer je v spodnji koči podjetna oskrbnica, ki kar ne more pozabiti, kako prijetno se da kramljati z njimi. Gospod da šo v službi strogi, o j kako strogi, posebno odkar komandirajo pendrekom, v drw žbi so pa tako fletni, da jih oskrbnica kar ne more prehvaliti. Zadnjič je de* jala našemu Pepetu, da jih že zelo po* greša in da komaj čaka, kdaj se zopet oglasijo. A križ je tudi z našim Pepetom. Je* lika ne zna držati za zobmi, pa ga ne zna. Zblebetal je svojim prijateljem, da gospod premijer radi hćdijo na G&* lico in ta reč se je raznesla po beli Ljubljani. Ljubljančani še niso videli največjega Slovenca, odkar so tam doli v Belem gradu za premierja. Zato so mislili, da je napravil turo po naših planinah in da se jim pokaže šele po* zneje. Kaj čuda torej, da so postali ne* strpni in da so dali predsinočnjim du* ška težkemu pričakovanju. Kričali so po mestu, naj pridejo gospod premijer doli v dolino, da osrečijo njihove oči. Policijski pendrek je pa dejal na to: jok! Doli dr. Korošec, da je po regeh cih policijskega pendreka prepoveda* no kričati. Lahko se pa kriči na vse gr* lo: Gori dr. Korošec/ Zdaj je naš Pepe v skrbeh zastran telesne varnosti slovenskega premijer* ja. Z Golice že še gre gori postavim tja do Aljaževega stolpa, a kaj potem? Če bomo silili največjega Slovenca še bolj gori, mu utegne od prehudega zračne* ga pritiska počiti srce. Oj, prejoj, kaj bo pa potlej z ubogim slovenskim ljud* stvom, če poči tp.ko blago srce?! * Pismo Pepetu iz uredništva Spoštovani k. Pepe Iz uredništva! Mileinnzobi fantalim, ki manifestiramo za KOK in včasi tudi za sv. Antona, smo prišli pri zadnji manifestaciji v veliko zadrego, iz katere si nismo znali pomagati in prosimo zato gos/poda Pćpeta iz uredništva, ki je vseveden, da nami razjasni nekaj, kar naim bo v veliko korist. Gre namreč za znameniti Pendrek. (Pišem z veliko začetno Črko iz. umljivih razlogov). Ko smo namreč manifestirali mleč-mazabci po ljubljanskih ulicah, smo na lastne oči videli, kako so %%. varuhi lavne varnosti skakali kot elektrizirani, če Je kdo zavpil >Dol Pendrek!« Na Mikošičevi cesti bi bilo kmalu vrglo ob tla bel-obluzega komisarja, ko je slišal klic *E>ol Pendrek!«. Zasukal se je m zapičll svoje polkaiske oči v nekega mafltfesrtanjta. Češ, sedaj pa ponovi fant, če imaš korajžo. Pred kolodvorom pa je policaj za tak klic kar aretiral manifestan^ a, katerega pa Smo mu iztrgali' iz rok. In sedaj vidite, nastane ono kočljivo vprašanje, ki nas je spravilo v zadrego in katero rešiire lahko saimo Vi, dragi gospod Pepe. Nismo si na/mreč na jasnem, ali je gosp. Pendrek, odkar je vstopil v policijsko službo, tudi prišel v vrsto onih, ki jih ščit! paragraf 104. in je tedaj razžaljivo klicati temu policijskemu orr/Žju dol, aH Je prišel v varstvo paragrafov šele od takran, ko ga je dobil v posvečene roke rdeči kaf-dm&l. Poveo te nam no, gospod Pepe iz uredništva, če amemo ali ne smemo prihodnjič vpfrti proti Pendreku, kl na* včasi tako poboža po pločih. Če se ga smatra za uradno osebo in se ne sme vpiti »Dol ž njim«, mu bomo vp«H Živijo, čim nas bo pobožal. Kako bomo ravnali, je odvisno od Vašega nasvena. Pozdravljeni .gospod Pepe! MlečnozObl pendrekovec. Želji mlečnozobega pendrekovca naš Pepe danes ne more ustreči, ker si beli gilavo z drujgiim, še važnejšim državnopravnim problemom. Danes je po svojih najboljših močeh dokazal očesu postave, da šo klici *Doli Korošec« državotvorni in da jih ne kaže vtakniti v glavnjačo. Prihodnjič bo pa posvetil sv.oie skromne moči KoToacevemu podrejenemu orgmu Pendreku. Najpjrej nadrejeni, da ne bo gretoa zoper paragraf o subordinaciji. •SrOV/FNSKT NAROD« dne 25. avgusta 1928. Naša Talija stop a v novo sezono Abonma za sezone 1928-29 Uprava Narodnega gledališča v Ljublja* ni razpisuje za sezono 1928/29 gledališki abonma. Kakor v prošli sezoni, se razpisuje tudi letos pet redov, in sicer izvanredni abonma ter A, B, C in D. Izvanredni abora* ma je razširjen premijerski abonma prošle sezone. Kakor lani, se bodo igrale za ta abonma tudi letos vse premijere, poleg te* ga pa tudi vse ostale predstave, namenjene drugim abonmanom. Izvanredni abonma to* rej ne bo obsegal samo 28 predstav, kakor lani, temveč 38 predstav, 20 v drami in 18 v operi, kakor vsi ostali abonmaji. Cene za izvanredni abonmna so iste, kakor so osta* le. Uprava vabi občinstvo, da se v veliki meri posluži abonmanov, ki nudijo res ve* lik popust od običajnih cen. Vse ostale olajšave za obisk gledališča bo uprava v tej sezoni odpravila. Državnim nameščen* cem in drugim upravičencel so dovoljene tudi za abonma še posebne ugodnosti, ki so razvidne iz spodaj razpisanih cen, ven? dar te ugodnosti za izvanredni abonma ne veljajo. Cene so tako nizke, da so res vsa* komur dosotpne. Abonmani se lahko odpla« čujejo v osmih mesečnih obrokih. Za me* sečni obrok 30.— do 130.— Din pri običaj* nem abonmanu in 23.— do 100.— Din pri uradniškem abonmanu nudi gledališče abo* nentu sedež za ca. 4 predsave mesečno, 2 dramski in 2 muzikalni. Posebej opozarja* mo na lože, ki se oddajajo v abonmanu z velikim popustom ter so zlasti prikladne za družine in majhne gledališke družbe. Razpisane cene ložam veljajo za štiri ose* be. Vse cene za abonma, zlasti pa cene za lože, so v tej sezoni znižane, dasiravno je uprava prevzela plačevanje oblastnega dav* ka, ki je letos tudi za abonente uveden ter bi jim občutno podražil obisk gldališča. (Oblastna taksa od predstave znaša za ložo 16.— Din, za parterni sedež 4.— Din, itd.) Poslovanje gledališča bo postavljeno v tej sezoni na popolnoma novo administra* tivno bazo. Gledališko vodstvo in ansambli se bodo potrudili, da nudijo občinstvu čim boljše in čim bolj skrbno pripravljene pred* stave. Po budžetu, veljavnem od 1. aprila t 1928 dalje, je uprava navezana na dnevni zaslužek in se obrača do občinstva, naj ji Z dobrim obiskom in s čim večjim zanima* njem za naše Narodno gledaliče omogoči izvršitev njenih načrtov. Repertoar Drama Kakor do sedaj, bo tudi v bodoči sezoni skušala drama seznaniti občinstvo z vsemi pomembnejšimi pojavi domače in svetovne književnosti. Sezona bo otvorjena s Sha* kespearejevo tragedijo «Romeo in Julija*, kateri bo sledila Cankarjeva farsa «Pohuj* sanje v dolini šentflorjanski* v popolnoma novi opremi, režiji in inscenaciji. Tekom sezone bo proslavila drama lOOIetnico dveh nesmrtnih propovednikov in dramatikov. Tolstega in Ibsena ter ćOletnico velikega proletarskega pesnika Maksima Gorkega. Vprizorila se bodo dela: Tolstega «2iW mrtvec**, Ibsna ^Strahovi* in Gorkega . 588.— 2000.— » » . 250.— » 2300.— 3» . 288.— 3» 1040.— » . 130.— » 920.— » * 3* . 115.— 3» 880.— » x» . 110.— 840.— 3> . 105.— » 760.— » . 95.— 720.— » . 90.— 850.— » * . 106.— » 600.— . 75.— 3> 500.— 3« . 62.— 3* 400.— » » . 50.— » 320.— XI 3» . 40.— » 240.— 31 » . 30.— » iški abonma 2740.— Din, mesečni obrok . 345.— Din 3120.— » 3» » . 390.— » 3800.— m 3» * . 475.— » 1600.— 3» . 200.— » 1800.— » » X> . 225.— 800.— 3» 3> . 100.— » 720.— » 31 3» . 90.— 3> 680.— » » . 85.— 3» 640.— » * . 80.— 2» 600.— » » . 75.— 3> 580.— » 3* . 72.— » 640.— » 3» . 80.— » 440.— » » » . 55.— » 320.— 3* 9» . 40.— » 300.— 3» 3» . 38.—« 3* 240.— » 3» 3> . 30.— 3» 180.— 30 * J> . 23— 3» Lože v L redu 1—5 . . . 6—9 .... Lože II. reda 1—4 .... 5—0 .... Parter: I. vrsta .... * IL—HL ..... IV.—VI...... VIL—IX...... X.—XI...... XII.—xin..... Balkon I. vrste..... IT. 3> ■ • . • • III. * ..... Galerija I. vrsta..... II.—III...... IV—V...... Vsak abonent dobi letno 20 dramskih m 18 opernih predstav. Bedno življenje naših deložirancev V Ljubljani je zdaj 148 deložiranih družin* — Stanovanjska beda uničuje rodbinsko življenje. — Mestna občina dela s polno paro za omiljenje stanovanjske bede« — Nove stanovanjske odpovedi in deložacije* — Najbednejši med bednimi. Stanovanjska beda v Ljubljani z vsakim dnem bolj narašča, človek se z začudenjem vprašuje, kako je to mo-eoče in kam to vodi. Vsak si po svoje razlaga to ner.zmerno, sfcra&no povojno zlo, toda le redki so otri, ki ga pravilno raaumejo m ga lajšajo ter ga skušajo zmanjša.ti po svojih skromnih močeh. In veliko je še krivice na svetu, ki je ne bo mogoče odpraviti, dokler bo med naimi tako malo srčne kulture. Grozne so že same na sebi suhe, gole številke, ki jih iilmiiluic mestni stanovanjski u»rad. Deločiranjev. ki so se priglasili na mestnem magistratu za dodelitev stauovanij in tudi vložili tozadevne prošnje, je v ljubljanski mesrtni ob5>ni 148. cd teh je S mestnih uslužbencev. Seveda ne predstavljajo te številke posameznikov, temveč Število družin. Razen njih ie še zasprosilo rajne dodelitve sta V skladiščih, delarvnicah in v drugih podobnih zasilnih stanovanjih trpi molče in potrpežljivo 39 družin, od teh je 15 mestnih uslužbencev. Tudi ti so nujno potrebni poštene, vame strehe. Izven LtuMjane, daleč kje na deželi, tako oa pr. v Kranju, Kamniku, Skofji Loki, Vrhniki, Dom-žatlah prebiva 15 družin, kateoh očetje so v Ljubljani v službi in se morajo vsak dan voziti s svojimi otroci, ki obiskujejo višje ali srednie šole, v mesto in zvečer zopet nazaj. Včast še celo po dvakrat. Da to trpljenje ne more že iz fi- | nancijelnih razlogov dolgo trajati, je naravno in samo ob sebi umevno. Iz istih razlogov je nemogoče tudi današnje življenje tisnih rodbin, ki so primorane stanovati z otroci in često še s starimi roditelji v eni sami sobi ko mesečni podnajemniki. Takih rodbin je na magistratu priglašenih 37. Pri tem je treba pomisliti tudi .da razpolagajo take družine v večini slučajev z boljšim, pa tudi številu&jsim pohištvom, ki ga bo zob časa uničil v kleteh, pods-trešlih, skladiščih i:d. Mestni magistrat je skušal po svojih niočeh pomagati onim nesrečnežem, ki so bili vrženi na cesto po 1. maju ,ko je prenehala stanovanjska zaščita, na ta način, da jim Je zgradil iesene zasilne barake. Drugim enakim trpinom, ki so sklenili, da si sami zgradijo lastne provčorične lesene domove, je priskočil magistrat na pomoč s tem, da Jim je podelil večjo ali manašo količino potrebnega lesa in desk. Zdaj pa poglejmo, kaj se v omiljenje stanovanjske bede v Ljubljani dela. Na vseh koncih in krajih mesta rastejo kot gobe po dežju nove palače, zidajo se številne nove velike ali maud-še stanovanjske hiše, vile Jtd. In kljub temu je stnovanjska beda vsak dan večja in katastrofalne jša. Z vsakim dnem je več ljudi na cesti brez stanovanja in pod milim nebom. Kako je to mogoče? Vedno več hiš, pa tudi vedno več brezdomcev?! Krivo je tu na e.nd strani pomanjkanje socijalne ga čuta. na drugi pa pretirane najemnine zlasti v novih hišah. Mestna občina bo uredila v bivši NuŠakovi vojašnici in v delavskih hišah ob Vodovodni cesti do približno 1. novembra letos 104 stanovanja, v katera bo nastanila najbolj potrebne družine. Meseca maja prihodnjega leta bo gotova velilka mestna stanov arijska hiša na Poljanski cesti, v kteri je 121 tri, dve in enosobnih stanovanj. Za ta stanovanja pa de že do danes bilo vloženih nad 1800 prošenj. Mestna občina je hotela pripomoči do lastnih stanovanijskiih hišic onim družmam, ki v daraašnjjjh težkih časih vendarle premorejo vsafl eno tretjino za gradibo potrebnega kapitala in pa stavibišče, na ta način, da je izjposđovala v Beogradu odobrit av 5 rm I ikonskega posojila, za katerega bo jamčila mestna cibčana sama. Teh 5 milijonov se bo prihodnje dni pričelo razde lijevati, zanimivo pa je, da se ae oglasilo kompe-tentov za 6 in pol milijona Din. Zato bo skušala mestna občima spomladi dobiti se 5 milijonov Din posojala. Novih odpovedi za termin avgust-uovembeT je že najavljenih zopet lepo število. Poleg dosedanjih odpovedi jih je nad 60. Te dni prično sodne dekjžacdje odpovedi za termin maj-avgust in sicer bodo dnevno postavljene na cesto 2 do 3 stranke. Mestni stanovanjski odsek se trudi, kolikor je le mogoče, da bi preskrbe 1 deložirancem stanovanja. Toda vse zaman. Naval je prevelik. Najnujnejših prosilcev samo za mala stanovanja je danes nad 400. Kakor čujemo, je mestna občina pri sestavljanju bodoče proračuna v principu sklenila, da bo z novim proračunskim letom uvedla nove posebne davščine in siceT: davek na poslovne lokale, ki so bili predelani v zadnjih letih iz stanovanjskih prostorov, — ta davek se bo odmerjal po kvadraturi prostornine, — in pa davek na višino stanovanjske najemnine, ki presega razrnerije zlate paritete napram višini predvojne najemnine. Donodki teh davščin se bodo stekali v poseben gradbeni fond, s katerim se bodo potem gradile nove stanovanjske hiše. Nedvomno najbedinejši med bednimi so prebivalci zasilnih barak, katere so se zlasti v zadnjih dneth pričele pojavljati v celih fcotanajafc v nredmesfljih Ljubljane. Kako* smo že pred omenili, je bilo zgrajenih do seda j nad 40 takih barak »nekaj od strani mestne občine, ostale pa od privatnikov samih. Nau navedemo nekdaj resničnih sličic iz tega barakarskega življenja. Na Grudnovem nabrežju, na kraju, kjer ie stala bivša lesena zatvornica ob izlivu Grada-ščice v Ljubljanico, stoje prve barake. Sest lesenih podrtij, ki se z veliko naglico popravljajo in pripraviltjajo za bodočo zimo. Dva izmed teh žalostnih domov sta bila postavljena že meseca ■maja in septembra lanskega leta. Samo za trenutek pomislimo na poldrugo -leto takega ciganskega življenja, na siten mraz tam ob Svečnici, na nalive jeseni in spomladi, na viharne noči, ko grozi divi a, naravna sila prevrniti beraški dom v motno Ljoibloamoino strugo. Trhlo tramov-je in obstranske deske pokajo, kot bi se lomile kosti pri žitvem telesu. Tu m tam odleti premočena z mahom obrasla lata in utone v blani vodi, ki jo odnese po strmem bregu v reko. Toda narava je bolj usmiljena, ko »Človekoljubna*, neznočutna srca današnje civilizirane družbe. Ona pusti skromni dom in v toplem solne u prihodnjega dne krpa trpin svojo beračijo ... Videli smo, kako je gospodaril pred dnevi zadnji naliv, ki ie trajal brez prestanka malone 24 ur, v teh lesenih utah. Ljudije še danes, tretji dan po nalivu, nimaijo suhe svoje že napol razpadle posteljine. Odeje, nekdaj zivo^rdeče, v sredi mehka vata, prešita s strojem v ljubkih krivuljah, — zdaj iz vsake dva razcapana kosa, zamazana, neopredeljene barve ... In tako dalje, isto pot razpadanja hoda vse skromno imetje. Skozi redke, že trohneče deske v strehi Je padal dež vso noč na stolih in na golih tleh čepeče, globoko sključene nesrečneže. Brez tople hrane, brez ognja, brez denarja in celo brez usmiljenja v očeh svojega bližnjega, ki je mogoče še pred pod ure sedel za bogato obloženo mizo v par-ketirani dvorani... Na bregu pred barako se igrata deček ki deklica. Oba bleda, skoraj voščeno rumena, mrtvih, motnih oči, počasnih, skoraj sta «Ne gospod,* odgovarja nesrečna mati, «toda nič na boljšem. V kleta, smrdljivi in vlažni. Noč in dan sta skoraj enaka temna. Obljubili so boljše, toda kdatf bo to? Poglejte mojega matiega reveža . . .* Njena roka se dvigne, da pokaže na malega grbavca, toda takoj omahne in obleži kot mrtva trdo ob izpranem, guba«tem krilu. In tako dalje. Povsod gledajo iz barak s svojimi strašnim očmi skozi napol odprta vrata beda, pomanjkanje, nesreča, bolezen.... Skozi razpofc-lnre med deskami vrhu strehe se zdaj pa zdaj ukrade v črno vlažno notranjost svetel, žrv sofoič-ni žarek, ki pa takoj zopet izgine, kot da ga je strah___ Nekaj sto korakov na travniku za šolo na Prulah ista slika. Neizmerno gorje se ponavlja v drugi, enaki izdaji. Družine s tremi otroci in celo s 16 člani pod suknjiča sto streho ene same majhne bairake. Pred vrata otroci, z velikimi kosi polente v umazanih ročicah. Drobni prstki so še maloprej brodili v mlaki kraj poti. Iz nedolžnih očesc jim zre nedolžna, angelska duša. Človek bi zajokal ob misli, kakšna trda, žalostna bodočnost jrh čaka Vedno le v svojem elementu, snaži In čisti vse In ne samo v kuhinji temveč po celi hiši: Lesene stene, pećnice, tla, posodo« jedilni pribor, okna, vse kovine itd. Sicer Vam ne prihrani vso čiščenje v stanovanju, vendar pa Vam neprimerno olajšuje delo. Malo Vima na vlažni krpi zadostuje in Vaša kuhinja se blešči čistote. VI SNAZI VSB! Proizvod tovarne Lux. Zopet dalje, še ena, pa se ena baraka, in zopet tretja . . • Kako vendar spite, ljudje božji? Šestnajst ijudi, v baraka pa le šest postelj.* •Kakor tadro ve in znal Po trije na eni po-stettL* Postelje so postaiv^jene druga ob drugi, tesno in na kupu toot leske v skladišču. Moški, ženske, mladi, stari, bolni, zdravi, vse na kupu. Nikar se ne vprašajmo, kaj bo iz tega, ker sicer nas zafbode do kosti. «Ono noč, ko je deževalo, nismo nič spali. Lilo je na nas, kot na prostem. Poglejite!» Ves travnik pred barakami je pregrnjen s pestrimi odejami, rjuhami, perilom, obleko, posteljnino itd. Ti nesrečneži si žele v prvi vrsti dovolj lesa, zdravih desk za novo streho, ki bo vsaj za silo držala dež in sneg. Potrebne bi bile dvojne stene, da bi mogle vsaj deloma držati toploto. Sicer bodo nesrečniki neke zimske noči zmrznili. Zima nj več daleč in malo časa je še. In pa pitne vode si želijo. Upamo, da bodo vsaj to dvoje dobili. Mestna olbčina pripnavija za deložirance bodočih dni na travniku na Galjevici, tik za dolenjskim kolodvorom male lesene barake, ki so pa že krite z opeko. Sest dih že stoji, bo jih pa menda okrog 30. V dobrih treh dneh pa postavijo tako barakico, ki meri 4 m v širino in 4 do 6 m v dolžino. Za prvo silo bo tudi to dobro. Kot v posmeh čitamo, da je v Zagrebu z vsakim dnem več stanovanj na razpolago in sicer za nizke najemnine, ki pa še vedno padajo. Ljubljana đe pa vedno na slabšem. Kaj bo? Film Tajnosti orijenta Najnovejši grandijozni velefilm >Uie* v Berlinu. K največjim filmov, ki izidejo letos v Nemčiji v produkciji Ufe, spada velefilm >Tajnosti Orijenta«, ki je ravnokar dogotovljen pod režijo Aleksandra Volkova. (Nemci ga pišejo Walkofl, kar pa je napačno). Ime tega režiserja naši kinopubliki zdaj ni neznano, saj je tesno združeno z velikim svetovnim uspehom velefilma Casanova, ki je žel uspehe po vsem svetu. Aleksander Volkov je ruskega pokoljenja, ter je imel že pred vojno v svoji domovini Rusiji ime in sloves znamenitega igralca. Po vojni je odšel kakor mnogi njegovi rojaki v Pariz, kjer je delal z znanim Abel Ganceom na velefil-mu »Napoleon«. Tu se je tudi seznanil s slovitim Rusom I. Možuhinom. Tedaj se je pravkar pričela nova epoha evropskega filma. Velefilm ^Carjev sel« je pomenil zmago ruskega filma. Volkov ie postal naenkrat znamenit in slava njegovega imena je rasla od dneva do dneva: Dobil je naročila od najznamenitejših evropskih filmskih produkcij, kajti njegovo delo je pomenilo uspeh slehernega njegovega filma. Zadnje in morda dosedaj največje nj.?ifo-vo delo je pravkar izgotovljeni velefilm >Tajnosti orijentac. V tem filmu si je uadel Volkov izredno težko nalogo ustvariti čim razkošnejšo sliko pravljičnega sveta. Nikakor pa ni hotel podati zgolj snovi kake pravljice same, temveč je isto vporabil le kot nekak okvir k izredno ljubkemu in mične-mu dejanju. Pripoveduje nam zgodbico starega ubogega Čevljarja Alija, ki se je v svojem globokem, čudovito lepem snu napotil v deželo svojih želja in se odmaknil vsakdanji revščini tega sveta. Prišel je v svet, docela nov in prekrasen. Tu so bile lepe mlade princese, bajne sultanove palače, ogromne dvorane, bogate pojedine, zabave, pustolovščine, ples in končno seveda tudi ni manjkala Čarobna piščal, katere glasovi so silili vsakogar k plesu, v vrtinec vrtoglavega rajanja. Vse to uživamo in doživljamo kot gledalci tega filma z ubogim čevljarjem Alijem, dokler ne pokliče reveža vroča zaušnica njegove »boljše« zakonske polovice nazaj v življenje vsakdanjosti in bridkega trpljenja. Bajno lepa je bila slika, katero so nudili letos pozimi ateljeji >Ufet v Neubabelsber-gu v bližini Berlina. Dočim je bilo zunaj vse naokrog pokrito z debelo snežno .nl^jo so rasli tam notri iz tal najbolj fantastični eksotični vrtovi z vsemi mogočimi čarobnimi cvetlicami, v nebo so se dvigale ogromno krasne palače, v katerih so se slavile razkošne pojedine in bajne zabave. Vitke plesalke, najlepše žene so s svojimi divnimi čari oslajale sultanovo lite. V kopališčih iz belega marmorja, v kristalno čisti vodi so se vila nežna alabastrsko bela ženska telesa, očarljivo lepa kot v deželi sanj in pravljic. Naravni posnetki za ta film so bili izdelani deloma v bližini Marseilla, deloma v Tunisu. V Sahari so posneli napad na karavano potujočo po pustinji. Pri tem prizoru je sodelovalo 500 velblodov, nad 200 krasnih arabskih konj in mnogo tisoč kompar-sov, oblečenih v zgodovinske kostume z bogato okrašenimi sabljami, m3Či, puščicami in loki. — Za ta film je bilo na-ta-lje še zgrajeno prav posebno originalno mesto v obsegu 500 ha, obdano s 5 m širokim zidom in s številnimi visokimi stolpi. — To mesto je bila rezidenca mogočnega kalila in njegove zmagovite armade obstoječe iz 500 konjenikov in 2000 pešcev. Človek mora imeti prav poseben pogum, bujno domišljijo in veliko nadarjenost ustvariti tako delo, kakršno je uspelo dosedaj rdinole Volkovu. V tem krasnem velefilmu je nadkrilil vsa svoja dosedanja dela lo z uspehom, katerega bodo deležne »Tajnosti orijenta z. bo vsepovsod rasla tudi njegova slava. V glavnih vlogah tega prvovrstnega filma vidimo same znane filmske zvezdnike, kakor Nicolai-Kolin, Svetislav Petrovič, Marcella Albani, Agnes Petersen, Dita Parlo i. t. d. Nedvomno bomo imeli tudi v Ljubljaui kmalu priliko občudovati ta umotvor in veselilo nas bo preživeti s čevljarjem Alijem nekaj brezskrbnih ur v čudovito lepi deželi sanj in čarobnih pravljic. Slike tega zanimivega filma so razstavljene danes in jutri v izložbenem oknu kina Matice v Selenburgovi ulici, na kar opozarjamo vse ljubitelje filmske umetnosti. Skrivnost Pobožni pater Grun4 je pripovedoval nekoč, kaj je doživel vikar na inšpekcijskem potovanju. Pred vasjo je stopil iz kočije in šel peš. Ob cesti so sedeli otroci. Vikar se je ustavil in vprašal prvega- — Koliko je bogov? — Pet, šest, sedm, osem, devet, deset! — je odgovoril deček. — No, v tej župniji so pa otroci res dobro informirani o veronauku, — si je milsil vikar in nadaljeval je pot. Drugi dan je v cerkvi nalašč vprašal istega dečka, koliko je bogov. Deček je odgovoril, da je en bog v treh božjih osebah. — Kako to, da si včeraj fantaziral o desetih bogovih?« se je začudil vikar. — Včeraj vas nisem poznal, — se je odrezal deček. — A gospod župnik so nam dejali, da vzvišene skrivnosti o treh božjih osebah ne smemo izdati vsakemu pritepencu. Dnevne vesti. — Davčni vijak In naši klerikalci. Kron-siri vpokoienec nam piše; V zadnjem času sta >Jutro« in »Slov. Narod« točno pojasnila klerikalni gospodi, da so se davki v Sloveniji zvišali — pa vendar ji ne gre to v glavo m še vedno trdi, da so se znižali. Kakšno znižanje je to, če plačujem kot kronski vpokojenec od 1. aprila t. 1. dalje od pokojnine 1065 Din mesečno 17 Din davka, dočim do 31. marca t. 1. nisem plačeval niti pare. Res lepa davčna olajšava za v pokoj ene e! Vprašamo pa meTodajne faktorja, kako je to mogoče, da se Je uslužbenski davek pričel takoj 1. aprila t. 1. od pokojnin pobirati, dočim se na podlagi ^Uradnega tista« št. 81/27 še sedaj ne plačujejo vsem v pokojen c em nove pokojnine? D/.včni zakon vsebuje neko tabelo, po Smeti se takoj izračuna uslužbenski davek, le žal, da »Uradni list« št. 81/27 nima nikake tabele, zato pa gre pri glavni kontroli vse tako počasi, ko morajo iskati razne predpise. Žalostno pa je, da glavna kontrola zahteva iz Ljubljane prepis Službenega Vojnega lista 1919, ko vendar ve, da se ta v Boegradu tiska. K tabeli o ushržbenskem davku bi bilo priporočljivo, da bi se vzela za vzorec avstrijska tabela »Geburenberechnungs-tabelle«, pa bi bile dinarske pokojnine tako hitro gotove, kakor je bil davek. — Iz državne službe. Za veterinarja je imenovan veterinarski pripravnik pri sre-skem poglavarstvu v Ludbregu dr. Ivan Bordon; premeščena sta policijski agent Josip Sajberl od sreskega poglavarstva v Prevaljah k sreskemu poglavarstvu v Celju in arhivski uradnik Milan Okom od velikega župana mariborske oblasti k sreskemu poglavarstvu v Prevaljah. — V naše državljanstvo so spejeti posestnik iz Ostrožnega Ivan Skok, učitelj iz Ljutomera Angel Miroslav Presl, hotelir iz Ljutomera Ivan Herndl, zrakoplovni kapitan II. ki. iz Novega Sada Oskar Umek in zasebnica iz Ljutomera Leopoldina Rudež. — Občina Puconci. Notranje ministrstvo je odredilo, da se naziv občine Pucinci v srezu Murska Sobota spremeni v Puoonci. — Iz odvetniške službe. V imenik odvetniške zbornice za Slovenijo ie bil vpisan 18. t. m. dr. Rudolf Dobovišek s sedežem v Krškem. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« št. 81 z dne 24. t. m. objavlja naTedbo ministrstva za socijalno politiko, s katero se izpreminjajo plačilni razredi za pokojninsko zavorovanje nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo in naredbo o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju regitimadj za trgovinske potnike. — Novi asistenti na naših univerzah. Piosvetni minister je podpisal odloke, s katerimi je imenovanih na beograjski, zagrebški in ljubljanski univerzi okrog 30 novih asistentov. — Razmestitev ravnateljev m profesorjev srednjih šol. Komisija v prosvetnem ministrstvu, ki ji je bila poverjena razmestitev ravnateljev in profesorjev srednjih sol, je v četrtek končala svoje delo in včeraj je predložila celokupni razpored prosvetnemu ministru v odobritev. — Novi šumarski inženjerji. Generalna direkcija šum je razmestila po šumskih upravah in direkcijah več mladih Šumarskih inženjerjev, ki so letos diplomirali. — Moderno morsko kopališče v Supetru. Občina Supetar na otoku Braču je sklenila zgraditi morsko kopališče. Kopališče začno graditi že letošnjo jesen. — Hermanu Wendel v Sarajevu. V sredo je prispel v Sarajevo znani nemški publicist in prijatelj našega naroda Hermann Wendel. Zvečer je priredil bivši minister dr. Srskić odličnemu gostu na čast zakusko. V četrtek je odpotoval g. Wendel v Dubrovnik. — Konferenca upravnikov zdravstvenih zavodov. Na Cetiniu se bo vršila 30. t. m. konferenca upravnikov vseh 9 zdravstvenih zavodov naše države. V ministrstvu narodnega zdravja in na Cetiniu se že pripravljajo za to konferenco, ki bo eno najvažnejših zborovanj zdravstvenih organizacij. Ministrstvo narodnega zdravja bo zastopal na konferenci načelnik higijenskega oddelka dr. Štampar, ki je odpotoval na inspekcijsko potovanje po Dalmaciji, Primorju in Crni gori. Na konferenci se bo razpravljalo o organizaciji zdravstvenih ustanov in načinu propagande njihovih metod za pobilanje nalezljivih in drugih nevarnih bolezni. — Beg iz klerikalnih vrst. V mariborskem >Večerniku< objavlja posestnik in kmet Anton Čepe iz Brestovice, da izstopa iz klerikalne stranke, ker je spoznal, da ta ni zastopnica kmečkega stanu. Čepe je bil dosedaj vedno zvest pristaš SLS. — Kongres narodnega delavstva. Priprave za kongres so v naj,bolj§em teku. Izvrše-valni odbor NSZ prejema vsak man nove prijave iz vseh delov Slovenije. Samo podružničnih delegatov je že prijavljenih nad Šesto in že to dokazuje, da bo manifestacija narodnega delavstva res veličastna. Jeseni-£ka podružnica j,e prijavila udeležbo do sto Hanov, ki pridejo z praporom in Sokolsko godbo na kongres. Jeseniška Sokolska godba bo koncertirala tudi pri opoldanskem skupnem obedu v Tivoliju. Narodna strokovna zveza naproša še vse one, ki se mislijo udeležiti kongresa, naj se ji takoj prijavijo, da jjhn odpošlje izkaznico za polovično vožnjo. Generalna direkcija državnih Eeleanic j« že odobrila polovično vožnjo na vseh progah in za vse vlake razun SOZ. Prijave sprejema tajništvo Narodno strokovne zveze v Ljubljani, Selenburgova ul. 7-IL — Članom bivše NDO v Trstu in Primorju. Z velikim zanimanjem zasledujejo Trža-čani in vsi Primorci delo Narodno strokovne zveze v Ljubljani, ker vidimo, da ta organizacija s svojim delom nadaljuje to, kar smo mi pred 20 leti ustanovili v Trstu in kasneje v Pulju, Gorici, Voloako - Opatiji in drugod. Takoj za nami pa je priSla tudi Ljub- ljana. Se z večjim veseljem pa čitamo objave, da se vrši dne 9. septembra knogres narodnega delavstva, ki bo obenem tudi proslava 20, letnice, od kar smo si ustanovili NDO. Narodni železničarji smo tvorili avantgardo v NDO in kasneje ustanovili močno ZJŽ. Roko v roki smo korakali z ostalim delavstvom, zato pa smo dosegli tudi velike uspehe. Kakor smo bili enotne volje in enakih misli takrat, ko smo naše organizacije ustanavljali, tako moramo biti enotni v delu tudi danes. Storili bomo to na ta način, da stopimo vsi narodni delavci iz Trsta in ostalega Primorja na plan in da podamo roko vsem tovarišem, ki nadaljujejo to, kar smo mi pred 20 leti započeli. Zato se udeležimo kongresa narodnega delavstva pomoštevilno, da pokažemo še vedno ono ljubezen do našega naroda in do naših delavcev. V slogi je moč. Tržaški tovariš. — Almanah denarnih zavodov in eksporta Jugoslavije in držav bližnjega vzhoda. Glavno uredništvo Almanaha SHS v Zagrebu VL pripravlja nov obširen almanah denarnih zavodov in izvoza Jugoslavije in držav bližnjega vzhoda (Ruimmije, Bolgarije, OrČije, Albanije, Turške, Sirije, Palestine in Egipta). Almanah bo velike važnosti za vzpostavitev novih in za poglobitev že obstoječih gospodarskih odnošajev med nami in inozemstvom. Zato poziva glavno uredništvo Almanaha (Zagreb VI.) vse naše gospodarske kroge da mu pošljejo detajlne podatke o svojem stanju in o vrstah blaga, koje uvažajo ali izvažajo. Želeti bi bilo, da se te ugodne prilike poslužilo naši izvozniki v čim večjem številu. — Čebelarska razstava. Čebelarstvo bo na letošnji kmetijski razstavi, ki bo od 1. do 10. septembra vse boljše zastopano kakor pretekla leta. Tu ne bo razstavljen samo najboljši pristni med in vosek Slovenije, temveč bo razviden tudi ves napredek, ki so ga dosegli čebelarji zadnja desetlelja. Razstavljeni bodo med drugim vse vrste panjev in orodja z vsemi resničnimi in sa-modozdevnirni zboljšavami, ki so bile nekdaj in so sedaj v rabi. Razstava bo kazala fantazijo starih čebelarjev, čebelne bolezni, čebelne sovražnike in kako se čebele nad rrjirni maščujejo, medeče rastline, čebelarsko literaturo, statistiko in še več drugih posebnestni. Posetniki razstave si bodo ogledali ponazoritev, kako pomagajo čebelarji svojim čebelam pri izdelovanju satja in donašanju medu, da je pridelek tem izdatnejši. Čebelarski oddelek bo zanimiv za vse sloje prebivalstva. Za čebelarje, ki stremijo po napredku, pa je nujna potreba, da si ogledajo razstavo. — Posetniki jesenskega velesejma »LJubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejmske legitimacije za Din 30, pravico do polovične vožnje v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karte ne sme oddati vratarjem na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na velesejmu se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust je dovolila posetnikom ljubljanskega velesejma ti-di Avstrija in Čehoslovaška, od koder bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena jubilejna kmetijska razstava že sama po sebi pravi kmetijski velesejem. če v vašem delokrogu legitimacij ne bi bilo dobiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani. — Glasbena Matica v Ptuju. Vpisovanje je L, 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 4. do 6. ure. Razen gosli in klavirja se bodo v tem šolskem letu poučevala vsa godala, kakor tudi pihala. S septembrom se bodo sprejemali tudi člani za matični pevski zbor, ki se ustanovi s tem šolskim letom. — Kmetijska industrija na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo letos prvič zastopana in sicer v strokovno poučnem oddelku kmetijske razstave. Predvsem je omeniti našo domačo mlinarsko, pivovarsko, oljarsko in žganjar-sko kmetijsko industrijo. Posamezne stvari se bodo prikazovale v slikah, diagramih, modelih, preparatih itd. Tako bo n. pr. žga-njarska industrija za našega človeka posebne važnosti, ker mu bo pokazala, kaj vse more vnovčiti, med tem ko je sedaj razne gozdne in travniške sadeže, za katerih gojenje nihče posebej ne skrbe, puščal v nemar. Ostale panoge mu pa nudijo vpogled v podelanje kmetijskih pridelkov v industrijske izdelke. — Hrvatski planinci v Julijskih Alpah. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi jutri za svoje člane skupni izlet na Mojstrovko k otvoritvi nove poti preko severne stene, koncem tekočega ali v prvi polovici prihodnjega meseca pa na Triglav. — Prekmurski izdelki Ženskih domačih obrtov bodo letos prvič razstavljeni na pokrajinski razstavi ljubljanskega velesejma. Odlično domače platno, preproge in lične torbice iz koruznega ličja so prvi pozdravi iz Prekmurja beli Ljubljani. — Pokrajinska razstava »Ljubljana v leseni« od 1. do 10. septembra 1928 bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo ena najlepših pa bo vrtnarska Tazstava »Cvetje v jeseni«, ki bo obsegala cel paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se za njo naj-živahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli, kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugimi bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kako jih je treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah. Vsak obiskovalec bo gotovo zadovoljen s prireditvijo, ki ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda. — II. revija slovenskih narodnih noš pod pokroviteljstvom dvome dame ge. Franje dr. Tavčarjeve bo 2. septembra na velesejmu. Obhod točno ob 3. uri popoldne. Vabimo na udeležbo vse narodne noše in Pravilno izdelane »Dečve«. — Vreme. Vreme je sicer še vedno lepo, toda ozračje ni več tako čisto in hladno, kakor je bilo po zadnjem nalivu. Zato uteg- nemo dobiti zopet lokalne nevihte z dežjem. Trajnega poslabšanja vremena se pa za enkrat še ni bati. Barometer je od včeraj nekoliko padel in je kazal danes zjutraj v Ljubljani 763. Temperatura je znašala 14 stopinj. Po stanju barometra sodeč, vreme ne bo ostalo dolgo stanovitno lepo. To se je pokazalo že snoči, ko se je nebo deloma pooblačilo. Včeraj ie bilo lepo po vsej državi. Temperatura polagoma povsod pada. V Splitu je bilo včeraj 34, v Skoplju 32, v Dubrovniku 31, v Zagrebu 27, v Beogradu 26.4, v Ljubljani 26.3, v Mariboru 23 stopinj. Zanimivo je, da irnajo v Mariboru že tri dni najnižjo temperaturo. Dekliški zavod Freylers Nfg. A. Metzger, prvovrstno dekliško učiilšče in vzgajališče, Wien I., Kolowratring 9. Nadaljevalni tečaji, jeziki, glasba, pripravljanje za državni izpit in penzionat v vili, po švicarskem vzorcu, XIII., HIETZrSG, v zvezi z vsemi šolaimi, reformno - realno gimnazijo, trgovsko in gospodinjsko Šolo; umetna obrt. Internat, eksternat, dnevna penziona. Velik vrt, sport. Prospekti, tel. 95—2—50. — Velika sleparija v Mariboru. Mariborsko tovarno za usnje Freud sta te dni dva navihanca osleparila za 300.000 Din. Tovarna je namreč pred dnevi prejela telefonično sporočilo, da naj dobavi vojski za 300.000 Din usnja. Avizo je prispel iz Beograda in od tam sta že dva dni kasneje prispela dva gospoda, ki sta se izdala za zastopnika tvrdke. Podpisala sta nabavni list za 350.000 Din, na račun sta dala 10.000 Din, za ostalo sta pa izdala akreditiv neke beograjske banke. Tovarna Freud je poslala blago na naslov tvrdke Henker in Co. »Zastopnika« sta še pred obvestilom špedicije prevzela posi-Ijatev z duplikatom tovornega lista ter izginila. Tvrdke, ki sta jo zastopala, v Beogradu sploh ni, banka, na čije ime se je glasil akreditiv, je pa v konkurzu. Mariborska in beograjska policija sedaj preiskujeta to zadevo. — Velik vlom v Konjicah. V noči od 16. na 17. t. m. je bilo v Konjicah vlomljeno v lokal trgovca Leopolda Brunterina. Tatovi so odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke in so trgovino domalega izpraznili. Trgovec ima okoli 80.000 Din škode. — Vlom v železniško blaganjo v Rušah. V noči od 30. na 21. t. m. so neznani zHkov-ci vdrli v prostore železniškega urada in odnesli 400 dinarjev gotovine, poleg tega pa malo, 100 kg težko blagajno, v kateri je bilo 400 Din in za 1200 Din kol ©kov. Bla^ gajna pa jim je bila očividno pretežka, kajti pustili so jo pred poslopjem. _ Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca vam pripravi kupica prirodne grenčice »Franc-Josef«, zaužita vsako jutro na te-šče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih za-klopnic učinkuje voda »Franc-Josef« zanesljivo in brez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — O sreči more govoriti vsaka gospodinja, ki se ji proži prilika, da pere perilo z Radionom. Perilo pustite čez noč v vedi, drugi dan ga pa o priliki kuhanja kosila kuhajte poldTugo uro in izplaknite, da bo belo kot sneg. Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni: Krištofič-Bučar, Stari trg 9. Iz Ljubljane —lj Klerikalno gospodarstvo v praksi. Pišejo nam: Bivši kleroradikalski sosvet pod dr. Mencingerjevim komisarrjatom med drugimi »grifi« ni imel nujnejšega posla, kakor da je n. pr. v mestno stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti iz politično - strankarskih ozirov nagnal cel trop svojih ljudi, ne da bi si jih bil dobro Ogledal, Če bodo tudi zmogli visoko najemnino. Ta »kasarna«, kakor jo hudomušni svet naziva, — je stala, kakor znano, s stavbi ščem vred nad 11 milijonov dinarjev. Zdaj pa so se pokazale posledice te brezumne fn obenem zlobne mahinacije: Ta masa klerikalnih ljudi, kar je javna tajnost — kar po partijah beži iz te hiše, enostavno zato, ker ne more plačevati visoke najemenirie. To izseljevanje se pa vrši kljub temu, da so klerikalni ma-tadorji tem ljudem prvotno najemnino še znižali! Za spomin pa ostane in bo ostalo v izpraznjenih stanovanjih le nekaj — stenic in ščurkov! Mesto da bi bili klerikalci pustili v ta stanovanja boljše situirane stranke — n. pr. mestne in druge javne nameščence, ki jih ie bil že geremtski svet pod Pucom določil, bo zdaj milijonsko posojilo, ki ga je zabila mestna občina v ta svet in zid, morala — ker se iz najemnin ne amortizira in obrestuje, doplačevati Iz mestnega zaklada ali od koderkoli drugod! Tako izgledajo talenti klerikalnih političnih krakelerjev in švadronerjev za občinske interese! Stanovanjski odsek naj pa sedaj pazi, da se tudi pri oddaji stanovanj v ostalih mestnih hišah ne vtihotapi klerikalni duh, kajti milijonske dolgove delati, Če je kaj zastaviti, ni nobena umetnost, ali dolgove in obresti je treba tudi plačati. O klerikalcih pa velja le pokojnega prof. in vš. nadz. Levca izrek: »Od pete do ust, jih je sama čeljust! Pa drugega nič! —lj Pred ŠkoHio so te dni pričeli tlakarji polagati granitni drobni tlak, dočim se na Krekovem trgu urejevanje podlage za tlakovanje bliža svojemu koncu. Z dotlakova-njem te komunikacije se bodo strnile tlakovane ceste v sredini mesta v eno celino in bode s tem dovršena prva etapa tlako-vamega programa, ki je bila sprejeta še pod županovanjem dr. TavčaTja leta 1921. od strani občinskega sveta. — Pri urejevanju in pregledovanju ter rnontiranju raznih napeljav v cestišču so našli razne zanimive ostanke fz prejšnjih stoletij ln celo tisočletij. Med drugim so odkrili lončene cevi starega rimskega vodovoda in sicer ob Jugoslovanski knjigarni, take cevi so se našle v zadtijih letih Še tik RotVbovega vod- njaka, nadalje na ustju Studentovske ulice in v Streliški ulici blizu Ljudske kuhinje. Ta vodovod je dovajal vodo najbrže izpod Golovca. — Nadalje so odkrili tudi temelje srednjeveškega ljubljanskega obzidja, ki je križalo sedanjo tramvajsko progo med severovzhodnim vogalom Pabianove in jugozapadnim vogalom bivše Mahrove hiše. Na tem križišču so stala tudi ^srednjeveška mestna vrata, ki so se imenovala — po bližnjem samostanu, stoječem na sedanjem Vodnikovem trgu — frančiškanska vrata. Temelji teh vrat so bili ob priliki prireje-vanja planoma za tlakovanje prav dobro vidni. Tu se je svojčas ljubljansko mesto končalo in se je pričelo poljansko predmest-j, kateri naziv je v ostalem ohranjen še danes pri katastralni razdelitvi ljubljanskega ozemlja. —lj Ljubljanski živilski trg. Današnji živilski trg je bil prav bogato založen z najrazličnejšimi poljskimi pridelki, zlasti obilo je bilo na trgu novega krompirja in kumar. Pred Mestnim domom so pretehtali nad 20 voz krompirja, ki so ga prodajali kmetje po 2 Din kg. Ostale cene so bile zjutraj še precej visoke, toda tekom dopoldneva so znatno padle. Prodajali so: Zeleni fižol v stročju 5 Din kg, kumare po 1 Din komad, drobne kumarice za vlaganje po 14 Din za 100 komadov, salata po 1 Din mala glavica, zelene kolerabice po 0.50 do 0.75 Din komad, paradižniki 5 Din kg, zelene paprike po 3 komadi za 1 Din, lisičke liter 3 Din, jabolka 4 do 8 Din kg, hruške 4 do 7 Din, grozdje 10 Din, slive in Češplje od 4 do 10 Din kg. Jajca so bila po 1.25 Din komad, pozneje tudi po par 2.25 Din. Piščanci so veljali 30 do 40 Din par, kokoši komad 20 do 32.50 Din, race pa po 25 do 30 Din komad. —lj Zanimive najdbe na Kette - Mur-novi cesti. Pri kopanju velikega zbiralnega kanala na Kette - Murnovi cesti so zadeli delavci že pred dnevi na različne kosti, katerih izvora niso mogli ugotoviti. Danes dopoldne pa so delavci med kopanjem odkrili 4 večje krste, v katerih so po odstranitvi trhlega pokrova opazili še dobro obranjene kompletne okostnjake. Najbrž je bilo na tem kraju pred stoletji kako večje pokopališče, kar bo pač ugotovila komisija, ki si bo rzkopnine ogledala. Na okostja, oziroma krste so delavci naleteli v globini petih metrov. Posamezne kosti so pa izkopavali ta teden v vsej dolžini Kette - Murnove ceste od Prisojne ulice do znane gostilne pri Nacetu. Izkopnine si že ves dan ogledujejo številne množice radovednega občinstva in si razlagajo njih izvor na različne načine. Prevladujejo pa strašne in skoz in skoz krvave pravljice o ubitih, umorjenih, živih pokopanih itd. —lj Krpanje Selenburgove ulice. Selenburgova ulica, ki je nedvomno ena naših najbolj frekventiranih cest, je vedno vsa ve-gasta in kotanjasta in jo morajo vsak hip popravljati in krpati. Ali ne bi bilo bolje, da so cesta enkrat za vselej temeljito popravi in eventuelno asfaltira! —lj Zadnji dnevi kopalne sezone. Zadnji naliv je precej pokvaril kopalno sezono. Voda se je zelo ohladila in kopanjp ni več tako mikavno kakor prejšnji teden. Solnee-nje je pa Še vedno prijetno, ker ?oln«>e vedno intenzivno pripeka. Na vsak način pa potekajo kopalni sezoni, ki je bila l^tos zrlo lepa, zadnji dnevi. —lj Zatvorltev poti. Prehod skozi Lat-termannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejmskih paviljonov proti pivovarni Lmion, bo v času od 29. avgusta do vštetega 14. septembra zaprt. Občinstvo naj blagovoli to vzeti na znanje. Zatvoritev prehoda je neobhodno potrebna, ker se sicer tamkaj stoječi paviljoni in sejmišče samo ne bi moglo neovirano pripraviti za otvoritev letošnje jesenske prireditve našega velesejma, ki še vrši od 1. do 10. septembra t. 1. —Ij IOOlernica rojstva L. N. Tolstega. Ob priliki bližajoče se lOOletnice rojstnega dneva velikega ruskega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstega priredi Ruska Matica v torek dne 28. avgusta v univerzitetni zbornici predavanje bivšega rednega profesorja in rektorja univerze v Kijevu, sedaj hon. profesorja na univerzi v Beogradu dr. Evgenija Spektorskega o predmetu: »Tragedija L- N. Tolstega*. Začetek ob 19. uri. Vabljeni vsi prijatelji ruske kulture. —lj Bojevit častnik. Pišejo nam: Na Zaloški cesti stanuje častnik, ki s svojimi izrazi in grožnjami napram stanovalcem dotične hiše ne dela posebne časti naši junaški vojski. Prosimo vojaške oblasti, naj pouče tega uniformiranega gospoda, kdaj sme rabiti sabljo. Tudi si ne dovoljujemo, da bi njegova soproga zmerjala naše otroke z Izrazi »Puniše«. —lj Socanom! Dne 16. septembra napravi »Soča« enodnevni izlet v Maribor. Člani, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj se prijavijo v trgovin! Jos. Ivančič, Dunajska cesta Št. 7 do 2. septembra. Glede polovične vožnje se je napravile potrebne korake in se vsak čas pričakuje rešitve. Državni na-meščanci, ki imajo kot taki že vozne olajšave, naj se tudi oglase in to radi vtgoto-vftve števila udeležencev. Nadaljne podrobnosti o izletu sledijo v prihodnjih dneh. 633 —lj Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški priredi na Komarjevo nedeljo dne 26. avgusta veliko ljudsko veselico s pestrim sporedom. Veselica se vrši na letnem telovadišču Sokola. Za dobro pijačo in drugo v obimi meri preskrbljeno. — K Obilni udeležbi vabi odbor. —lj Hranilni in posojilni konzoreli javnih nameščencev in vpokojencev v LJubljani se preseli s 1. septembrom 1928 iz Gregorčičeve (prej Hilšerjeve) ulice št. 7 v nove lokale Aleksandrova cesta 5/1., levo. 636 —lj Nepreviden vojaški šofer. Včeraj popoldne se je na Celovški cesti, blizu mitnice, pripetila manjša avtomobilska nezgoda, ki jo je zakrivil vojaški šofer, redov Santaratić. Redov je namreč vozil vojaški tovorni avtomobil iz St. Vida proti Liublja-ni, tik pred mitnico Pa ie skušal prehiteti pred njim vozeči voz gostilničarja Lasana. ZavozH je pri tem preveč na stran in za- šel z avtom v obcestni jarek. Pri nezgodi se je zaletel v drog električne napeljave in ga tako nagnil, da se je potrgalo več žic. Na vozu samem se je spredaj razbila šipa in so drobci ranili na roki narednika Voj-vodiča, ki je sedel z dTugimi vojaki vred na vozu. Vojvodača so nato na bližnji policijski stražnici obvezali. Škoda, ki je nastala pri karambolu z električnim drogom, znaša okoli 1500 Din in sicer trpi lastnik mizarske tovarne Matevž Perko 1000 Din, ker je moral radi prekinjenega električnega toka za več ur ustaviti obratovanje. Lastnik elektrarne Ignac česen pa trpi 500 Din škode. Kakor zatrjujejo očividci, je nesrečo zakrivil šofer. —Ij Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1., vpisuje gojenke 1. septembra 192$ od S. do 12. ure dopoldne. —lj Razstava otrok cb priliki velike pokrajinske razstave v Ljubljani je odgođena na prihodnjo pomlad, ker je večina otrok še odsotnih. —Ij Vpisovanje na dr. Krekovi meščansko - gospodinjski Šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se vrši dne 13., 14. in 15. septembra t. I. Redni pouk se prične 17. septembra t 1. V zavod pa se sprejemajo že sedaj' na stanovanje in hrano tudi dijakinje. Meseč-nina po dogovoru. 637n —IJ Za slepce. Povodom svoje 70!etnice darujem v ta namen za Zavod oslepelih Din 100.—. — Rudolf Tenente. —Ij Božjasten napad na kolodvoru. Danes zjutraj je bila rešilna postaja telefonično pozvana, da odpelje epileptika Josipa Benčiča, ki ga je na kolodvoru llkrat napadla božjast, v bolnico. Ko je prispel rešilni avto, ie bil Benčič že nezavesten. Avto ga je odpeljal v bolnico. —lj Tatinska služkinja. Policija je včeraj aretirala služkinjo Ivano M„ ki je bila kot sobarica zaposlena pri mesarju Mar-čanu na Rimski cesti. Ivanka je od velike noči dalje odnesla Marčanovim več komadov perila in jih oškodovala za 1000 Din. —lj Eksplozija solne kisline. Snoči je vozil delavec Viktor Lahajne, zaposlen pri tovarni za Iočenje dragih kovin, 50 litrov vsebujočo steklenico sol. kisline. Ko je pripeljal na železniški prelaz na Dunajski cesti, je steklenica nenadoma eksplodirala in solna kislina se je razlila po tleh. V hipu je bila radi nastalega kipenja in vrenja solne kisline vsa ulica v dimu in bližnjo stražnica je pozvala celo rešilno postajo na pomoč. Gasilec pa ni imel prilike intervenirati, ker se je med tem dim že polegel m Je soina kislina izhlapela. —lj Tatvina, (nstalater Martin Gradišar je prijavil na policiji, da mu je neki zliko-vec izmaknil na stavbišču na Miklošičevi cesti zapestno uro, vredno 250 dinarjev. Iz Celja —c Redni sestanek kraj. org. SDS za mesto Celje se vrši v sredo dne 29. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Ta večer bo posvečen pred vsem počaščenju spomina na velikega genija in voditelja hrvatskega naroda pokojnega Sjepana Radića. Privtaši in somišljeniki KDK so vabljeni, da se udeleže sestanka v častnem številu. —c Smrtna kosa. V celjski javni boir-ici je umrl v torek dne 21. t. m. 531et.ii kjčar Pavel Romih iz Dobjega, v četrtjk dne 23. t. m. pa SOletni najemnik Anton Drobine in 2Kletni kočarjev sin Franc Pevec, oba iz Lekmarja pri Šmarju. Drobine in Pevec sta umrla na griži. —c Cestna razsvetljava že nekaj č.i^a ne funkćijonira kakor bi bilo treba. &e^e ob osmih zvečer, ko vlada v mestu Le popolna tema, zažarijo cestne svetilke. Tema, ki vlada vsled tega od sedmih do osrmh zvečer, pomeni veliko nevarnost z* pa-sante in vozila. Skrajni čas je, da napravi mestna elektrarna v tem oziru red in uvede javno razsvetljavo že od sedmih naprej. —c Vojaško letalo je krožilo v pet^K od 9. do 10. dopoldne nad Celjem in Savinjsko dolino in metalo na zemljo reklamne letake za Zagrebški zbor. Letalo je ob 10. odpiulo v snnri proti Ljubljani. —c Zopet tatvina kolesa. V sredo je bilo stavbnemu polirju g. Francu Greinu iz veže neke hiše v Miklošičevi ulici ukradeno kolo znamke >AVafferrrad^. —c Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri križu* na Cankarjevi cesti Izjava Podpisani Jakob Gorjanc, posestnik in gostilničar na Primskovem pri Kranju, ob« žalujem in preklicujem vse Žaljivke, katere sem izrekel o g. Antonu Jeršinu, posestni* ku in mesarju na Primskovem pri Kranju, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Prtmtkovo pri Kranju, 21. avgusta l£28. 635/n Jakob Gorjanc. Dobro jih je poznal. Vprašal je starec svojo ženo, ki je prišla s hčerko iz bolnice od obiska pri bolnem zetu: — No, kako mu gre? — Slabo, je odgovorila žena. Zelo slabo. Celo spoznal nas ni. — Ni mogoče! — Da, kakor da se ne bi zavedal. Venomer je godel: Pustite me pri miru. Idite k vragu! — In potem trdita, da vaju ni Spo* znal? Trening. — Čemu pa stojiš cele dneve v živalskem vrtu in buljiš v tigrovo klet* ko? — Treniram! — Mar pojdeš v Afriko na lov na tigre? — Se hujše: Jutri pričakujem svojo taščo. KDOR 0GMSUJE, TA NAPREDUJE! ---Moda--- Na jugu je še vedno poletna sezona Konec moškega vpliva na žensko modo Tvorec pariške mode Jacque Worth o razvoju ženske mode. — Zanimiva zveza med psihološkimi pojavi in modo* — Kaj obeta Pariz ženskam za bližnjo bodočnost Kako se moda izpreminja in zakaj? Na to vprašanje, ki sem ga čui že neštetokrat, je težko odgovoriti. Kajti moda se končno ne izpreminja tako hitro, od sezone do sezone. Ženske ne nosijo dolgih kril, s katerimi pometajo prah, eno leto, a drugo leto zopet tako kratka, da se jim vidijo noge do kolen. Ne, moda se izpreminja polagoma. Res je sicer, da se modne pritikline izpremi-njaio od sezone do sezone, toda izpre-memba temeljne Mnije ali silhuete gre počasi in postopno, ker je v zvezi s psihološkimi izpremembami v običajih in navadah. Nove življenske smeri, prevladovanje sporta, avtomobili, letala, nove ideje feminizma; vse to je mero-dajno za izpremembe v damski modi. Vsaki veliki vojni sledi temeljita izpre-mernba razmer in propadanje morale. Zato postane tudi ženska obieka »raz-drapana«, kakor so razdrapane razmere. Kratka krila, globoki dekolteji. bluze iz prozornega blaga, vse to so tipični pojavi povojne dobe. Ozrimo se nazaj na prvo francosko cesarstvo. Vidimo, da so nudile obleke takratnih žensk fantaziji zelo omejeno polje. Krila so bila sicer dolga, zato pa ozka in skoraj prozorna. Pas je bil umetno pomaknjen zelo visoko, dekolte pa dokaj nizko. V bistvu vidimo jsto tudi po svetovni vojni. Krila so bila takoj prva leta kratlka wi ozka. Ženske so po vrsti odložile poedine dele obleke, ki so jih nosile njihove prednice nad 100 let. Kroj ženske obleke se je poenostavil in približal moškemu. Ženske so se navadile nositi obleke iz enega komada s preprostim promenadnim plaščem. Vojna je pripomogla k emacipa-ciji žensk, k zmagi v boju, ki so ga pričele angleške sufražetke. Žena ni več tako odvisna od moža, kakor ie bila še pred vojno. To se pozna tudi v modi. Sele v najnovejšem času ie nastala reakcija, ki gre za tem, da pridejo ženski elementi v ženski obleki bolj do velja- ve. Moški so se že naveličali oblek, ki kažejo vse čare, in ženske se tega dobro zavedajo. Dekoltirane gradi in do kolen razgaljene nožice ne vlečejo več. Zato hrepene zdaj tudi ženske po širšem in daljšem krilu, po bluzah z visokimi ovratniki, po raznih gubah in resah, skratka po vsem, kar bi moglo vrniti ženske obleki prvotno obliko. Vpliv moškega kroja na žensko obleko se polagoma izgublja. 2enske so se naveličale moške maškarade in dasi ni pričakovati, da bi se v doglednem času pojavila dolga in široka krila, s katerimi so naše babice rxwnetale ulice, niti ženske slabosti prejšnjega pokolenja, vendar vidimo, da postaja krilo vedno daljše in širše in da se pojavlja v velikih modnih salonih mehka svila in trpežni sateni, po katerih ženske vedno raje segajo, ker pride v takih oblekah ženska postava do popolne veljave. V splošnem lahko rečemo, da razdrapane povojne razmere že davno ne vplivajo na žensko modo tako, kakor so prva leta po vojni. In tu prihajamo do druge psihološke izpremembe v modi. V dobi slavnih monarhov se je širila -moda z dvorov. Kralji in kraljice so določali novo modo. Nosile so se uniforme, etiketa je bila stroga. Nositi kožuhovino pred praznikom vseh svetih ali odložiti jo pred veliko nočjo je pomenilo zameriti se vladarju. Če je kralj pohvalil rožo, ki si jo je zataknila ta ali ona dvorna dama v lase, so se pojavile drugi dan vse dvorne dame z rožami v laseh in tako je nastala moda. Včasi je bila moda tudi izum praktične potrebe ali nuinostl. Ded mi je često pTipovedioval zanimivo storijo o neki mademoiselle Fontagnes, ki je izgubila na lovu klobuk. Odvezala si je trak od telovnika in ga ovila okrog glave, da bi mogla nadaljevati lov. Kralj jo jo videl z obvezano glavo in to mu je zelo ugajalo. Drugi dan so se pojavile vse dvome dame s frizurami »a la Fontagnes«. 184& 1926 Scbich'1 f erpentihovo mi%' O let raziskovanja je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se ŽENSKA HVALA vzame za. namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi * Schichtovo Terpentin milo Zdaj dajejo osnutke za žensko modo oesto prej moški, nego ženske same. Modni saloni morajo paziti na vse, kar se godi. Vedeti morajo, kako žive lepe dame in kakšne so njihove želje. Ko so o vsem dobro informirani, se lotijo dela in skušajo najti nekaj novega, kar bi ustrezalo potrebi, obenem pa bilo praktično, originalno in lepo, da bi bila dama zadovoljna in da bi sprejela idejo modnega salona za svojo. Kakor vsi, ki duševno delajo, tako morajo tudi vodilni činitelji modnih salonov neprestano misliti in snovati. Ce gredo na izprehod in vidijo solnčni zahod, se utegnejo vrniti z osnutkom nove barve za blago. Moj ded, ki je ustanovil velik modni salon, je videl nekoč ženo, kakor pere ob reki perilo. Zavihala si ie krilo, da bi se ne zmočilo. Pod gornjim se je videlo spodnje krilo. Mojemu dedu sta obe liniji zelo ugajali. Vrnil se je in kmalu je imel osnutek novega krila v obliki tunike, ki je bila več let zelo moderna. Večkrat se zgodi, da si lastnik modnega salona izmisli kaj novega, pa ne more izraziti svoje misli o blagu. Zato mora sedeti po cele dneve v ateljeju in končno nastane morda iz prvotne ideje nekaj povsem drugačnega, nego bi bil rezultat slučajne nagle kretnje manekinke. Svojo najnovejše osnutke predloži odjemalcem, ki jih sprejmejo aH pa odklonijo. Če je spreten, ve že vnaprej, kakšne so njihove želje in jim ugodi. Zdaj, deset let po svetovni vojni, prihaja reakcija na neodvisnost in svobodo žensk. Ženske bodo sicer še vedno več ali manj neodvisne in svobodne, toda v njihovi obleki ne bo več prevladoval moški kroj. Športne obleke se bodo nosile na deželi in pri sportu, ker so prr tične in ker ustrezajo vsem potrebam delovne žene. V mestih se pa športne obleke ne bodo več nosile. Enostavne obleke s svileno haljo, večerne obleke s kompliciranejšim krojem krila, nekoliko daljšega in kombinacije dolgega kepa z obleko, to je najnovejša ženska moda. Večerne obleke bodo bolj komplicirane in bolj ženske, da ostane vsaj nekaj za moške oči. Ženske prihajajo do prepričanja, da so take obleke udobnejše in zato odklanjajo obleke gladkega kroja, ki ne morejo biti okrašene že zato, ker so kratke in enostavne. Na krilu se pojavijo gube, prevladovala bo svila, mehki sifoni in pestro blago z najrazličnejšimi vzorci. Vedno bolj se kaže tendenca, da pridejo ženske lastnosti do izraza v obleki in moda se bo skušala temu prilagoditi. Med prijatelji. — Pred dobrim tednom sem razža* lil ženo in do sedaj še ni spregovorila besedice z menoj. — Prijatelj, daj, povej mi naglo bc* sedo, s katero si jo razžalil. Stroj za krpanje nogavic V deželi tehnike, v blaženi Ameriki, so zopet napravili senzacijonalen izum, ki bo, če se uveljavi, nedvomno epo-halnega pomena za Človeštvo, zlasti pa za nežni spol. Američani so izumili stroh ki bo vsaki nogavici najmanj desetkrat podaljšal življenje. Gre za stroj, ki takoj odstrani vsako luknjo in vsako hibo na nogavici. Ta stroj ne krpa nogavic, marveč stke raztrgani del popolnoma nanovo in to tako sijajno, da nihče ne opazi, da je bila nogavica kdaj raztrgana, ali pa da je bila zakrpana. Stroj je že prevzela neka ameriška družba, ki bo ustanovila ne-broj podjetij za krpanje nogavic. V Ameriki, zlasti v Ne\vyorku, je že polno takih obratov, sedaj pa namerava družba razširiti svoje obratovanje tudi na Evropo. Nežni spol bo tega pač vesel, kajti nogavice so toaletna potrebščina, ki stane veliko denarja, zlasti če je svilena, a se navadno hitro raztrga. Za jesensko in zimsko sezono Ženske zelo rade izbirajo nove obleke in zato nam ne bodo zamerile, če spregovorimo o jesenski sezoni že zdaj, ko solnce še pripeka in ko prinašamo v modni rubriki vzorce poletnih oblek za ietovišča in kopališča. Obleke, ki jih še nimajo, se zde damam vedno najlepše in pristojajo jim tako, kakor še nobena. Da ustrežemo čita-teljicam, ki tako rade ugibajo o novih oblekah, poglejmo, kaj nam obeta prehodna jesenska in zimska sezona. Točno tega še ni mogoče povedati, ker si niti veliki pariški modni saloni niso na jasnem. Kolekcije za prehodno sezono so tudi letos podobne poletnim kolekcijam, toda če iih ogledamo natančneje, vidimo na njih marsikaj novega. V prvi vrsti nas bodo zanimali plašči, ki bodo pozimi docela izpodrinili kostime. Plašči so bili doslej široki spredaj, zdaj so se pa razširili zadaj, kjer so bogato nabrani v gube, dočim ostane sprednji del klasično gladek. Letos bo prevladovala najbrž gladka kožuhovina, zlasti za praktične obleke. Popoldanski plašči, v kakršnih se vozijo dame z avtomobili, bodo tudi letos zgoraj in spodaj obrobljeni z lisičjim kožuhom. Družabnim toaletam se vedno bolj pozna vpliv ženske nežnosti. Povsod vidimo mnogo čipk in žameta. Manjše popoldanske obleke bodo iz imprime svile in Žameta. Moderne bodo vso zimo. Male praktične obleke za vsakdanjo rabo ne bodo več iz volne, marveč iz volnenega žoržeta, vseh vrst volnenih k repov in fino izdelanega jerseva, ki se bo rabil za vse športne obleke. Naj- bolj so se izpremenile večerne toalete. Kriio sega spredaj komaj malo Čez kolena, zadnji del iz volanov pa skoraj do tal. Na velikih večernih toaletah hori celo vlečko, torej nekaj, česar v naših plesnih dvoranah še nismo videli. Visokim in vitkim damam taka obleka zelo dobro pristoja, seveda pa' morajo imeti lepe nožice. Klobuki v prehodni sezoni bodo majhni, samo semintja se pojavijo široki krajevci. Velikim klobukom, ki so nam delali poleti senco ,bo treba jeseni dati slovo. Na klobukih za prehodno sezono vidimo še več fantazije, nego jo je bilo na pomladnih. Pojavijo se fantastične rože, trakovi in perje. Vsi klobučki pa morajo biti diskretni, kar je za sedanjo eleganco glavni pogoj. Najbolj razširjeni bodo klobučevinasti klobuki, pa tudi žametasti, plišasti in svileni bodo moderni. Promenadni čevlji bodo v diskret-nejših barvah, v vseh niansah rjave in terrmosive. Oblika mora biti Čim bolj klasična. Luksuzen ostane krokodil, ki nadomesti pozimi gada in kuščarja. Vso zimo bo v modi bubi-frizura, samo da bodo lasje malo bolj skodrani kakor doslej. Jesenska moda bo pestra v kroju in v barvah. Čez dan se bodo nosile največ modre in temno rdeče, zvečer pa črne in bele obleke Humorističen kotiček Dober svet. Bodite kakor moderno Žensko krilo: ničesar ne skrivajte! Ne bodite kakor žensko krilo. Ne dajte se prikrajšati! Vztrajnost. Oče hčerki: Trikrat sem že postavil tvojega snubača pod kap, ker je tebi in meni antipatičen. Zdaj mi je pa že dovolj. Če pride še enkrat, te dobi Nepoboljšljiv. Profesor: Vidiš, da nisem več tako raztresen, kakor mi očitaš. Danes sem zopet prinesel domov svoj dežnik. — Križ božji! Saj si odšel z doma brez dežnika. Iz francoske slovnice. — Striček, ali je pravilno le coeur (čitaj ker - srce) ali la coeur, moški aH ženski spol? — Meni se zdi, dečko, da ie edino li - ker. Pozno učinkuje. — Na prijatelj, zakaj si danes tako potrt? — Strašno me boli glava. Pred tremi tedni sem popil nekaj steklenic šampanjca ... — In šele zdaj te boli glava? — Da, danes sem moral poravnati račun. M. Zoščenko: Nezgoda Vasilija Ivanoviča Naravno, ta dogodek je malenkosten, in nima svetovnega pomena.^ A vendar ostane za nekatere človečke zadeva zagonetna. Postavim nepman, ki mm žvenketa srebro po vseh žepih, bi najbrž ne razumel pomena tega dogodka. Pač ga bo razumel preprost delavec, ki ne grabi denarja z lopato. Tak človek bo zelo dobro razumel vse in Vasil Ivanovič Rasitopirkin se mu bo smilil. Vasil Ivanovič, sodrug Rastopirkm, je namreč kupil vstopnico, da bi šel v gledališče Ko je dobil plačo, je Vasja Ivanovič sklenil zadostiti svoji kulturni potrebi. Da bi pa ne metal denarja proč, si je pravočasno preskrbel vstopnico v šestnajsti vrsti parterja. Siromak, že davno je hrepenel, da bi mogel preživeti vsaj en večer v kulturnih razmerah. In baš zato je žrtvoval cel rtfbelj, ne da bi trenil z očesom. Samo z jezikom je malce cmoknfl, ko ie blagajnik spravil njegov rubelj. Ah, ah, Vasilij Ivanovič, Vasilij Ivanovič! AH je tvoje blagorodno srce Čutilo vso umazanost Življenja? AK ni za drhtela tvoja desnica, ko si zavezoval kravato? Ah, ah, čudne, nerazumljive reči se gode na božjem svetu! Nastopil je težko pričakovani dan in Vasil Ivanovič Rastopirkin je odšel ves srečen v gledališče. — Drugi se klatilo no krčmah ali pa pohajkujejo po mestu in kradejo bogu čas.^ — ie razmišljal sjpotoma. Ti pa greš v gledališče. In vstopnico imaš. Toplo, prijetno, inteligentno. Tn vse to stane en rubelj. Vasil Ivanovič je prišel v gledališče dvaijset minut pred začetkom predstave. — Moram si mak) ogledati in popraviti kravato, — je mrmral sam pri sebi. Naš blagorodni sodnrg Vasil Ivanovič Rastopirkin se začne slačiti, v tem pa pogleda slučajno na steno: 20 ko-pejk od vsake suknje. Vasiliju Ivanoviču se je skrčilo srce. — Toliko denarja nimam, — je pomislil. — Vstopnica je pa plačana. Dolžan nisem ostal. Toda toliko denarja nimam. 8 kopejk bi še našel v žepu, več pa ne. Če mi ne shranijo suknje za S kopejk, sem fz»ubljen. Treba bo v gle- dališče kar v suknji in galoših, s kapo na glavi. Naš dobri prijateli je slekel suknjo in sezul ffaloše ter oddal oboje v garderobo. — Oprosti, prijatelj, drobiža nimam. Vzemi, kolikor imam v roki, ne da bi štel. Za pultom, tik pred njim, se pa reži ciničen fantič. Najprej prešteje denar. — Ti, — pravi, — kaj pa misliš, pasja glava, šest kopejk mi ponujaš? Za to bi te bilo treba kresni ti z galo-šo po gobcu! Tn začela sta se prepirati. Fantič v garderobi je kričal: — Za ta drobiž ne bom pazil na tvojo obleko. Še na misel mi ne pride. Poberi se mi rzipred oči. sicer te pre-mikastim. da boš pomnil! Vasil Ivanovič se je razsrdil. — Ti, mrcina, ne kriči name. Ne iznodkopavad moje avtoritete vpričo burzuazrje. Vzemi te cape, kakršne so, jutri ti pa prinesem kar manjka. Fantič v garderobi se pa ni dal pregovoriti. — Ti me ne boš strašil z buržuazi-jo. Nič se ne bojim. Slišiš, ne bojim se! Poberi se, smrkavec, izgini, mrcina grda! Za zadevo so se začeli seveda za- nimati tudi drugi uslužbenci. Razvila se je javna diskusija, če je mogoče sprejeti za garderobo od sodruga šest kopejk. Čas je pa seveda hitel. Zadnji gledalci so hiteli v dvorano. Predstava se je pričela. Brezobzirni fantič v garderobi se pa ni dal ugnati. — Naj mi le pride ta parazit pred oči! — je kričal ves iz sebe. — Pa naj sam obesi svoje cunje na kljuko in pazi na nje. Vasil Ivanovič je bil tako užaljen, da so mu silile solze v oci. — Ah, ti mrcina ti nesramna! Za tvoje psovke bi ti moral polomiti vsa rebra. Toda potrpežljiv kakor ie bil je Vasil Ivanovič oblekel suknjo, stlačil Čepico v galošo in se prerinil do vrat. Hote! je skozi vrata, pa ga niso pustili. — Prijatelji, — je moledoval ves iz sebe, — mili sodrugi, vstopnico imam. evo, tu v roki. Odtrgajte si košček in pustite me notri. — Ne, ne pustimo. Vasil Ivanovič je bil ves iz sebe. Predstava se je že začela. Orkester je že igral. Vstopnico ima v roki, pa ga ne poste v gledališče. Vasil Ivanovič je naglo slekel suknjo, zvil jo je in stisnil pod pazduho. In znova je poskusil svojo srečo. — Zakaj pa nisi prinesel Še blazi- ne so se mu rogali biljeterji. čas pa hiti. Orkester igra in zda i bo prvo dejanje končano. Vasil Ivanovič ne ve več, kje se ga drži glava. Znova plane h garderobi. Ah, ah, ti falot ti grdi.« Le poglejte ga. kako skrbi za buržufe! Malo je manjkalo, da se nista stepla. K sreči so ju potegnili drugi uslužbenci narazen, ko sta si skočila v lase. Starček, najplemenitejši med vsemi, je dejal Vasiliju Ivanoviču. — Smiliš se mi, tovariš. Daj sem suknjo, brez denarja. Samo ne pozab? prinesti mi ga jutri. Vasil Ivanovič je pa dejal: — Kako nai oddam suknjo v garderobo zdaj, ko se pričenja že drugo dejanje? Saj bi ničesar ne razumel. Nisem vaden gledati gledališke predstave od konca. In Vasil Ivanovič je začel prodajati vstopnico. Z največjo težavo jo >e prodal nekemu mladeniču za 60 kopejk. Ves ogočen in razočaran je odšel iz gledališča. DeauviDe - najmodernejše kopališče sveta Pogled v vrvenje ljudi, ki ne vedo, kam bi s svojim bogastvom. — Dve zanimivi zgodbi. — Kdo vse se zabava v znamenitem francoskem kopališču. Da začnemo kar s superlativi. De* auville je najlepše, najmodernejše, najdražje in najbolj razkošno kopali* šče na svetu. Tja zahaja ves mondeni svet, bogataši iz vseh krajev sveta, eksotični princi, filmske dive, svetov* ni pustolovci, tipi a la Arsene Lupin itd. Življenje v Deauvillu je zdaj v po* letnih dneh nenavadno pestro in sliko* vito. Kakor v kalejdoskopu se menja* vajo slike: tu zelene trate, tam morje, množice rjavih, zagorelih kopalcev. Med gručo kopalcev jc francoski avto* mobilski kralj Citroen, blizu njega se zabava Mistinguetta, ki ji dvori maha* radža iz Kapurstala. Princi, radže in kokete, vse vprek ... Na solncu se parijo in cvro. Vmes se oglašajo radioaparati, ki sleherno uro javljajo nove vesti. Toda nihče se ne zmeni za nje. Največje zanimanje vlada za igralnico, zlasti odkar jc da* mam dovoljen pristop. Vstopnina zna* ša samo 500 frankov. Saj ne gredo ljudje tja, da igrajo, marveč da se ka* žejo. Sploh je vsakdo, ki pride v Dcau* ville, zainteresiran na tem, da se govo* ri o njem in njegovih avanturah ali pa budalostih, pišejo listi. In priznati je treba, da je v kopališču vedno dovolj mičnih zgodbic, s katerimi se kratko* časi vsa publika. Čemu pa naj človek dnevno riskira 2000 frankov? Tako se je nedavno pripetil zani* miv incident v neki kavarni. Sedel je k mizi neki pariški milijonar. Kmalu za njim je prišel trgovec, pri katerem je milijonar nakupoval robo. Tudi ta jc sedel k mizi. Milijonar se je straho* vito razburil in zadri se je: «Čemu ne prisede tudi moj pediker?» To je biia seveda žaljivka in dami, ki sta sprem* ljali oba gospoda, sta si skočili v lase. Šampanjske steklenice so frčale po zraku, črnci od džezbenda so strahoma Bežali iz kavarne. Sledi ji druga še zanimivejša. Med gosti je tudi mali Mohamed paša iz Egipta. Njegove dotacije so ogromne, kajti na mesec sme potrošiti in zapiti 12.000 funtov šterlingov, t. j. okrog 2,700.000 Din. In maharadža je stavil z baronom E., da bo izpil 12 koktajlov po vrsti. Pri sedmem se mu je ustavilo Skrb za deco v Rusiji Vprašanje otrok in zasiguranje njihovih pravic spričo zelo pogostih raz-porofo je v Rusiji neprimerno bolj pereče, kakor v zapadni Evropi, kjer rodbinske vezi niso tako zrahljane in kjer ima deca v rodbini trdno oporo. Zadnje čase posvečajo v Rusiji pravicam otrok, zlasti lastninskim, vedno večjo pozornost. Kot najvažnejši ukrep v tej smeri je omeniti odredbo sovjetske vlade, s katero so dobile ženske pravico zahtevati alimente. Po novem zakonu morajo vsi moški, ki so dolžni plačevati alimente, naznaniti podjetjem in ženskam, katerim plačujejo alimente, vsako iz-premembo bivališča in povišanje plače ali dohodkov. Alimenti se računajo kakor običajno v odstotkih od plače odnosno dohodkov. Nihče, kdor mora plačevati alimente in živi od dohodkov, ne sme prodati svojega imetja brez dovoljenja dotične ženske, ki ji plačuje alimente. Sovjetska vlada je poskrbela tudi za socijalno zaščito nedoletnih otrok in sirot brez roditeljev. Mačehe in očmi morajo skrbeti za tuje otroke, če so njihovi roditelji umrli ali če nimajo sredstev za vzdrževanje dece. Na drugi strani so pa dolžni pastorki in pastorke podpirati siromašnega očima ali mačeho, če je on ali ona skrbela za nje vsaj deset let. Sovjet ljudskih komisarjev je sprejel Še en zakon, po katerem nedoletni otroci, ki še niso stari 18 let, in omahnil je na mizo. Baron je kava* lir in zato je odklonil 100.000 frankov. In maharadža jih je flegmatično poklo* nil plačilnemu, na veliko jezo kokotk. Toda kaj je Mohamed v primeri z ameriškimi filmskimi divami! Pola Ne* gri je tu in promenira v kostumu iz zlatih listov ob rivijeri. To jc pa vse, kar ima na sebi. Zato vzbuja večjo po* zornost Peggy Hopkins. Bela je in na* pudrana kakor bi padla v moko. In ves Deauville govori samo o njej. Peggy Hopkins ima namreč najlepši diamant na svetu in kar .ie še bolj zanimivo — imela je že sedem mož. Ona azijatska kraljica, ki je svoje sužnje zbadala s šivankami, še pojma ni imela, kaj je kaprica. Peggy je od dveh svojih mož zahtevala, da se počita. In smejala se je na vse grlo, ko se eden ni zadel. Ni* koli več ga ni želela blizu. Za drugega je naročila krsto v Tutankamnovem slogu. Tako vsaj pišejo ameriški listi in take vesti krožijo po barih in vari* jetejih v Deauvillu. Zvečer je Peggv globoko dekoltira* nt in krilo je kratko, da ... Če se pa koplje, ima na sebi dolge svilene črne nogavice in njen kostum je zapet do vratu. Pa še nekaj o kopalnih kostumih. Prevladujeo vse barve in nianse, ne manjka pa tudi ekscentričnih. Najbolj ekscentrični so bili menda oni, ki so jih imele tri švedske blondinke v Tro* villu, ki je pa že na glasu kot provin* cijalno letovišče. Bile so namreč take, kakor jih je rodila mait. Ta moda se pa ni obnesla in vse tri so zaključile svojo propagando na policiji. Tudi Rotschilda je zaneslo v Deau* ville. Mož je čez pleča zelo širok in rad se je pustil občudovati. In pravili so, da je bilo najmanj deset žensk na* vdušenih, da ga masira, če bi njegov komorni sluga slučajno obolel. Levine se je pripeljal s kraljico dia* man tov. miss Boli. Fotografi ju obko* lijo. Levine se zadovoljno smehlia, ple* ša se mu sveti v solncu. Miss Boli se ponosno zravna. Če jo že fotografirajo, naj jo pošteno. Od 1. avgusta dalje so se cene v lokalih, restavracijah, hotelih in žaba* viščih podvojile in potrojile. Kaj ho* čete! Sezona je tu. pa so zakoniti dediči svojih roditeljev ali sorodnikov, ne morejo izgubiti dednih pravic niti v primeru, če bi roditelji ali sorodniki v oporoki to izrecno določili. Tako sovjetski zakon neposredno vpliva na voljo, izraženo v oporoki. So vjetska vlada se intenzivno peča tudi s problemom, kako podpirati deco z denarjem, brezplačnim lečenjem, prehrano itd. Vse krajevne oblasti morajo določiti v proračunu posebne postavke za siromašno deco. Gmotno podporo bodo dobivali v bodoče otroci, ki jih vzgajajo in rede siromašne matere, dalje otroci siromašnih rodbin s številnimi člani in deca, ki trpi pomanjkanje radi brezposelnosti, bolezni ali odsotnosti roditeljev. V splošnem si sovjetska vlada prizadeva *da zniža število otrok brez nadzorstva, kar se ji je deloma že posrečilo. Malokatera država skrbi za otroke tako, kakor sovjetska Rusija, ki je na polju socijalne zakonodaje v razmeroma kratkem času dosegla presenetljive uspehe. Dolgovi kralja Amanullaha Z velikim pompom je sprejela Evropa afganskega kralja Amunullaha, ki si je nedavno ogledal vse večje evropske prestolice. Toda epilog njegove slavne turneje po Evropi je marsikoga presenetil in razočaral. Ljudje so mislili, da se afganski kralj kopije v zlatu in da bo zapravil v Evropi težke milijone, pa so se temeljito zmotili. Ta zmota je po- sebno fatalna za vlade onih držav, ki jih je Amamullah počastil s svojim po-setom. Zdaj se je namreč izkazalo, da je zapravila afganska kraljevska dvojica samo v Londonu in Parizu celih 30 milijonov frankov. Nihče bi temu ne ugovarjal, kajti kronane glave si po splošnem prepričanju lahko marsikaj privoščijo, če bi ne šlo vse na kredit. Francoska vlada je bila prisiljena ugrizniti v kislo jabolko in plačati za kralja Amunullaha 5 milijonov frankov, da prepreči javni škandal. Tudi angleška vlada je namignila #trgovcem, pri katerih je famozni orijentalski mogotec jemal blago na kredo, da jamči za vse Amanul-lahove dolgove. Nemško vlado je velja! Amanullah vsak dan svojega bivanja v Berlinu 3000 mark ali skupaj okrog 800 tisoč Din. Afganska kraljevska dvojica je torej lahko zadovoljna s turnejo po Evropi. Moderni poklici Moderna doba je prinesla tudi moderne in originalne poklice. Ce je trdil Ben Akiba, da je bilo že vse na svetu, se je gotovo zmotil. O takih originalnih poklicih bi se dalo marsikaj povedati. Hočemo si ogledati samo nekatere najzanimivejše. Tako je neki mister Doyle iz New-yorka prišel na originalno misel, V Ameriki, kjer je čas več kot zlato, kjer človek v vrtincu življenja na razne domače malenkosti rad pozabi, je osnoval Dovle družbo, ki ima prav čudne naloge. Če ima stara teta slučajno god, dan poroke, dan, ko zapade menica ali ko ima plačati davek, je težko imeti v evidenci. Za to poskrbi Daylova družba. Na leto plačate pet dolarjev in lahko se zanesete, da dobite na dan pred godom, obletnico poroke itd. opozorilo: »Preskrbite si šopek cvetlic« »Vaša žena praznuje jutri rojstni dan« itd. In tako kuje mister Dovle dolarje, kajti klijentov ima vedno dovolj. Na drug način si služi v Rimu neki podjetnež lepe denarce. Odprl je lokal za ženitovanjska posredovanja, poleg tega pa piše proti mali odškodnini ljubavna isrna. Nad njegovim lokalom je napis: Pisatelj za javne in privatne zadeve. Specijalist za služkinje, ki žele nežna in prekipevajoča pisma. Pisma, ki nežno čuteče ali pa bolestno razkrivajo ljubezen. Očitajoča pisma nezvestim zakonskim možem, ljubavna pisma, goreča ali umerjena, za infanteri-ste in kavaleriste. Anonimna pisma. Kupčija gre baje možu zelo dobro od rok. Nov uspeh moderne medicine Skoraj štiri petine vseh ljudi, ki so dosegli 40. leto starosti, podleže posledicam mrtvouda. Večinoma kosi kap moške. Že tako velika umrljivost priča, da je boj proti povzročiteljem mrtvouda v moderni medicini eno najvažnejših vprašanj. Zdravniki si že dolgo prizadevajo, da bi našli učinkovito sredstvo, s katerim bi zmanjšali krvni pritisk. Mrtvoiud je namreč posledica silnega pritiska krvi, ki nastane po prenapornem delu ali preveliki razburjenosti. Kri pritisne na možganske žilice, ki počijo tako, da se kri razlije po možganih in posledica je takojšnja smrt. Isto velja za srce. Včasi pa zadene kap samo del možganov. Če zalije kri levo polovico možganov, otrpne desna polovica in nasprotno. Često izgubi človek tudi dar govora. Za zmanjšanje krvnega pritiska so rabili zdravnki v prejšnjih časih večinoma pijavke ali pa so kri puščali. Zadnje čase si pa pomaga zdravniška veda z novo kirurgiČno metodo, s tako zvano lumbalno punkcijo. O rezultatih teh eksperimentov poroča v medicinski reviji »Vračebnoje djelo« ruski zdravnik, vseučiliški profesor dr. N. Iszenkov. Zdravnik zasadi dotičnemu, ki je v nevarnosti, da ga zadene kap, v hrbtenični mozeg votlo iglo in mu odvzame po potrebi 5—15 kubičnih centimetrov mo- žganske vode. S tem se zmanjša krvni pritisk in nevarnost mrtvouda je odstranjena. Prednost nove metode je v tem, da se operacija ne dela na glavi, marveč na hrbtenici. Uspeh je seveda v mnogem odvisnem od praktičnih in tehničnih izkušenj zdravnika. V Ameriki kraljuje samo dolar Lindbergh, ki je prvi preletel ocean, je kljub svoji slavi vreden vsega pomilovanja. Mož je pogumen, obenem pa pravi gentleman. Ponujali so mu 100.000 dolarjev, da bi se pojavil za nekaj minut na odru v pariškem gledališču, pa ni hotel. Posetil je samo mater nesrečnega letalca Nungesserja in se vrnil v domovino. V deželi dolarjev pa nimajo smisla za idealizem. Drugače bi se polkovniku LInberghu ne moglo pripetiti, da v nekem newyorškem hotelu niso hoteli sprejeti njegovega čeka, s katerim je hotel poravnali račun zase in za svojega mehanika. Račun je znašal štiri dolarje. Ček je podpisal svetovno znani Linbergh, toda v hotelu so ga odklonili in zahtevali, naj poravna račun v gotovini. Lindbergh se je prepričal, da slava v Ameriki brez cvenka nima nobene veljave. To so mu dokazali tudi v mestu Nebrasca, kjer ni mogel dobiti v nobenem hotelu sobe, dasi je njegovo ime znano vsemu kulturnemu svetu. Američani so praktični in zato imajo dolarje. Kuhinja v sobi Življenje samo sili arhitekte, da se vedno bolj pečajo s problemom, kako urediti tudi tesno stanovanje, kakršnih je od dne do dne več, da bi bilo udobno. Zdaj je mnogo poedincev — neporočenih žensk in moških — pa tudi mnogo mladih zakoncev, ki nimajo dovolj sredstev, da bi najeli udobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Za take zakonce in samce bi bila celo kuhinja poleg sobe luksuz in zato so začeli arhitekti, zlasti nemški, razmišljati, kako bi se dala kuhinja napraviti kar v sobi. In ta problem, ki je v sedanjih težkih razmerah za mnoge ljudi živ-ljenskega pomena, so arhitekti v glavnem že rešili. Marsikoga bo zanimalo, kako se da napraviti kuhinja v sobi, kajti s tem si mnogo prihranimo pri najemnini. V sobo se postavi nizka omara, podobra večji ognja varni blagajni. V tej omari je zloženo vse, kar se rabi za skromno gospodinjstvo v eni sobi. Tu je električni aparat za kuhanje in ponvica, lonček za vodo, samovarček itd. Ostane pa še dovolj prostora za kuhinjsko posodo in druge potrebščine. Spodaj je prostor, kjer lahko stoji po potrebi tudi vedro. V spodnji predalček spravimo razno manj potrebno robo. Ob strani je pritrena z železnimi kljukami ozka in dolga mizica, na kateri lahko gospodinja lika. Navadno se pa rabi ta mizica kot kuhinjska jedilnica. To pratično omaro lahko postavimo tudi v najmanjšo sobo in če je vse v nji lepo zloženo, se niti ne pozna, da nam služi sobna obenem za kuhinjo. Bojevita nuna Ameriški listi poročajo iz Mehike, da je dala inicijativo za atentat na prezidenta Obregona nuna Marija Conception Trejeva, ki sedi zdaj v preiskovalnem zaporu. Že več mesecev pred atentatom na novega prezidenta je bil izvoljen pod njenim vodstvom tajni odbor zarotnikov, ki so hoteli ubiti dva liberalna voditelja Obregona in Callesa. Vsi sestanki zarotnikov so se vršili v stanovanju omenjene nune. Ona je vedno predsedovala in zalagala zarotnike z denarjem. Trejeva je zelo bojevita in krvoločna. Tudi med vojaštvom je agitirala proti prezidentu in jim obetala, da pojdejo kot mučeni-ki še gorki v nebesa, če odpovedo pokorščino liberalni vladi. Tajni sestanki so se vršili v njenem stanovanju že v aprilu. Oblasrti so aretirale bojevito nuno in sedem drugih žensk, med nji- mi neko Marijo Heleno Manzonovo, ki je bila desna roka krvoločne nune. Manzonova je sama snovala atentat. Spomladi so se vršile velike svečanosti v Celavu v državi Ouanojnapo, katerih sta se udeležila tudi Calles in Obregon. Manzanova bi se morala med plesom obema približati in ju zbosti z zastrupljeno iglo. Res je prišla na svečanost, pa ni imela dovolj poguma, da bi izvršila atentat. Namesto tega je sklenila pognati v zrak železniški most za mestom v hipu, ko bi se peljala po njem v posebnem vlaku oba generala. Toda bombe niso bile pravočasno izdelane in tako je tudi ta atentat izostal. Bombe je pomagala izdelovati tudi nuna Trejeva. Ko so bile izdelane, so jih pa porabili za drug aentat, o katerem se v inozemstvu ni pisalo. Eksplodirale so v garderobi mehiškega parlamenta, toda Calles je ostal živ. Bombe sta položila Manuel Trejo in Car-los Castro, ki sta zdaj tudi aretirana. Manuel Trejo je brat nune Trejeve. »Gliha vkup štriha.« Mladini prepovedano I Dveuroe predstave 1 Oba dela naenkrat! HARRY PIEL v senzacijonainem p as to lovnem filmu Pozor Horry HaiTV med a/paši! — V borbi s tr govcem belega blaga. — Reširteld v prostitucijo prod and h deklet. Predstave ob 4., pol 8-. in četrt 10. Telef. 2124. LJUDSKI KINO (Matica) Sokol — Vozne olajšave za zlet v Skoplju. Za pokrajinski zlet JSS v Skoplju od 5.— 9. sept. je dovoljena četrtinska vožnja za vse udeležence iz naše države. Ta vozna olajšava velja od 1.—20. sept. t. 1. in to za vse vlake razven SOE. — Za češko^lo* vaške, poljske, ruske in lužiško^srbske So* kole je odobren po naši državi brezplačen prevoz. — Sokolsko društvo in CMD v Ptuju organizirata skupno za 8. september pro* slavo dvajsetletnice septembrskih dogod> kov. Obe društvi obhajata istočasno dvaj» setletnico svojega obstoja. Program se začne že 7. sept. ob 8. zvečer. Sokol pri* redi telovadno akademijo v domačem gle» dališču; 8. septembra na se bo razvijal program obeh društev od jutra dalje. — Pozivamo vso javnost, da poseti v čim im» pozantnejšem številu to nacijonalno pri* reditev. — Zlet poljskega Sokolstva 1929. Svobodna Poljska bo proslavila 1. 1929 svojo desetletnico z vsesplošno razstavo v Po* znanju, na kateri bo prikazano vse njeno delo in njen razvoj v prvem desetletju. Ob tej priliki se bo vršil v tem mestu poljski vsesokolski zlet 29., 30. junija in L julija 1929, ob soudeležbi ^Slovanskega Sokolskega Saveza«. — Starosta »Poljske SoV jlske Zveze» brat A. Zamovski je pri« občil v zadnji številki «Sokolskega Glas* nika» poziv na jugoslovensko Sokolstvo z bratskim vabilom na ta zlet. Prepričani smo, da bo našo Sokolstvo pohitelo pri* hodnje leto v velikem številu k svojim ve* Iikim severnim bratom in utrdilo ž njimi še bolj bratske sokolske vezi. Mil) t 1 ^{boljše, najtrajnejše, zato najcenejše1 Otakar Čapek: Mohamed Ali in pokolj Mame-lukov La ilaha, ill Allah... je zadonel s&čvnostni glas muezina tam doli na mošeji Gamia sultana Hasana. Razlegal se je tja gori do kraljevske palače, stoječe ponosno v kairski trdnjavi kot kralj med poslopji vsega mesta. Mohamed Ali je zadrhtel, ko je zaslišal glas, ki je vabil vernike k molitvi hi opravljanju dobrih del. Zatopljen v svoje misli je pogledal skozi okno svoje palače na mesto, ki ga je rešil angleške nadvlade in vrnil svojim podložnikom po slavnih bilkah svobodo. S pomočjo Maimelukov je pognal albion-ske čete v morje. Na današnji dan je povabil mame-luške poglavarje na gostijo. Zvesti služabniki so mu sporočili, da nameravajo priti v velikem številu k njemu, da se pomenijo z njim glede bivše moči, ki naj bi jo vrnil Mamelukom. Po zmagi nad Angleži, dobljeni z njihovo pomočjo, so mameluški poglavarji izgubili svojo moč. Sultan jih ni priznaval kot gospodarjev bojevitega plemena. Kairo je kipelo. Črede velblodov, natovorjenih z raznimi živili, gradbeni materijal, oslice in zagoreli Arabci za njimi, zastrte žene, trope umazanih otrok, vse to se je gnetlo tam doli pod visokimi stenami in drvelo po svojih OfMfJVvfdfl. Tu gori je pa zrl zamišljeni Mohamed Ali na svoje ljudstvo in njega vrvenje. On, ki je nekoč sam begal kakor ta razcapana deca zdaj po blatnih potih daleč od Egipta, tam v turški Makedoniji, svojem rojstnem kraju kot sin siromašnega cestninarja, je zdaj mogočen vladar velike države. Njegov nemirni pogled, iz katerega je odsevala velika notranja razdvojenost, je preletel celo morje življenja glavnega mesta in se ustavil na kraju puščave, kjer so stali spomeniki bivše slave in moči — ogromne piramide. Spomnil se je svojih mladih let, ko se je boril pred temi spomeniki proti velikemu osvajalcu mesta, Napoleonu. Vsa slika biflke, v kateri so bile poražene turške čete in Mameluki, je vstala pred njim kakor na dlani. Mladi, nepremagljivi Napoleon je zmagovito vkorakal v premagano mesto in zavladal nad njim s te trdnjave, kjer je zdaj vladar on sam. Veliki Napoleon je postal njegov vzor in še zdaj ga je ta častihlepni pritepenec iz Makedonije vneto posnemal. Razmišljal je o Korzičanu in o zmagovitih bitkah. O tem, kar je nameraval tisti dan, pa sploh ni hotel razmišljati, ker ga je bilo groza pomisliti na zločin, ki ga je zasnoval v svoji glavi in s katerim je hotel enkrat za vselej preprečiti, da bi mameluški poglavarji izžemaJi Egipčane. Nekdo je vstopil. Mohamed Ali se je zdrznil, kakor da ga je pičil gad. Obrnil se je, da vidi predrzneža, ki si je drznil vstopiti brez dovoljenja k vladarju. Namesto psovke je zaigral na njegovem obrazu smehljaj. Prišlec, njegov osebni zdravnik Mendrici, je smel priti k njemu vsak čas brez običajnih formalnosti. Zdravnik je bil zamišljen. Nizko se je poklonil, rekoč: — Mameluki prihajajo! Mohamed Ali je namršil obrvi, naslonil se je na okno in pogledal na dvorišče. Med strelnimi linami so klečale sključene postave albanskih strelcev, skritih tako ,da jih ni bilo mogoče videti od mestnih vra;t Bab-el-Azab, skozi katera bi morali priti povabljeni gostje. Samo mimogrede je pogledal sključene strelce, ki so imeli smrtonosne puške namerjene proti vratom. Potem se je obrnil k zdravniku, rekoč: — Poj diva v dvorano! Mendrici mu je molče sledil. Pred prestolno dvorano se je Mohamed Ali obrnil k zdravniku, rekoč: — Tudi mene bo nekoč sodila zgodovina po mojih delih za blagor ljudstva. Ne morem drugače. V prestolu i dvorani je sedel kraj svojega sina Tusana z ene in hrabrega vojskovodje Ibrahima paše z druge strani. Vsi gosti so zrli molče pred se in v dvorani je vladala grobna, strašna tišina. Sedeži za mameluške poglavarje so bili še vedno prazni. Dočim je vladala v dvorani mučna tišina, je bilo doli pod trdnjavo zelo ži- vahno. Ljudstvo se je zbiralo, da vidi odlične goste. In res je bilo vredno pogledati. Mimo množice radovednežev se je pomikala sijajna povorka. Šti-ristosedemdeset mameluških poglavarjev v spremstvu številnih služabnikov je prihajalo tam daleč iz Črne Nubije, da se odzove vabilu Mohameda Alija in se mu pokloni. Spredaj je jahal na iskrem arabskem žrebcu njihov poveljnik Mohamed Bed-Il-Gasar. Ob njegovi strani Emin-beg. Oba poglavarja sta zrla ponosno na razcapano ljudstvo, ki je spoštljivo ogledovalo z zlatom okrašene konje, sijajna svilena oblačila jezdecev in z biseri posute turbane. To bedno ljudstvo — še nedavno bi ga mogli' nekaznovano izmozgati, toda zdaj jih je potisnil njegov vladar tja do Nubije. Toda, bog da, na današnji gostiji jim vrne Ali del ugrabljenih pravic, kajti nedvomno bi jih ne vabil k sebi, če bi ne potreboval pomoči njihovih ostrih mečev. Bližala se je namreč vojna s Sirijo in Turki. Pojdejo, borili se bodo, svoje glave polože za Egipt, toda nekdo bo moral to plačati. Plačalo bo to bedno, razcapano ljudstvo. A morda zašije po zmagovitih bitkah znova solnce njihove slave kakor v času, ko so vladali nad to suženjsko rajo mameluški sulitani. Čutili so se povsem varne v utrjeni Kairi, kajti gost je v mohamedanskern svetu nedotakljiv, kaj šele oni, vladarjevi gostje! Take misli so jim rojile po glavi, ko so zadonela pred utrdbo Bab-el-Azab kopita njihovih okrašenih konj. Jezdeci so prijahali na prostorno dvorišče. Okovana vrata so se za zadnjim zaprla, a druga, vodeča v palačo, so bila še vedno zaprta. Prvi jezdeci so se začudeno spogledali, ko so zadoneli prvi streli. — Znamenje za pozdrav, — so pomislili. Toda že so zadoneli od vseh strani streli iz pušik skritih Albancev. Na dvorišču je nastala nepopisna zmešnjava. Gostje Mohameda Alija, ki se je s tem pregrešil proti koranu, so padali kakor trava pod koso. Mameluki so divje zatulili. Ostri meči, na katerih so se lesketali napisi iz korana, so zaman švigali po zraku in iskali nevidnega sovražnika. Konji so se vzpenjali, padali so zadeti in davili pod seboj ranjene in zdrave jezdece. Sredi vseh Mohamed Bed-Il-Gasar z Eminom-begom ... Strahopetni pes, pokaži se, da te prekolnejo oni, ki si jih tako podlo umoril! — je vzkliknil z mogočnim glasom poveljnik Mamelu-kov in zamahnil z mečem proti oknu prestolne dvorane, skoz« katero se je videl obraz zdravnika Mendricija. Po-veljnikove besede so se pa udušile v krvi, ki mu je brizgnila iz ust Hrabri bojevnik je padel z razprostrtimi rokami s konja. Emin-beg je obupno zakričal in zagnal sobljo proti oknu, da bi zadel zdravnika. Toda sablja ni doseg- Naša opera v letošnji sezoni Slovanski avtorji prihajajo vedno bolj do veljave. — Letos dobimo več originalnih domačih in slovanskih oper. — Ciklus Mozartovih del. — Razmerje drame do opere in operete. — Stare in nove moči. Z oznrom na bodočo operno sezono je naš poročevalec obiskal y opernem gledališču ravnatelja opere g. Poliča, ki ga j€ zelo ljubeznivo sprejel in mu na nekatera vprašanja podal zajnirrtrve izjave z oznrom na razvoj in delo naše opere v nastopajoči sezoni. Kakšen program ste izbrali za bodočo sezono? Kakšne novitete dobimo, morda celo domače? ♦Slovanska operna prodiikoija se Je v povojni dobi izredno raavila ter se vsako leto bolj uspešno uveljavlja tako, da zavzema od dne do dne važnejše mesto v svetovnem repertoarju. Dočim je bilo pred vojno za sama slovanska operna gledališča težko najti prikladna in učnikovita slovanska dela, se v povojni dobi. posebno pa v zadnjih treh sezonah, pojavljajo tu, ki pomenja značilen poskus v modemi operni literaturi. Stravinski obdeluje Sofoklejevo dramo na popolnoma originalen, nadvse imtere-santen način, ki kljub speakerju, ki razlaga latinski tekst in kljub skrajno moderni glasbi, strogo varuje antični karakter dela. Po daljšem odmoru zapoje pri nas večno lepi Smetanov Dalibor«, pevec češke romantične muzike. Poleg njega pa se oglasi Jaromira VVeinbergerjeva »Švanda du-dak« (Švanda, igralec na dikle), prototip la okna. Zadola je ob zid iti se prelomila. Puške so še vedno pokale. Skoraj vsi Mameluki so bili že ubiti sili ranjeni. Šele sedaj so prilezli Albanci iz svojega skrivališča, da pobijejo še zadnje ostanke bojevnikov, ki so bili nekoč strah in trepet vsega Egipta. Strašne kletve so se razlegale iz ust onih, ki so bili še živi. Emin-beg še ni bil ranjen. Zdelo se je, da se ga krogle izogibljejo. Njegov konj se je vzpenjal na zadnje noge ves penast, kakor po divjem galopu. Beg je mirno zrl smrti v obraz. Toda tisti hip je planil konj naprej, zaletel se je proti najnižji ograji, v ogromnem skoku je preskočil zid in se zavalil v dvajset metrov globok jarek. Emin-beg je ostai k sreči nepoškodovan. Zlezel je izpod mrtvega plemenitega konja in bežal iz Egipta, ki je tako podlo umoril goste, sotječe pod božjo zaščito. Ta čas so streli na dvorišču utihnili in Albanci so z jatagani poklali ranjene mameluške poglavarje. Vladar Egipta se je s tem strašnim pokoljem otresel stoletnega prokletstva težko perizkuše-ne dežele. Mendrici je stopil od okna in se ves bled približal Mohamedu Aliju. Z drhtečim glasom mu je sporočil, da je Egipt rešen stoletnega jarma, vladar pa svojih največjih sovragov. Mohamed Ali je molčal. Povesil je sđavo in šeUe čez nekaj časa je zaše-petalr — Priredite jim svečan pogreb! Tako je končal v Kairu 1. marc 1811. češkega muzikattta. Temu delu, čigar premijera je bila v minuli sezoni v praškem Narodnem divadhi, je rad: spretne obdelave narodnega sujeta, posebno pa zaradi njegove temperamentne muzike, zasigura-na sijajna bodočnost. Kolo novih slovanskih del na našem odru zaključuje intema-cijonalni, senzacionalni, predrzni in duhoven* KFenekov »Jonov svira«. Kaj naj povem o trjem? Slišali ga boste in videli, Pivtthel Sij ie instalira radi njega nova, moderna električna napeljava, adaptirate Se" oder In portal tako, da Se nam od celodnevnega kravala v operi kar meša. In sodili ga boste! Prepričan pa sem, da bo »vlekel« bolj kot »Grofica Maricac! V zvezi s projektiranim festivalom jugoslovenske glasbe, ki se naj bi vršil v prvi polovici novembra letos, bodo omenjena dela vsekakor dostojna manifestacija ob priliki desetletnice naše kulturne In nacijonalne svobode. Ako se nam posreči realizirati Še Češki in poljski koncert, bi se mogoče v zvezi z našo dramo dalo aranžirati slovanski teden. Mnenja sem, da je ideja prav zapeljiva. Toda v tekoči sezoni se nam obeta še eno slavlje. Z opero »Beg iz seraia« vprizorimo peto Mozartovo opero m z njo zaključujemo vrsto onih oderskih del tega genija, ki se še sedaj redno vprizarja. Ako nam bo sreča mila In ako se bo vse izteklo po programu, vprizorimo v drugi polovici sezone v,seh pet del kot prvi Mozartov ciklus v naših krajih. Za to pomembno slavlje nameravamo povabiti več uglednih umetnikov, ki naj bi s svojim sodelovanjem povellčali vprizoritve nesmrtnih oper: •Čarobna piščaJ, »Figarvva svatba*, »Cosi lan tutte«. in »Beg iz seraja*. S tem tri bil postavljen eden izmed vogalnih kamnov ponosne stavbe rt a Še opere. Nepredvidene momentane težave so nam lansko leto zadržale nadaljno izpopol-njenje VVagnerjevega reperoarja. Letos je izvedba njegov.ega prvega dneva iz »Prstana Nibeiunga-: »VValfciire« zasigurana. Mislim, da bomo s tem ustregli velikemu delu našega občinstva, sami pa bomo storili zope/t korak naprej v izgraditvi temeljev našega repertoarja. Repertoar bo dopolnila efektna opera L Mouitomezzija: -Ljubezen treh kraljev« (po Sen Benellijevi drami), ki je lani z našim Rijavcetn imela izvanreden uspeh v Berlinu. Ako nam bo čas dopuščal, pride do besede še Lortzing s svojim ljubkim »Car in tesarjem«, ali pa mogoče še celo neka prav moderna historija o »Krištofu Kolumbu«. Toda o tem ob svojem času in če nam bo kak uspeh v opereti naklonil dovolj časa. Kajti doslej se Še nismo odločili za kako moderno opereto. Sedaj študiramo nagajivega in pikantnega Suppejevega »Boc-caccia« in čakamo, kaj nam najboljšega prinese nova Operetna sezona. Sicer se pa trdovratno govori o neki moderni, domači opereti, katere avtorji (menda so trije) pa zahtevajo zaenkrat še popolno diskrecijo.* — Ker smo ravno pri opereti, dovolite, g. ravnatelj* vprašanje, kakšno je vaše mnenje o razmerju drame do opere in operete? »Z ozirom na izjavo g. ravnatelja drame v sobotnem »Slovenskem Narodu« bi glede operete rad ugotovil nekatera dejstva, V onih izjavah sta prikazani opera in opereta kot nekaka škodljivca drame itd. Ni oportuno, da se o takih vprašanjih vodi javna diskusija med Člani iste uprave. Mesto za take stvari je v sami upravi Zato nočem polemizirati, temveč hočem na kratko In suho ugotovili nekatera fakta. V 2adnjl sezoni, ki jo je vodil Gledališki konzorcij, je dramski ansambl Hel 33 oseb m 2 inspicijenta, torej skupno 35 oseb umetniškega personala. Danes jih šteje 28, torej vsega skupaj 7 oseb manj. V Ed*!* \X/allace: TRDE PRAVIČNIKI ROMAN. »Ukrenil sem že vse potrebno. Dig-by...« »Digby prevzame svoje mesto o polnoči,« ga je prekinil Manfred. »Odšel je dol k Oberžotou, da se nekohko orijentira. Menil je, da bi bilo dobro proučiti topografijo pri dnevni svetlobi; pritrdil sem mti. će bi pre-istkal kanalsko nabrežje v temi, bi se v koprivah dodobra opekel. In kanal je poleti in pozimi vedno zagrnjen v meglo.« Dospeli so pred gledališče Fraters. Gledališče je bilo eno najlepših v Londonu. Čeprav je doživelo Že celo vrsto bankerotov, se je vendar zmerom zopet opomoglo in novi detektivski komad je privabljal ves London. »Evo, tu so vrata na oder,« je opozoril Leon, »in tam so izhodi za silo.« »Kako to, da se nenadoma toliko zanimaš za gledališče samo?« je vprašal Poiccart »Ker sem Manfredovega mnenja,« je premišljeno odgovoril Gonsalez. »V fitzreeveSkem vrtu bi moral čakati New-tonov avtomobil in ne Oberzohnov. Okolnosti so mi nekam sumljive. V tem so se odprla vrata v parter in na galerijo: vrsta Čakajočih ljudi se je jela izlivati v poslopje. »Pravičniki« so nekaj časa opazovali to vrvenje, nato so se pa vrnili pred slavni vbod. istem času je štela opera 141 članov, danes pod državno upravo sestavlja operni ansambl 90 ljudi, torej 51 oseb manj. Prepuščam sodbo javnosti, katera panoza našega gledališča je po redukcijah bolj prizadeta. Pri tem moram povdaTiti, da mora ta, za več kot tretjino zmanjšani personal producirati kvantitativno isto toliko (in še več!), kot takrat, povrhu pa še neprimerno težji, moderni repertoar. Po opereti se je seglo le z namenom, da se ustvari lahek, zabaven nedeljski repertoar, ki naj bi široko maso, ki se je odtujila teatru in obrnila h kinu, vrnil zopet sebi. Iti to nahi je uspelo. Danes imamo ob nedeljah in praiz niče. zaloga lovskih in ribtškjb ootrebščio ter ometalns ogenj. F. K. Kaiser, paškar. LJubljana. šel enbargova ulica 6. Za dom! aa ilvllle, krojače, čevljarje Itd. STOEWER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja entla (obliva), reza (stika). krpa pe-rflo ta nogavic« Brez vsakega arem in Janja plošč in drogo Je stroj v minuti pripravljen aH si rezanje m ravno tako hitro topeč ta navadno šivanje — Po* lat vseh prednosti, Id Jlb za-vtema šhralnl stroj STOt?WERf le tudi oajcenel&l Ne zamudite ugodne prifake A Oglejte al to Izredno si pri Lud. Baraga, Uabijana, Selenburgova 6, I. Brezplačen pouk v vezenja, rabi aparatov Itd. — Ugodni plačilni pogoji. — 15letno Jamstvo. Ni zdrauia brez dobre prebave i AJi čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisei okus* v ustih? Ali trf"*c c- zaprtosti, o mu t i čn osti in pomanjkanju spanja? AJi ?as muči glavobol bolečine « želodcu in d mljah? Ali imate izpuščaje, mozolje, na« stale zaradi -»labe prebave? — Prepričajte se tudi vi da preizkušena zdravilna specijaliteta «FIGOL»*ehksii □ reja prebavo h vam vrača zdravje «FIGOL» se do* biva po vseh lekarnah izdeluje oa pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna dr Z SE ME LIC Dubrovnik 2 Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle« nicaroi 245 Din Ena steklenica z omotom in poštnino 40— Din. Številne zahvalnice o uspešnem delovanju -Firv ' « p (VVieneroiesse) 2. — 8. SEPTEMBER 1928 (v rotundi do 9. septembra). POSEBNE PRIREDITVE: Tehnične novosti in iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava — Dunajski modni salon za kožuhovino. _ Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. PRVI 4VSTRIJSKI 2IV1NJSKI SEJEM (4. — 6. septembra 1928) Razstava olemenske živine. — Razstava klavne živine, — Razstava konj. Brez vizuma! 5 seiemsko Izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstriisko mejo. Osrski prehodni vizu-n se dobi proti predložitvi sejemskih izkaznic na meji Znatno znižane voznine na vseh hjuoslovenskih. avstrijskih in ogrskih železnicah, na Donavi. Jadranskem mor tu in zračnih oroeah — Pojasnila vseh vrst. kakor rudi seiemske izkaznice (po 40 Din) se dobe pri VVIENER MESSP - A. G., WIEN vn„ kakor rudi — dokler traja lipski jesenski sejen — pri informacijski pisarni v Leipzigu., ftsterr- Messhaus. In vseh častnih zastopništvih: v Ljubliani: Avstrijski konzulat. Turjaški trs Stev. 4. v Ljubljani: Zveza za tujski promet za Slovenijo, Aleksandrova 8. v Ljubljani. Josip Zidar, Dunajska cesta 31. samo kvalitetne motocikle, katere izdeluje DAVIDSON MOTOR CO. že nad trideset let v brezkonkurenčni kakovosti kar Vam zamore potrditi vsak posestnik motocikla te znamke. Velika t»o«a» pošiljka vseh modelov dospeli 1 Med temi popolnoma nova tipa 350 cem O. H. V. z dvojnim izpuhom SUPPERSPORT. Generalno zastopstvo: TEHNIŠKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z O. Z Ljubljana, Tavčarjeva ul. 6., tel. 2138. Podzas t op nik i: IVAN LEON, Zagreb, Nikoličeva 9. N. DOLEŽAL, Beograd, Cara Milana 10/1V. ANTON PINTAR. Novi Sad. Futuški put 4. F. DEUTSCH, Split, Čudovito nizke cene Izbira velika, — DVUKULhisA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— oaprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240— MOTORJI prav po ceni — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri •TRIBUNA*. F B. L*, Ljubljana, Karlov. ska c sta št. * 1261 Za krojače! NOVA VELIKA Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige Absolventinja trg. tečaja, zmožna vseh pisarniških del. išče začetno službo. Nastop 1. septembra. Ponudbe na Šivilja dobro izurjena, z večletno prakso, išče službo v konf. trgovini ali dam.sk.em salonu, vešča slov., hrv. in neonskega jezika. Nastop lahko takoj. Ponudbe na «Slov. Narod* pod »Prvovrstna moč*/1502. H!!OTE9!BGMBE5BiS Ivan Pafciž, Ljubljana je preselil svojo trgovino z urami, zlatnino in srebrnino iz S*- ?*a 20 Pred Škofiio 15. Prodajam ure, zlatnino in sre* Srnino z 25% popustom. KLIŠEJE I l/SRH V VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO« TIPIJE, IZDELUJE PO PRED* LOŽEN1H RISBAH. PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEjSO IZVEDBO V ENI AU VEČ BARVAH TOĆNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH Strojepisni pouk se vrši vsak dan od 6—9. ure zvečer. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsak dan od 6—8. zvečer, Christofov uoni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 7/1. 1499 Izučena šivilja išSe službe pomočnice evn. gre tudi Šivat v trgovino. Nastop 1. septembra. Ponudbe na upravo testa pod c Začetnica/1491». Trgovski lokal za špecerijsko trgovino v bližini Ljubljane na prometnem kraju, se takoj odda. Ponudbe na upravo lista pod cLjubijana*. 1510 Strojni ključavničar (mlajša moč) vešč tudi nemškega jezika išče službo pri večjem podjetju. Ponudbe na opravo «Slov. Naroda* pod »Stalno* 1496 Stanovanje dveh sob m kuhinje išče mirna družina (3 osebe) v novi adi stari hiši. Ponudbe na upravo lista pod c Jesen*. 1485 G. Flux, Gosposka 4*, strokovna čez 35 *** obstoječa posredovaLuica boljših 6lužb, išče nujno 10 — 15 perfektnih kuharic, dobra plača; vzgojiteLjico za Celje in za Sambor perfektno frameosko-nemško; sekretarko z znanjem nemške stenografije in več sobaric itd. — Priporoča 2 mladi, simpatični, preprosti kuharici za vse, za Ljubljano in inteligentno osobje vsake vrste. 1506 Konfortna lepa soba s posebnim vbodom, se za 1. september odda s celo oskrbo 1000 Din mesečno, Židovska ulica 6/1. 1505 Vajenca sprejme sprejme puškama Kaiser. Ljubljana, Selenburgova ul. 6. 1512 Dve dijakinji se sprejmeta v strogo oskrbo pri boljši rodbini. Ponudbe na upravo lista pod »Dijakinji». 1494 ^^tfP* * *^^^a^ PLANINKA t o « « Vil Ml Ca "7. prenavlja, čisti in osve* Zuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napi hov a* vanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča in žolČni kamen. Vzpodbuja Apetit h> izborno u čin. tuje pri arteriosklerozi — .PLANINKA, caj le pristen « plombiranih pa« ketib po Din 20.— z oa* pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LJubljana, Kongresni trg fDohl se v vseh lekarnah^ ZOBOTEHNIKA samo prvovrstno moč v delih zlata in kavčuka išče takoj ljubljanski zobozdravnik. Naslov pove uprava „Slov. Naroda" 1513 Knjigovodjo (knjigovodkinjo), bilancista, samostalno in pridno silo, zmožno nemškega jezika, išče zagrebško podjetje. — Ponudbe 8 prepisi spričeval in referencami na upravo lista pod »Knjigovodja 1498«. JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA % O. C SV. PETRA NAS. 9* Važno 11M in teme tm! V Stan Pazovi (Sremska oblast) centru žitne trgovine, v glavni ulici, I! II (za 50 vagonov hrane), košem za koruzo in kompletno urejeno, popolnoma novo. najmodernejšo sušilnico za umetno sušenje koruze (kapaciteta 3-4 vagone z električnim pogonom. Žitna trgovina obstoji na tem mestu 35 let, a isto tako je uveden lesni promet. Vpraša se pri Štedionici, Stara Pazova. u Kreditni zavod za trgovino in industrijo ^^== LJUBLJANA Prešernova ulica SO '><;»!» Itd- Itd. Brzojavke: Kredit LJohlfana. — Telefon SI 2040 2457 lnt#*mrban 270« 2«0fl Urejuje: Josip Zupančič. — Za «N a rodno tiskarno*: Fran JezerSek. — Za opravo in inaeratni del Usta: Oton Chriatot - Vii » Ljubljani 1591 190^ 2786