POHOČl LA Literatura [1] J.Bos and D.Chaum. Smart Cash: A Practical Electronic Payment System. Technical Report, CWI-Report:CS-R9035, August 1990. [2] DigiCash Press Release. World's First Electronic Cash Payment over Computer Networks, May 27th 1994. [3] Phil Zimmermann. PGP User's Guide, Volume i: Essential Topics. Phil's Pretty Good Software, hup:// www.chemistry.mcmaster.ca/pgp/pgpdocl/ pgpdocl.html [4] Phil Zimmermann. PGP User's Guide, Volume II: Spccial Topics. Phil's Pretty Good Software, http:// www.chemistry.mcmaster.cai/pfip/pgpdoc2/ pgpdoc2.html [5] Michael Peirce.Donal O'Mahony: Scaleable, Secure Cash Payment for WWW Resources with the PayMe Protocol Set, http://www.w3.org/Conferences/WWW4/ Papers/228/ [6] Understanding PKt, http://verisign.netscape.com/ security/pki/understand ing. html [7] Encryption and Digital Certificates, http:// www.verisign.com/whitepaper/enterprise/overview/ index.html [81 Mark Grennan: Firewall and Proxy Server HOWTO, http://metalab.unc.edLi/mdw/HOWTO/Firewali-HOWTG.html (9) Checkpoint Firewalll, Arhitecture and Administration, September 1998 1101 Checkpoint Firewalll, Getting Started, September 1998 [11| Checkpoint Firewalll, Virtual Private Networking, September 1998 [12] Predlog zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, http ://www. gov.si:80/cvi/sio/ep/pzep.doc Andrei Zimie k se je po končanem univerzitetnem študiju zaposlil kot mladi raziskovalec in nadaljeval s študijem v Laboratoriju za robotiko na Tehniški fakulteti Maribor. Svoje znanje je izpopolnjeval v letih 1994/9S na dunajski tehniški fakulteti Magisterski študij je posvetil proučevanju paralelnih računalniških sistemov in računalniških mrež. Zdaj je zaposlen v podjetju Maček d. o. o. Njegova glavno dejavnost je priključevanje omrežij na internet in zagotavljanje vernega elektronskega poslovanja. Na področju požarnih zidov je opravil tudi izpit CC5/1 in CCSE podjetja CheckPoint. Elektronsko poslovanje in XML Mitja Dečman, Visoka upravna šola, Kardeljeva pl. 5,1000 Ljubljana mitja.decman@vus.uni -Ij.si I. Uvod - o elektronskem poslovanju Vse kaže, da se na področju elektronskega poslovanja pojavlja nova razširitev. Ob neverjetno hitrem tehnološkem razvoju, neprestanem pojavljanju novih idej na tem področju in hitremu udejanjanju le-teh, je prišlo do ugodnih razmer za uvajanje tehnologije, Imenovane extensible Markup Language (XML, extensible-razsirl-jiv). Sicer bi temu težko rekli nova tehnologija, saj je nova samo ideja o uporabi ob kombinaciji in predelavi že obstoječih tehnologij. Čemur lahko rečemo novo, konec koncev celo revolucionarno, je ideja, kako popraviti obstoječo situacijo na področju elektronskega poslovanja in zapolniti vrzel, ki se je pojavila ob glo-balizaciji in širitvi svetovnega trgovanja na področju Interneta. "V elektronskem poslovanju med podjetji (Rusiness-To-Bitsiness) obstaja vrzel, ki jo trenutna lahko uspešno züfwhii XML (lohn Oiistcrhout, Scriptics Corp,)" Kot vemo, segajo začetki elektronskega poslovanje desetletja v preteklost, nekateri bi rekli, v prejšnje 2000 - številka 1 -letnik Vili tisočletje. Danes si lahko predstavljamo pod elektronskim poslovanjem vse od prodaje preko spletnih strani, pošiljanja raznih dokumentov po elektronski pošti, do kompleksnih aplikacij, ki temeljijo na standardih kot je Računalniška izmenjava podatkov (rip) ali Electronic data interchange (EDI). Vendar se je med vsemi temi možnimi uporabami pojavila praznina, katero je uspešno zapolnil XML. 2. XML in primeri uporabe "Vlak zu XML stoji na pon taji in je trenutek pred tem, da odpelje, toda innova pod je t ja še vedno ne vedo, kam $re in kako vstopiti na vlak (Information week, jan 20(10)" S pojavitvijo jezika I UMI. v letu 1989 se je pojavil zametek tehnološke revolucije (danes jo že lahko imenujemo tako), ki je spremenila raziskovalno omrežje znanstvenikov, profesorjev in raznih državnih ustanov v družbeni in socialni fenomen, znan kot Svetovni splet (World Wide Web). Sedaj je na obzorju nova revolucija. upomhivA NFORMAT I KA | Mitja Dečinan: Elektronsko poslovanje in XML Tdkrat na področju elektronskega poslovanja, predvsem v veji elektronskega poslovanja med podjetji. Kot je HTML pomenil pravo revolucijo pri objavljanju dokumentov in raznih drugih oblik podatkov na svetovnem spletu, tako pomeni XML pomemben preobrat na nivoju definiranja same strukture dokumentov. Dokumente je možno predstaviti in uporabiti na več načinov. Še bolj pomembno pa je, da lahko različne ek-sterne aplikacije podatke, ki se v dokumentu nahajajo, interpretirajo in procesirajo, saj so dokumenti napisani tako, da lahko aplikacije iz njih razberejo vsebino in vedo, kaj je v dokumentih opisano. Uporaba in razpoznava istih dokumentov s strani različnih, lahko rečemo tujih aplikacij, pa je bistvenega pomena, če želimo omogočiti pretok dokumentov med različnimi poslovnimi procesi, v različnih industrijah, na različnih koncih sveta. Enostaven primer je naročanje materiala preko svetovnega spleta. Sedite v udobnem direktorskem naslonjaču in naročite svoji aplikaciji nakup surovega železa. Aplikacija, ki zna obvladovali dokumente XML, preko svetovnega spleta poišče ustrezne ponudnike surovin in dostopa do njihovih katalogov. Ker so katalogi zapisani v jeziku XMI., lahko aplikacija preko analizatorja XMl. (XML parser) izloči iz dokumenta XML s celotnim katalogom samo tiste pomembne podatke, ki jih za to naročilo potrebuje. Iz podatkov o kvaliteti, času dobave, količini zalog, cen in ostalih informacij izbere najugodnejšega ponudnika in avtomatično sproži naročilo. Lahko pa kot kupec s pomočjo svoje aplikacije ustvarile svoj dokument XML s podatki o tem, kaj želite, kakšno količino, kvaliteto in za kakšno ceno. Nato ta dokument vas računalnik pošlje prodajalcem. Zaznamki v dokumentu točno določajo strukturo dokumenta in identificirajo posamezne elemente v dokumentu, ki predstavljajo vaše naročilo. Aplikacija na strani prodajalca brez človeškega posega sprejme in analizira dokument XML, preveri, če je ustrezna surovina na zalogi, če ustreza zahtevani kvaliteti, če je ponujena cena sprejemljiva in pošlje ponudbo. Seveda mnoga podjetja v okviru zaključenih omrežij Že danes poslujejo na ta način, vendar po nekih vnaprej dogovorjenih pravilih o tem, kako morajo biti uporabljeni dokumenti sestavljeni. XML pa je v tem trenutku na poti da postane svetovno sprejemljiv način komuniciranja med poslovnimi procesi preko omrežja Internet in svetovnega spleta. 3. XML s tehničnega vidika Kljub temu, da je XML relativno nov jezik, je v bistvu le poenostavljena verzija jezika Standard (Jeneralized Markup Language (SGML). Začetek razvoja SGML-ja sega nazaj v leto 1969. Leta 1986 pa je bil sprejet kot standard ISO 8897. SGML je izredno močan zaznamkov ni jezik, napisan za elektronsko oblikovanje in prenašanje podatkov, kot na primer tehnične dokumentacije pri proizvodnji in gradnji letal in ladij (okoli 4 milijone dokumentov za en sam izdelek). Moč SGML-ja se izkaže pri iskanju in različnih poizvedbah po vseh dokumentih, saj so podatki označeni z zaznamki, I ore j siru k tu rira ni znotraj dokumenta in medsebojno povezani (pri normalnih dokumentih lahko iščemo le po tekstu). Zaznamki so lahko poljubni in jih izbira oz. določi tisti, ki dokument kreira. Iz tega izhaja dobra prilagodljivost in razširljivosti jezika. Velika prednost jezika SGML je tudi, da je sposoben ločiti vsebino od predstavitve oz. oblike. Če poenostavimo, nam torej zaznamek pove, kaj posamezen del v dokumentu je in kako je strukturno ali logično povezan z ostalimi deli dokumenta. Kako dokument prikažemo in kaj iz dokumenta izločimo, pa je neodvisno od vsebine dokumenta samega in neodvisno od uporabljenih zaznamkov v dokumentu. Pri Hypert ext Markup Language (11TML) jeziku pa so zaznamki fiksni in vnaprej določeni. Definirajo predstavitev podatkov, ne pa pomena samih podatkov (izvemo lahko, da je informacija med začetnim in končnim zaznamkom v pisavi TimesNevv Roman in rdeče barve, kaj pa predstavlja v kontekstu, pa ne moremo ugotoviti). HTML je torej odličen za predstavitev podatkov na svetovnem spletu, vendar ne olajša ali pospeši integracije informacij na spletu z obstoječimi poslovnimi aplikacijami. Leta 1995 je konzorcij World Wide Web Consortium (W3C) predlagal razvoj jezika, ki bi bil tako enostaven za uporabo kot jezik HTML in močan in razširljiv kot SGM1 . Ustanovljena je bila delovna skupina za razvoj specifikacije XML. Prvi osnutek je bil objavljen leta 1996, verzija 1.0 pa februarja leta 1998, standard pa so podprla vsa svetovno najbolj znana podjetja s področja informacijske tehnologije (Sun, IBM, SAP, Netscape, Oracle, Microsoft,.,.). XML je torej platformsko in aplikacijsko neodvisen standarden format. Za vzorec si oglejmo enostaven primer zapisa dokumenta v 11TML formatu, ki uporablja zaznamke (tekst med znaki <,> imenujemo zaznamek) za predstavitev podatkov v obliki neke tabele. -JARLE > PDS JoneZ'-BR'Mirko«BR4pelu */TABLE> "/BODY* CO i [fumín m) NTO RM ATI KA 2000 - številka ) -lelnik VIII Mitja Dečinan: Elektronsko poslovanje in XML Postavi se vprašanje ali je tekst "Osnove zaznamk-ovnih jezikov" naslov knjige, mogoče zahtevano znanje za neko delovno mesto aH pa seminar na univerzi. Zaznamki in podatki nam tega ne povedo, še teže pa bi to ugotovil računalniški program. Iz zaznamkov lahko razberemo le to, da se podatki izpišejo v obliki tabele z eno vrstico in štirimi celicami. Oglejmo si sedaj dokument XM1., ki je analogen prvemu. Podatki so ekvivalentni prejšnjim, le zaznamki vsebujejo informacijo o tem, kaj podatki med zaznamki predstavljajo. <7xml verslon-"1.0"> «seminar* «lme^Osnove zaznamkovnlti jeztkoWlme» < kr □ 11 c n>PDSVk r n 11 r ri> «predavate 1 j =• ■cime^MnteJ DrnnčVInio «študent i> .jonez ^liFte^-MirkoVlnie* < irrte >Spel n-:/tet/študent 1 Sedaj je človeku (in tudi računalniku) lahko jasno, da gre za seminar s podatki o imenu in priimku učitelja in z imeni študentov. Vendar pa nič ne vemo o tem, kako naj bodo podatki prikazani. Torej XML in HTML opravljata v .s a k svojo nalogo: XML predstavlja informacije o vsebini, H TML pa način prikaza oz. predstavitev vsebine. Če torej želimo dokumente XML prikazati, na primer v brkljalniku, pa potrebujemo še en konstrukt, imenovan oblikovna podloga. V njej so zapisani ukazi v jeziku extensible Stylesheet I anguage (XSL), ki povedo, kako podatke prikazati. Moč oblikovne podloge je v tem, da je popolnoma neodvisna od podatkov, ki jih prikazuje. To dovoljuje uporabo različnih oblikovnih podlog na istih podatkih, za prikaz v kakršnikoli želeni obliki. Npr. podatki dokumenta XML o novem izdelku avtomobilske tovarne se lahko prikažejo na različne načine. Finančni oddelek filtrira le podatke o prodaji vozila, tehničnega strokovnjaka zanimajo karakteristike motorja, za potencialnega kupca pa lahko prikažemo le različne tipe, možne barve in okvirno ceno. Vse iz enega in istega dokumenta s podatki. Pomemben dokument je tudi DTD (Document Tag Definition). Že iz imena je razvidno, da je to dokument, v katerem so zaznamki določeni. DTD določa imena zaznamkov, vrstni red, število dovoljenih ponovitev, domeno vrednosti, idr. Prav tako definiramo njihovo medsebojno povezanost in strukturo. Vsak dokument XML je lahko vezan na neki dokument DTD in s tem omejen na samo v tem dokumentu določene zaznamke, torej vezan na neka pravila. Če se več podjetij odloči za uporabo istega dokumenta DTD, je s tem že sprejet neke vrste industrijski standard, saj podjetja potem v vseh nastajajočihdokumentih XML uporabljajo imena zaznamkov, ki so opisana v tem dokumentu DTD. Tako lahko tudi aplikacije različnih podjetij izmenjujejo podatke v obliki dokumentov XMI, med seboj brez poprejšnjega usklajevanja, saj vsa torej uporabljajo enake zaznamke. Danes so že definirani dokumenti DTD za nekatere panoge v industriji, ki določajo panogam specifične zaznamke, ki naj bi jih uporabljali dokumenti, napisani v formatu XML v okviru posamezne panoge. Nedavni primer je definiranje Steel Markup Language (SML) jezika za jeklarsko industrijo. Namen jezika je definiranji* zaznamkov, ki se uporabljajo v tej panogi, kot so zaznamki za opise kemčnih struktur, dimenzij, utežnih mer. Glavna pomanjkljivost dokumenta DTD je, da ne moremo določiti, kakšen mora biti tip podatka znotraj definiranih zaznamkov (npr. število, niz, znak,...). Če je v dokumentu določen zaznamek Priimek, ne moremo definirati, da lahko vsebuje samo črke abecede ali se mora začeti z veliko začetnico. Druge pomembne podporne tehnologije so še X-Path, X-Pointer, ki omogočata povezave med dokumenti XML ali njihovimi deli, XSLT, ki omogoča dinamično preoblikovanje struktur dokumentov itd. 4. Kje v elektronskem poslovanju lahko uporabimo XML „XML je liilikn most, ki Im pitpcljal ri\ w standard t' vode spktncga elektronskega poslovanja tako, tia bo uporabno znanje o ripovctn standardu olajšalo delti razvijalcem sistemov zn spletno elektronsko poslavnnje, (ANSI A SC Xj/XML 1998)" Za lažjo razlago si lahko ogledamo primerjavo elektronskega poslovanja s poštnim sistemom. Recimo, da bi vsaka država imela svoj sistem za identificiranje naslovnika, kateremu je pošta poslana. Ena država bi imela unikatno številko za vsak kraj, druga bi uporabljala ulični naslov in ime mesta, spet tretja kombinacijo hišne in poštne številke. Če bi torej podjetje želelo poslati pismo, bi moralo poznati vse možne standarde za pošiljanje poŠte v vseh državah. Sedaj pa predpostavimo, da ima vsaka država določena še pravila, kako mora izgledati vsako pismo ali paket, Nekatere države bi sprejemale samo modre kuverte, druge bi zahtevale določeno maksimalno težo. Poštni sistem bi bil otežen, počasen in drag. S podobnim problemom se srečamo pri poslovanju na Internetu, Aplikacije informacijskih sistemov osnovan i h na komuniciranju preko Interneta ne zadoščajo kakšnim splošnim standardom za pošiljanje in sprejemanje podatkov. Sicer so osnovna sporočila, 2000 Številka i - letnik vili ¡ifximbiHANFORMATIKA gß Mitja Dečinan: Elektronsko poslovanje in XML kot na primer elektronska pošta, enaka po vsem svetu, bolj kompleksna sporočila, kot na primer naročilo blaga, pa zahtevajo močno prilagojen in specifičen sistem. V preteklosti so podjetja reševala te in podobne probleme s pomočjo dogovorov o pravilih za izmenjavo podatkov, Tako je nastal tudi standard rip. Ko je konzorcij W3C sprejel predlog o jeziku XML, je bil to prvi korak k izgradnji skupnega formata za izmenjavo poslovnih informacij preko Interneta. Tako kot je ¡UMI. univerzalen jezik za spletne strani v svetovnem spletu, seje namreč pojavila želja po podobnem univerzalnem jeziku, ki pa bi bil uporabljen na področju elektronskega poslovanja. Na podoben način kol HTML (z zaznamki) nam torej XML omogoča vključitev opisov podatkov, skupaj z surovimi poslovnimi podatki v samih sporočilih. Ce uporabimo analogijo s poštnim sistemom, se bodo vsi podatki preko Interneta pošiljali v standardnih oblikah paketov, ki jih bodo lahko razumela podjetja po vsem svetu Ker XML izvira iz jezika H TML oz. SGML, je veliko pridobljenega znanja s tega področja uporabnega. Poleg tega je format že uporaben za prenos po Internetu, saj je podoben trenutnemu Standardu HTML. In ker je enostaven, nekodirane oblike in standardnega tekstovnega formata, je lahko razumljiv in preprost za uporabo. 5. XML in rip „Dd konca leta W03 Iv kombinacijo XML-rtp obvladovala 30% vseh transakcij v elektronskem poslovanju, nadaljnjih 30% jih bo potekalo preko XML-rip in ripox'ili pretvorb, ostalih 40% pa ho ostalo na tradicionalnem ripovem standardu (Gärtner Group 1998)*. Prva slabost standarda rip je, da zahteva specifične komunikacijske povezave od enega do drugega podjetja (omrežje z dodano vrednostjo - Value Added Network), katerih postavitev in vzdrževanje sta dokaj draga. Iz tega sledi slabost „vsesplošne prisotnosti". Če bi želeli poslovati s podjetjem iz Sudana ali Mongolije, bi potrebovali lastno hrbtenico IP in bi morali sami vzpostaviti omrežje VAN. Samo največja in najmočnejša podjetja si lahko privoščijo postavitev takih sistemov. Tako lahko danes vidimo, da so le taka podjetja lahko v svojih poslovanjih uvedla rip. V tem pogledu je XML veliko boljši, ker za prenos podatkov uporabljamo že standardizirane protokole, ki so se uveljavili na področju Interneta. Poleg (ega lahko uporabimo že obstoječo komunikacijsko infrastrukturo brez dodatnega spreminjanja ali dodajanja, saj ima danes povezavo na Internet že vsako podjetje. Kot drugo slabost lahko omenimo, da rip avtomatizira izmenjavo podatkov med različnimi aplikacijami na podlagi za to določenih standardov. Vsako podjetje mora zalo pred vstopom v svet elektronskega poslovan- i<1*mit*¡„informatika ja na nivoju ripovega standarda prešli kova ti vse svoje dokumente v ustrezno standardno obliko (fakture, naročilnice, dobavnice,,..). Ko je to delo opravljeno, lahko potekajo procesi tekoče in brez Človeških intervencij, lorej avtomatizirano. Vendar če se v poslovnem procesu spremeni kakršnakoli malenkost, kot na primer dodajanje nove cifre v številko izdelka, moramo vsa mapi ran ja ponovno izvesti. Rip se je uspešno uveljavil v poslovnem svetu, ker je zanesljiv način avtomatizacije pretoka informacij med različnimi podjetji. Njegova glavna slabost pa je, da zahteva več tehnične izkušenosti, kot jo ima večina manjših podjetij. Poleg tega je precej okoren in kompleksen. Na drugi strani pa je XML enostaven tako za programe, kot tudi za ljudi. Zato je veliko laže in hitreje razvijali rešitve, kar pomeni, da je idealen za elektronsko poslovanje med organizacijami (Husiness-to-busi ness). Ker bazira na internetnih protokolih kot je I LIT P, ne potrebujemo posebnega omrežja. Potrebna orodja so tekstovni urejevalniki in spletni brkljalniki, ki so poceni in vsesplošno razširjeni. Podjetjem ni potrebno najeti strokovnjakov in profesionalcev za rip. Kjer podjetje potrebuje 6 ali več mesecev, da implementira rip za ceno sto tisoče dolarjev, primerljiv sistem XML potrebuje minimalne stroške in časovno obdobje okvira nekaj tednov. Kljub temu XML ni neizogiben in očiten zaključek, vendar ker je vsesplošno dostopen, je boljši kol katerakoli druga tehnologija, ki je trenutno na voljo. Vendar pa XML ni brez slabosti. Šibka točka XML-a pa je pomanjkanje standardiziranih definicij zaznamkov (Gärtner Group), Tako se pojavljajo množice definicij zaznamkov s strani različnih podjetij za podobne ali celo enake rešitve, v različnih ali istih panogah. Če sintaksno primerjamo naročilo v formatu rip in XML, ugotovimo, da je XML laže razumljiv a hkrati precej daljši, torej zahteva zmogljivejše komunikacijske tehnologije z večjo prepustnostjo. Na primer: EDI: si-aso*17345 BF.G'OO'SA'001029*'990805 NI *BY" 1(0 tel i Bled'91'RE18999 Nl'ST* Hoteli Bled Ni'BlüJsko cesta b N -0OlO29VPurc!iaseOrdc:t UuniK r> 2000 številka' letnik Vili Mitja Dečinan: Elektronsko poslovanje in XML 1999080b*/PurchGsenrrlerI>a te> 'EntitviaentlfierCoüe Coüe-"BY Buylrxi Porty"A -^Ent 1 tvIMume^ Hoten SleO^/EntityN(jme^ iiaentincatlonCo(te;-RrT8999-=/Ic)entlficat3onCode* «Name* ^EntltvldentlfierCoOe Coüe-"ST Snip To"/» *;EntityNatne>HnteU Hied ys t a t eP r a v J ncefrjde> «PostalCode^bO VGeograpiitcLocdt lnn> 'BosellneItefflDaca> ■;Qiia1111 yO' ite red> lüO'/üuan t i C yO i oereö> 49.95*/Un i tPrIce» -¡prlceBasis Code-"W[ wholesale Price per Eocir/-* ^ProductID Description-"XML Texttxx>k">XH59^/ProductID> -yTJuselirieIletiiDuta> VPurcbaseOr det Detail* VPurchaseoroer» Odzivni center na osnovi komnikacij z IP protokolom IP podprti RIP Por tal podjeta Spletno podprta orodja za konfiguraciji produktov s strani kupcev Elektronski) poslovanje med podjetji na področju dnhav in plačevanja Ekstranet ali Ime met no podprla veriga doDav Inltanel znotraj podjetju Aplikacije za sledenje naročil ali servisov za stranko Elektronsko poslovanje preko spleirtili strani Spletne strani podjetja 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 % podjetij Slika 1: Uporaba aplikacij in tehnologij za elektronsko poslovanje Torej kljub temu, da XML dobiva vedno večjo podporo v svetu, se bo koncept razvijanja strategij na temeljih ripa nadaljeval, dokler bodo obstajala heterogena okolja. Sintaksa je le del celotne slike. Cela znanost o izmenjavi podatkov je bila razvita na osnovi standarda ripa, O formul i ran ju Sporazumov med poslovnimi partnerji in metodologijah za avtomatizacijo poslovnih procesov. Cilj jezika XML torej ni zamenjava ripa, temveč določitev novih standardov in postopkov, ki v že avtomatiziranih poslovnih procesih dodatno podpirajo še XML. Ravno s tem namenom je bila formirana tudi skupina XMlVrip. Njen cilj je uporabiti kombinacijo XML in standarda ripa za izdelavo novih močnih paradigem, ki izkoriščajo prednosti obeh. 6. Obstoječe in načrtovane rešitve "Uporabnik naj kupuje rešitve, ki temeljijo na XML in naj se v osnovi osredotoči na upravljanje z vsebino in na aplikacije, ki vključujejo XML (META Group 1999)". Raziskava revije Information Weck med stotimi največjimi podjetji na področju elektronskega poslovanja je pokazala naslednjo rezultate o uporabi tehnologij in aplikacij, ki jih podjetja uporabljajo v svojem elektronskem poslovanju. Mnoga podjetja najav lj a jo strategije uporabe XML-a in načine, kako bodo izkoristile bogate zmožnosti, ki jih ta jezik nudi, XMI. vidijo kot robustno tehnologijo za izmenjavo podatkov med različnimi, celo nezdružljivimi aplikacijami, najsi ho to v okviru podjetja samega ali pa preko omrežja Internet. V večini primerov pa ta podjetja že danes uporabljajo rjp. Kot nova, dodatna možnost pa XML omogoča podjetjem strukturiranje in izmenjavo podatkov brez predelave obstoječih sistemov in še posebej aplikacij ali dodajanja velike količine mid-dleware-a. Vse kaže, da se XML-u obeta najlepša prihodnost na naslednjih področjih uporabe; m v podjetniških integracijah aplikacij z drugimi aplikacijami, to je integracijah dveh aplikacij znotraj poslovnega procesa nekega podjetja. Za primer lahko vzamemo povezovanje različnih podsistemov poslovnega informacijskega sistema (sistem za obdelavo strank in nabavni informacijski sistem), V preteklosti so podjetja sama /. muko realizirala take integracije ali pa kupovala izdelane rešitve po naročilu. Obe poti sta zahtevali veliko stroškov in dela. ■ končnemu uporabniku specifično prilagojeno prikazovanje podatkov, ko iz istih podatkov lahko prikažemo tisto, kar točno ustreza potrebam posameznega uporabnika ■ izmenjava podatkov na področju elektronskega poslovanja med podjetji. I I =1 - _i 1 ■ i i;!vT i.......n5 2000 - številka 1 - letnik Vili jipornbiififNFORMATIKA Milja Dcčman: Elektronsko poslovanje in XML Razvijalci programske opreme in aplikacij na področju elektronskega poslovanja že danes ponujajo rešitve, ki uporabljajo XML. Mnoga podjetja se zato sploli ne bodo zavedala novosti, ki jih bo omogočal XML, saj bodo zajete v nove verzije že obstoječih rešitev in v vse nove produkte. 7. Zaključek "XML ima enak problem kol np - potrebo po definiciji standardnih sporočil (Gärtner Ctvp - Nov. ¡998)", XML je močno orodje, ki bo omogočilo uporabo elektronskega poslovanja veliko večji množici podjetij in posameznikov, kot jo vidimo na tem področju danes. Če pa želimo XML uporabljati globalno, morajo biti zaznamki definirani tako, da jih bodo razumele različne aplikacije, ki zaznamke berejo. Posledično ima torej XML enak problem kot rip - potrebo po definiranju standardnih sporočil. Rip je zastavljen tako, da upošteva sintakso in semantiko. Definira, kako strukturirati podatke, ne samo kako jih pakirati in pošiljati, Z XML-om pa dobimo le sintakso in je slrukturiranje še dodatno delo za programerje, načrtovalce, razvijalce in nasploh ljudi, ki določajo standarde. XML utegne prinesti pravo revolucijo v elektronsko poslovanje z poenostavljenim načinom interpretiranja in procesiranja raznih dokumentov, ki se pošiljajo preko svetovnega spleta. Toda dokler tehnologija ne dozori, lahko pričakujemo veliko različnih različic in različno navdušenje nad njim med podjetji in skupnostmi. Nekatera podjetja bodo tehnologijo hitro vpeljala v svoje poslovne procese in obogatila elektronsko poslo- vanje, medtem ko bodo druga reagirala bolj previdno. Uspešen program elektronskega poslovanja bo vključil tehnologijo XML in še vedno zagotavljal uporabo vseh tradicionalnih načinov elektronske izmenjave podatkov s celotno poslovno skupnostjo. Literatura in viri: 1. E.R.Harold, "XML Bible," IDG Books Worldwide, 1999 2. J.Tauben "XML After 1,0: You ain't seen nothin'yet," IEEE Computing, Vol.2, No.3, May/June 1999, pp. 100-102. 3. R.Filman. "Extensibly marked-up," IEEE Computing Computing, Vol.2, No.l. January/February 1999. pp. 74-75. 4. F.Manola. "Technologies for a web object model." IEEE Computing Computing, Vol.2, No.l, January/ February 1999, pp. 38-47. 5. C.Hieneman, "Going from HTML to XML," November 1998; na vo/jo na Internetu http ://msd n.microsoft.com/xml/articles/htmltoxml.htm 6. R.Carter, "Elementary XML." 1997; na voljo na Internetu http://msdn. microsoft. com/xml/Drtictes/elxml.asp 7. A: Radding, "XML and e-commerce". Information-week, Jan 2000, pp. 71-74 8. "XML and e-commerce, Gantran white paper", na voljo na Internetu http://www.stcrcomm.com 9. J. Udell, "Dun & Brads i reef Embraces XML', na voljo na Internetu http ://www. xmlmag.com ♦ Mitja Dečman je leta 1997 diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Po diplomi je vpisal podiplomski študij na isti fakulteti, smer Računalništvo. Zaposlen je kot asistent stažist na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kjer se poleg pedagoškega dela ukvarja še z raziskavami na področju informatizacije uprave. ♦ upoiobiuA NFORM ATI KA 2000 številka 1 ■ letnikVIII