fes POLITIČEN LIST
i mm.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah stev. 2.
(vhod čez dvorličc nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek, 12 septembra 1904.
Uhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob jolu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. z, Vsprefema naročnino, Inaerate ln reklamacij«. — I ■ • e r a 11 it računajo enostopna pelilvrsta (dolžine Ti Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna farmondvrsla 36 h. — Pri večkratnem objavljenja primeren popnal.
Upravniškega telefona itev. 188.
M
J
Ob desetletnici „Danice".
Zadnje desetletje je bila v naši domovini doba dela, doba iniciative. Družabni organizmi, ki segajo najgloblje v mišljenje in v razvoj našega naroda, so se razvili v teh desetih letih. Bila je doba boja — in ta boj je bil sreča za nas. V tem boju se je liberalizem pokazal v vsej svoji nagoti in podlosti. To je bilo dobro, ker so ga spoznali tudi oni, ki bi se bili sicer vsled svoje dobrosrčnosti dali še naprej voditi od liberalcev. Ta boj je okrepil naše mišice, zbudil nam nove ideje, prisilil nas k napornemu delu na vseh poljih, da smo korak za korakom potiskali liberalizem vun iz narodnega polja in njegove valpte ločevali od ljudstva. Vsak boj ima tudi svoje neprijetnosti — to je res. A mi se nismo dali ostrašiti, ampak smo delali naprej.
Vztrajali smo deset let — hvala Bogu! Vztrajali bomo odslej ložje in uspešneje, ker nimamo več samo slabih začetkov, ampak okrepljeno organizacijo, v boju preizkušene čete.
Posebno nas veseli desetletnica , Danice". Ravno v dijaštvo se je bil najbolj zaril strupeni duh liberalne frivolnosti in sirov osti. Dijak, ki prestopi s srednje šole na univerzo, je najbolj sprejemljiv za zunanje vtiske in za vplive obdajajoče ga družbe. In liberalna družba ni bila najboljša. Padle so hekatombe naše mlade narodne moči, umorjene od liberalizma v svojem prvem cvetu: Koliko dijakov je propadlo duševno in telesno, da niso opravičili nad, ki smo jih stavili vanje! To ni bila le posledica uboštva, ampak še večkrat posledica liberalnega življenja.
Tako dijaštvo se je preveč odtujevalo našemu ljudstvu. Ko so prišli nazaj, niso bili več t3, kar so bili prej. Iinebili st se »predsodkov« — verskega naziranja našega ljud
stva, navzeli so se »omike« — one plitve zunanje polizanosti, ki je naš človek videti ne mor.. Iz njih je izšla ta »inteligenca«, ki je postala ljudstvu zgled odpadnižtva, nadutosti in tujstva. Vzemite v roke novele Kersnikove, Kostanjevčeve in tudi dr. Tav čarjeve! Kadar popisujejo liberalno »inteligenco«-, ne vedo o nji pisati drugega, kakor o krokanju, o majhnih škandalih, o malo-mestni klepetavosti, o žalostnih rodbinskih razmerah in strašni puščobi srca. Ni med njimi ideje, ni višje misli, m ničesar vzornega. Od pisarne do gostilne meri njih obzorje dvajset korakov.
Bilo je veliko narodno delo, da se je ust-inevila »Danica". Počilo je, kakor bomba. Nekaj pogumnih mladeničev, polnih hrepe nenja po udejstvovanju svoje mlade energije, je izreklo tedaj ie drzno besedo: Vera in znanost nista v nasprotju! Katoliško svetovno naziranje daje posamezniku sredstva in sile do najvišje lastne izpopolnitve in vodi do prave narodne sreče 1
To so izrekli »Daničarji«. In tako so tudi delali. Skozi deset let so brez madeža ohranili svoj prapor. Stali so trdno, ne zae neč se za napade sovraštva in zavisti, neumnosti in zlobe. Počasi je raslo njih število ; bili so izbirčni pri vzprejemu, in zato je med njimi ostala čista tradicija ustanovi teljev.
Ako primerjamo danes »Daničarje« z liberalnim dijaštvom, smemo pač reči, da jej je zagotovljena bodočnost bolj kot drugim dijaškim društvom. „Danica« je stalna, trdna točka sredi našega dijaštva. Okolo nje bo vedno valovalo in se bo gibalo, a ona bo stala, ker ima trden in jasen program. In tudi naraščaja bo gotovo dobivala iz srednjega Šolstva, saj zdrav narod bo imel vedno tudi toliko zdravih sinov, da bodo držali po konci prapor katoliškega slovenskega dijaštva.
Odkritosrčne in tople simpatije, ki jih vživajo „Daničarji" danes v najboljših slojih
LISTEK.
»Danici"
ob njeni desetletnici.
To ste junaki, v četi vrli zbrani, ki slavni dan ta proslavljujete, očetov veri sveti, domu vdani svoj zmagoslavni dan praznujete; pozdrav naj vam zaori do neba iz slednjega slovenskega srca !
Bila je tema nekdaj ... In mladina brez cilja blodno tavajoč hodila je, in zroč zgubljene čste domovina za svojimi sinovi se solzila je; — pač mnog učit bo šel je vede svete, solzpč od doma se poslavljal je, kot mati težko svoje ljubo dete težko očetov dom ostavljal je, za njim hitela materna molitev, prosila zanj, za srečno je vrnitev I —
Pretekla leta so . .. V domačo kočo spet sin se k materi povrnil je, a v srou svojem pa ljubezen vročo za vero i zmotami zagrnil je ; to, kar je nekdaj tak iskreno ljubil, med tujimi ljudmi je vse izgubil! —
Bila je tema nekdaj . , . A danica na nebu nočnem prisvetila je, — Tu so uiori tvoji, tu resnica, — tako mladini govorila je; in temna noč se je umikala, sovražne strele nanjo sikala, in zloba, laž, surova sila se v jedno skupaj je združila, da strla bi danioe svitlo moč in zopet kraljevala temna noč. —
Vi ne tako! .. . Ne meč jekleni, le srce verno, bistra glava, to je pogum, to znanost prava, ž njo se borijo naj Sloveni.
In danes, ko ta slavni dan praznujete in zmage nad tenco se vsi radujete, naprej po poti pravi tej hodite, voditelji narodu vi bodite! O naj ob zarji jutranji d a n i o a mladini nadi vedno bo vodnica 1
Pozdravljen, ki za dom in rod so trudi, ki ne omaga v borbi naši hudi, pozdravljen, komur geslo sveta je Resnica, pozdravljen cvet mladine naše ti — »Danica« 1 Iv. B a 1 o h.
našega naroda, so nam porok, da bo postajala vez med njimi in med našim narodom vedno ožja in tesnejša. — Kakor se je naše ljudstvo odločno odvrnilo od liberalne inteligence, tako si želi pravega, značajnega, za občni blagor vnetega razumništva, ki bi bilo eno z njim po mišljenju, po veri, po težnjah.
Hladnokrvni mir, s katerim „Daničarji" prezirajo sirove napade nasprotnikov, pa nam priča, da imajo svoje moško prepričanje, katerega jim ne omaja ne kleveta, ne grožnja, ne terorizem duševno globoko pod njimi stoječega liberalnega elementa.
Veselimo se „Daničine" slavnosti tudi mi, in ko gledamo prisrčno prijateljsko razmerje med starešinami, ki so že dosegli smotre svojih akademičnih študij, in med mladimi društveniki, ki vztrajno, pridno in neumorno izvršujejo dolžnosti po idealih stremečega dijaštva, — nas navdaja ponosna zavest, da vstaja slovenskemu narodu novo izobraženstvo, vredno visokega svojega poklica v razvoju našega ljudstva.
Pozdravljeni torej, vi akademiki, vredni tega častnega imena ! Pozdravljeni v imenu slovenskega katoliškega ljudstva, ki vidi v vas kri od svoje krvi in cvet od svojega debla!
Na mnoga leta! Per aspera ad astra!
Rusko-japonska vojska.
Jjponci so bili zadnje dni preizmučani, da bi Ruse odločno zasledovali. Dokler Ku roki ne dobi pomoči in ne prideta ostali ja ponski armadi v primerni poziciji, ne more storiti kaj posebnega.
V Ameriki se že čujejo želje po miru. Pripravljajo se velika zborovanja, na katerih se bode zahtevalo od Roosevelta, naj uprizori skupno mednarodno akcijo, da se molitvam v Mandžuriji stori konec, a Roese-velt baje sedaj ša ne smatra tak k:rak za primeren. Drugi zopet sanjajo o tem. da bo Angleška, ako Japonci pridejo do Ihrbina, zahtevala mir in tako onemogočila, da bi Rusi Japoncem poplačali dosedanje svoje ne-vspehe. Morda ima zvijačna Angleška res take načrte, katere hoče podpirati s silo svo jega brodovja a morda se ji ti načrti ven-der le ne bodo posrečili.
Uradno porofilld maršala Ojame
London, 10. septembra. Japonsko poslaništvo je izdalo naslednje uradno poročilo maršala Ojame z dne 10. t. m. : Po bojih 4 in 5. t. m. je z a s e d 1 o d e s n o krilo japonske armade jentaj ske premogokope i n J u m e n t s k o višino. Mnenja smo. da se je sovražnik umaknil preko reke Hunho. Domačini pripovedujejo, da so Rusi z železnico transportirali nad 10 000 mrtvih in ranjenih vojakov. Mi smo pokopali nad 3000 Rusov. (Japonske izgube modri maršal zamolči!) Predno se je sovražnik umaknil, zažgal je skladišča v bližini jantajske postaje, kljub temu pa smo zaplenili velikanske množine živil in Btreliva.
Is ruskih virov.
Londonski »Daily Ex9ress« trdi, da so došla v Peterburg naslednja uradna poročila: Ruska armada se na nahaja v tako sla bem položaju, kskor se je menilo. Mty«n-dorlov kor, 42.000, mož uspešno zavira Ku-rokija 12 milj južno od Mukdena. Kuroki je v sredo napadel ta oddelek, a se je mora! z velikimi iz-
gubami umakniti. Nadaljeval je z n a d a 1 j n i m i brezuspešnimi napadi, medtem je pa polovica ruskih zadnjih čet došla v Mukden. Vsekakor je četa 12 000 Rusov južno od Mukdena v jako nevarni situaci|i. Levo rusko krilo je z veli<im junaštvom omogočilo rusko umikanje in preprečilo Kurokijeve načrte. Ruska armada ima pet oddelkov. Prvi oddelek je že došel v Tjelin in ondi na-pravlja obrambna dela. Drugi oddelek je na pol pota med Mukdenom in Tjelinom, tretji je v Mukdenu, četrti oddelek ja M ytndor-fov, peti oddelek je pa oni, kateri je od treh strani v nevarnosti. Ako bo boj pri Mukdenn, bo to le hud boj zadnjih ruskih čet z Japonci. Vse je odvisno od tega, kako s« bo Meyendorf upiral. Co ga Japonci prisilijo, da se umakne, bodo Rasi morali umikanje nadaljevati do H*rbina. Mandžurijska železnioa mora sedaj za kurjavo rabiti lep, ker je poleg Vafintjana tudi Jantsj v ja ponikih rokah.
Mesto Tjenlin, kamor se umikajo Rusi, je mnogo bolje utrjeno, negoli Ljaojan. Tjenlin ima ugodneji položaj. Od severoza-pada in zapada je obdano od gorovja, ki gospoduje nad raznimi prelazi. V Peterburgu menijo, da se Kuropatkin tukaj poda v večjo bitko. V Tjenlinu se nahajajo ogromne zalege živil in streliva. Sodi se, da bo zamogla skupna japonska vojska šele v treh tednih napasti Tjenlin. Tedaj bo že na bojišču novi armadni voj sibirske vojske in prvi armadni voj, tako da bo Kuropatkin zimogel prestopiti v ofenzivo.
Berolin, 10. septembra. Iz Peter-burga prihaja vest, da bodo koncem tekočega meseca došli v Tjenlin 1., 8. in 13. ruski voj z 192000 možmi in 1108 topovi. (Če bo le res.)
Peterburg, 10. septembra. Alekse-j e v poroča, da železniška in brzojavna zveza med Harbinom in Mukdenom ni prekinjena. O Kuropatkinu ni nobenih nadaljnih vesti. Baje ie še v Mukdenu, ker je sklenil vzdržati Mukden kolikor dolgo mogoče.
Peterburg, 10. septembra. Kuro-patkin poroča carju z dne 9, septembra: Danes ni bilo nobenih bjjev. Sovražnik 8. in 9. t. m. ni pokazal nobene posebne ds-lavnosti.
Peterburg, 10. septembra. Povelj-ništvo nad zadnjimi Kuropatkinovimi četami je prešlo od težko bolnega S t a c k e 1 -berga na generala Z a r u b a j e -va, ki sedaj koraka zahodno od železnice.
Berolin, 10. septembra. Ruski ge. neralni štab demontira vest o večji bitki pri Mukdenu. Kuroki je ie jako odda I j e n.
Berolin, 10. septembra. Ruski dopisniki poročajo: Baje sa bodo Rasi umikali do Tjenlina. Ruske izgube znašajo baje 1 2.00 0 moi mrtvih in ravno toliko ranjencev. Japonske izgube so še enkrat tolike.
Peterburg, 10 septembra. Iz Man-džurije v Peterburg došli senator Stavskin pravi, da ie zdravje med rusko armado jako ugodno. Preskrbovanje armade z živili so vrši redno. Vse priprave za vojsko pozimi so izvršene.
Peterburg, 10. septembra. Kuropatkin poroča, da neprestano silno dežaje. Deževje napravlja pota nehodna.
Peterburg, 11. sept. (Uradno.) Kuropatkin brzojavlja carju: Izvzemši neznatnih prask med ruskimi in japonskimi patruljami, v katerih nismo imeli nobenih izgub, ni bilo v soboto, dne 10. t. m., nobenih bojev.
Ii angleških virov.
London, 10. sept. „Daily Mail" po roča iz ruBkega glavnega taborišča v Muk denu z dne 8 t. m., da nereda pri umika nju Ruiov ni več. Zadnje ruske čete in zad nji transportni oddelki so v lepem redu ie došli v Mukden. Umikanje Rusov Japonci sedaj le malo nadleguj e j o.
London, 10 sept. Rusi ispraznju-jejo Mukden vendar Japonoi še niso prišli preko reke Hunbo, ki teče južno od Muk dena.
London, 10. sept. Pri padlih ruskih štabnih častnikih co našli Japonci papirje, is katerih posnemajo, da je Kuropatkin upal Japonce pred L;aojanom zadržavati do 10. septembra.
London, 10. sept »Daily Mail« poroča iz Tokia: Eaa japonska divisija pod poveljstvom Kurokija prodira proti Mukdenu, kjer je rusko ■ kitajska banka ie zaprta. Ruske oblasti zapuščajo Mukdeu.
London, 10. septembra. Neki japon ski častnik, ki je na potovanju v Tokiu pri šel v Cintav, izjavlja, da bo bile izgube Ja poncev pred Port Arturjem zadnje dni jako težke. Izgube presegajo 15.000 mrtvih in ranjenih. Pri Ljaojanu so Japonci izgubili nad 20 000 mož.
London, 10. septembra. O i japon ske strani se nič ne čuje o atrategičnem položaju okolu Mukdena. Japonska cenzura ne spusti Bkozi nobene beeede o Kurokijevem gibanju ali o drugih dogodkih in tako se tu natančno ne ve, ali je položaj za Ruse ali sa Japocce ugoden. Splošno sedaj prevladuje mnenje, da so s t r a tegični načrti J a puncev se' daj popolnoma rasbiti. Mnogi listi opozarjajo, da so Japonci že večkrat zase neugoden položaj hitro s presenetljivim gibanjem spremenili. V Mukdenu so mnenja, da je 40.000 Japoncev zahodno od mesta. V Odesi tolmačijo počasno prodiranje Japoncev s tem, da hočejo Japonci utrditi J a n t a j, predno prično z nadaljnimi večjimi operacijami. Dopisnik »Telegrapha« pravi, daje Kuropatkin japonsko prodiranje s svojo manjšo vojno močjo zelo zadržal in Japoncem zadal velike izgube. Zato je pa JaponBka dobila dve lokomotivi, štiri topove, 15 ujetnikov, a težave so zanjo vedno večje. Dopisnik »Times« pravi, da je japonski vojni plen v Ljaojanu neznaten, 4e se pomisli na pomen Ljaojana. Japonci so zelo razočarani, ker niso dobili dovelj lokomotiv. Ta dopisnik izrečno trdi, da so Japonci po bitki pri Ljaojanu Ruse jako slabo zasledovali. Preskrbovanje živil napravlja Kurokiju velike skrbi. Kuropatkin se lahko ponaša, da je preprečil glavni namen japonskih operacij.
Is francoskega vira.
Pariz, 10. sept. »Eclair" trdi, da so ruske čete, ki so dcšle v Mukden po 48ur-nem odmoru odšle dalje proti severu in sicer v Tjenlin, kjer se na Kuropatkinovo po velje delajo utrdbe. — Kuropatkinov načrt je vedno računal z možnostjo umikanja do Harbina in Tjenlin je prva točka, kjer bo sovražnik naletel na odpor.
Iz ameriškega vira.
„New York Herald" pravi, da so Rusi v potnem redu zapustili Ljaojan, kjer niso nifiesar pustili.
Baltliko brodovje.
Berolin, 10. septembra. Rusija je v lukah Vzhodnega morja najela za baltiško brodovje veliko število nemških parnikov, ki bodo vozili premog za baltiško bro dovje.
Fort Artur.
»Novemu Vremenu" javljajo iz Port Arturja preko Cifu: Do 1. septembra se je posrečilo Japoncem poleg Volčjega hriba dobiti v posest štiri zunanje utrdbe Rusi imajo sedajvrokah 28 utrdb, vštevši 6 obrežnih utrdb. Te obrežne utrdbe je možno zavzeti le od notranje luke ali pa od morske strani, vsled česar bodo Japonci na teh utrdbah najna-zadnje mogli razviti svojo zastavo. 13 utrdb zahodno od železnice tvori svojo skupino in se morejo vzdržati tudi še potem, ako Japonci vzamejo vzhodne utrdbe in mesto Port Artur, toda tudi na vzhodni strani morajo Japonci vzeti še devet močnih utrdb, proti katerim so se doslej obračali njihovi glavni naskoki. Boji za Port Artur bodo torej še jako dolgotrajni.
Petrograd, 11. septembra. Tu se govori, da je v morskem bojupri Port Arturju padel kontre-admiral Virenius. V Moskvo pri-šedši japonski jetniki so bili od občinstva prijazno sprejeti. Mnogi od njih govore rusko. Večinoma so jako potrti od svoje usode.
Petrograd, 11. septembra. „Novi Kraj", ki izhaja v Port Arturju, je objavil dne 30. avg. iz kitajskega vira črpano novico, da je pri Haosaugu bil ubit japonski general, katerega ime še ni znano. Japonsko zalogo smodnika pri Litunkeju je uničila ruska granata.
London, 11. sept. Vesti iz Cifua poročajo, da je bilo koncem avgusta in začetkom septembra mnogo bitk pred Port Arturjem. Ponoči 31, avgusta so Rusi s projektorji obsvetlili japonsko brodovje, sredi katerega je neka ladja polagala mine v morje. To ladjo so ruske baterije potopile.
Japonske izgube na morju.
London, 10. sept. Japonski uradni list trdi, da si Japonci od začetka vojske izgubili 193 mornariških častnikov.
Ruski listi o vojski.
O bojih pri Ljaojanu piše „Rusj": V dveh dneh smo imeli nad 5000 ranjencev in mrtvih. Pri Japonc h je mrtvih na deset tisoče. Dne 30. in 31. smo odlili 21 srditih napadov. Višine so bile pokrite z mrtvimi Japor.ci. Dva koraka od barona S t a k e l -b e r g a je eksplodiral šrapnel, ubil enega častnika in ranil generala lahko na nogi.
Sedanji japonski nafirt.
London, 10. septembra. Japonci imajo za sedaj načrt, da v prvi polovici zime ne bodo šli daleč preko Mukdena. Ako bo vreme ugodno, bodo prodirali do Tjen-lina, kjer nameravajo napraviti stoje zimsko taborišče — na vsak način potrebujejo korenitega odpočitka. Sledeč vzgledu Kitchenerjevemu pri njegovem prodiranju proti Chartumu, bodo Japonci istočasno s svojim prodiranjem spo-polnili železniške zveze. Japonci nameravajo tekom zime zgraditi odNjučvana do Mukdena dvotirno železnico, da bodo tako začetkom spomladi transpor tirali lahke poljubno število čet. Počakati je aeve treba, ako bodo Rusi pustili, da se Japonci v svojem zimskem taborišču oddahnejo.
Kaka je brambena mofi Japonske ?
London, 10. septembra. O vojni moči Japonske pišejo angleški listi: Japonci so imeli, kakor Transvaalci pred začetkom burske vojBke o svoji brambni moči dvojno knjigovodstvo : eno sase, drugo pa za javnost. Vedno so nabrali še enkrat toliko rezervistov, kakor je bilo javljeno v uradnih za javnost namenjenih poročilih. Tako so se Ruii motili o brambni moči Japonske.
Rusko brodovje v Vzhodni Aziji. Prva ruska eskadra Tihega ooeana, ka tere poveljnik je podadmiral Bezobrazov, šteje glasom ruskih virov danes še sledeče vojne ladje:
I.	V Port Arturju se nahajajo 1. oklop njače: »Peresvjet«, »Sebaatopol«, »Pobjeda", »Poltava« in „Retvizan"; 2. Križarka prvega reda: »Bajan« in pokrita križarka I. reda »Palada«; 3 kriiarke druzega reda: »Žabi jak«, »Razbojnik" in »Džigit«; torpedo-križarki »Vsadnik« in »H»jdamak«; 4 topni-čarki za visoko morje »Bobr« in »Grem-jašči«; 5. Lovci torpedov: »Unimateljni«, „Bojevoj", »Vlastnij«, »Vinoslivij«, »Raz jašSi«, .Silnij", »Storoževoj«, »Smelij«, »Ser-ditij«, »Strojnij", »Skorij«, »Voditeljni«, »Be-zuprečnij«; skupno torej 27 vojnih ladij poleg 14 torpedov 1. in 2. razreda ter transportnih ladij »Angore« in »Amurja«.
II.	V Vladivostoku bo vojne ladje: 1. oklopni križarski I razreda »Gromoboj« in »Rusija«; 2 pokrita križarka I. razreda „Bo gatu"; 3 lovci torpedov »VojBki«, »Bu|ni«, »Blestašči«, »Bistri«, »Vedovi« in »Bravi«.
Skupno šteje torej prva eskadra ru-Bkega brodovja v Tihem oceanu 36 vojnih ladii, dovoljno število, ki bo Japonce sililo, da b:do morali ob prihodu druge eskadre Tihega ooeana razdeliti svoje brodovje.
spise ter prezira vojsko cdobrujoče spise. Da so vsi sloji navdušeni za mir, dokasuje lo le dejstvo: Ko je pred tremi tedni došel duhovnik Naovomi Tamura v Združene države, da osebno pove, da Amerikanoi naj bolje pokaiejo Japoncem svoje simpatije, ako posredujejo za mir. Sicer ni odpotoval v uradnih sadevah, toda vlada je vedela sa njegovo namero ter je ni grajala. Prepričan sem, da mnogo ljudi na Japonskem žali, da bi bil po zavzetju Port Arturja sklenjen mir. Vprašanje je, ako bo Ruaija sprejela kako posredovanje, vendar pa upam da bo«. Tako japonski socialist.
Ruske ladje.
London, 10. septembra. Ruska križarica »Bogatir« je v Vladivostoku popolnoma popravljena. Neka druga poškodovana križarioa bo popravljena koncem septembra. V luki je 7 ozir. 8 torpedovk.
»Kulturni« Japonci.
London, 10. septembra. Reuterjev urad: Japonski vojaki v Ljaojanu strašno divjajo in plenijo. Odličen škotski misijonar je bil v splošnem neredu ranjen.
Novik.
Peterburg, 9. septembra. (Uradno.) Generalni poročnik Ljapnacov poroča o dogodku pri Korzakovsku dne 5. septembra. Ko je sofražnik zapustil poveljniški mostič „Novika", podal Be je poveljnik ruskega oddelka s častniki na poveljniški most „No-vika", kjer je našel kontakte raznih od Ja poncev položenih min.
Radi vojske manjii promet.
Nižnij Novgorod, 9 sept. Letos je vsled vojske bil promet pri velikem sejmu za 20% manjši.
Življenje v Vladivostoku.
»Ruske Vjedomosti« poročajo o življe nju v Vladivostoku. Civilno prebivalstvo trd-I njave obstoji sedaj le iz rodovin takih urad nikov, ki so že dolgo časa v Vladivostoku in nimajo denarja za pot v notranjo državo, življenje v Sibiriji je postalo jako drago. Akoravne je že poveljnik večkrat objavil, dv\ bo mesto najbrže napi del sovražnik, ostanejo uradniške druiiie rajše v trdnjavi, kakor da bi bili v nevarnosti, poginiti od gladu v notranji deželi Prebivalci bo bili jako iznenadeni, ko je poveljnik strogo ukazal, da morajo vse žene in otroci zapustiti trdnjavo. A vkljub temu povelju so še sedaj žene in otroci v mestu. Prebivalstvo je zlasti zato mirno, ker dohajajo še vedno v pristanišče tuje lad;e, kakor da bi ne bilo vojske. Tudi tuji potniki še prihajajo v trd njavo, tako iz Harbina, Nikolaka in Haba rovska, a ti tujci so večinoma odposlanci Rdečega križa.
Pred krogljami varni oklepi.
P a r i z, 10. septembra. Iznajditelj oklepov, ki so varni pred krogljami, je na poti v Rusijo, kjer bo izdeloval take oklepe. Laška vlada je izdelovanje takih oklepov za Rusijo v Italiji prepovedala, da ne prekrši nevtralitete.
Nove ruske ladje.
Peterburg, 10. sept. Danes so spustili v morje topničarico »Čivinec« in transportno ladjo za mine »Volgo«.
Kdo bo novi cesarski namestnik v Trstu?
Kuropatkin Steslju
L:sti priobčujejo sledečo brzojavko, ki jo je Kuropatkin poslal Steslju v Port Artur, preden se je umaknil iz Ljaojana. Brzojavka se glasi: Čestitam vojakom k junaškemu borenju! Zanašam se na vas, da vztrajate do zadnje patrone in do zadnjega koščka sladkorja, ter da boBte pripravljeni rajše umreti, kakor se podati. Pripravljam veliko armado za osvobojenje Port Arturja. — Kuropatkin je torej nameraval res iti na jug, da osvobodi Port Artur. To mu je seveda japonski napad preprečil.
Ruski napad na kurilske otoke.
London, 11. sept. »Daily News« imajo poročilo iz Tokia, da so Rusi s Kaoa-čatke napadli kurilski otok Simusir in tam pobili vse japonske žene, katerih moije so ribarili po morju.
Japonski socialist o vojski.
Ena najznamenitejših oseb na letošnjem sosialistiškem shodu v Amsterdamu je bil brezdvomno voditelj japonskih socialistov Ka-tajama. Seveda je ta govoril tudi o vojski. Izražal je upanje, da se kmalu sklene mir. »Vsako posredovanje, ki bi končalo vojsko, bi bila dobrota. Toda ne mislite, da je to želja socialistov. V zadnjem času se je ta misel zelo razširila po deželi. To dokasuje dejstvo, da ljudstvo vedno bolj kupuje naše
Novi cesarski namestnik v Trstu bo, kakor poročajo ic Čmovic, dosedanji buko-vinski deželni predsednik knez Hohen-1 o h e ; bukovinskim deielnim predsednikom bo pa imenovan ministerialni svetnik Oktavijan vitez B I e y 1 e b e n. Imenovanje bo uradno raiglašeno šele koncem tega meseca. Bukovinski deželni tbor bo zaradi te premembe pričel zborovati šele sredi oktobra. Imenovanje Hohenloha trža škim cesarskim namestnikom je že bilo sklenjeno pričetkom meseca avgusta in je Hohenlohe povodom Korberjevega obiska v Bukovini izjavil, da je pripravljen prevzeti mesto tržaškega cesarskega namestnika. Novi i tržaški cesarski namestnik K onrad princ Hohenlohe je bil rojen leta 1863. na Dunaju, kjer je izvršil gimnazijske in vse uSilifike študije. V državno sluibo je vstopil leta 1888. V službi je napredoval zelo hitro. Kot konceptni praktikant je služil pri solno-graški deželni vladi, leta 1889. je postal pri c. kr. namestništvu v Pragi koncipist, leta 1894 je postal okrajni glavar v Toplicah na Češkem. Kot tak je posredoval povodom neke stavke in dosegel, da je bila stavka kmalu končana. Ko je bil leta 1899. imenovan na-mestniškim svetnikom in so ga pozvali v ministrstvo za notranje zadeve, so mu razna delavska društva priredila ovacije. Bukovinskim deželnim predsednikom je bil imeno van 4. aprila 1903.
Nekateri listi pa pravijo, da imenovanje Hohenloha ces, namestnikom v Trstu nikakor ie ni tako gotovo in da bo Trst še nekaj či h a brez ces. namestnika. Nekateri so pripovedovali tudi, da bo morda imenovan na to mesto dvorni svetnik S i m o n e 11 i,
ali pa namestnik kranjskega deželnega predsednika, dvorni svetnik dr. Andrej Schaffgotsch, a skoro gotovo postane cesarski namestnik v Trstu zgoraj imenovani princ.
Avstrijski centrum.
Glasilo poslanca Ebenhocha, „Linzer Volksblatt", prinaša članek, katerega je spisal novoizvoljeni drž. poslanec B a u m -g a r t n e r, v katerem obžaluje sedanji razpor med konservativci in krščanskimi socialisti. V članku priporoča, da naj bi se v zbornici poizkušalo ustaneviti katoliško središče po vzorcu nemškega katoliškega centra. Misel, da bi katoliški državnozborski poslanci tvorili mogočno skupino v državnem zboru, je pri nas v »Rimskem katoliku" že priporočal sedanji škof na Krku dr. Mahnič. A v sedanjih razmerah bi se najpreje moralo urediti načelo narodne enakopravnosti, ker drugače bi pač slovanski kat. zastopniki nikakor ne mogli vstopiti v novo stranko.
Kronanje prestolonaslednika.
V ograkih političnih krogih se govori in tudi tuji časniki so prinesli vest, da bode prostolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand kronan za ogrskega kralja in da bode casar pozval ogreti drž. zbor, naj se izjavi o tem vprašanju. V zgodovini habsburške vladarske h še bi to ne b 1 prvi sluSaj, da je bil prestolonaslednik kronan za ogrskega ali češkega kralja še ob življenju vladarja. Tako je b,l 1. 1564. kronan Maksimiljan, sin Ferdinanda I, ravn" tako njegov sin Rudolf. Pozneje 1. 1626 Ferdinand III in njegova sinova Ferdinand IV. in Leopold. Leta 1687. je bil za ogrskega kralja kronan Jožef I, ko je bil devet let star. To se je zgodilo tudi I. 1830. Sedanji cesar ie bil za ogrskega kralja kronan šele 1. 1867. V današnjih razmerah bi bilo pač najbolje, ako ee kroni nje prestolonaslednika izvrši še ob življenju cesarjevem. S tem bi bilo to vprašanje najhitreje rešeno. Gotovo pa bodo Ogr zahtevali, da prestolonaslednik biva nekaj časa v letu v Budi, kjer je krasna vladarjeva palača.
Slovanske vzporednice v Šlezij;L
Na Aešfce vzporednice v Opavi se je voisalo 20 dijakov, vpisalo se jih bo še 10. Novi slušatelji bodo morali napraviti sprejemni izpit.
Češki deželni zbor.
Cesarski namestnik za Češko je imel 8 in 9. t. m. z ministrskim predsednikom posvetovanje o zasedanju češkega deželnega zbora in o podpori posestnikom zaradi vremenskih nezgod. Sklenjenega ni še ničesar. Najbrže bo dovolil podporo državni zbor.
Židovski izgredi v Smeli.
»Kurjer Lvvovsfci« poroča o židovskih izgredih v smeli pri Kijevu Neka kmetica je nekemu židovskemu trgovcu ukradla ruto. Židje bo vsled tega kmetico smrtno pretepli. Kristjani bo bili vsled tega tako razburjeni, da so napadli Žide in oropali tudi židovske trgovine. Varstveni organi se v razpor niso vtikali. Policijskega komisarja in policiste je namreč razjarjeno ljudstvo napodilo s kamenjem. Ko so kmetje zvedeli o umoru, ki so ga izvršili iidje, so tudi ti prišli maščevat smrt kmetice in oropali, kar so še mogli oropati. Nekateri iidje so se odkupili. Zbralo se je 150 iidov in oboroženi z revolverji so pregnali kmete. Policijo so v Smeli pomnožili s 40 možmi, in ko je tudi 1500 delavcev hotelo poseči v boj, je prišlo v mesto 400 vojakov, nakar je nastal mir. Pri izgredih je bilo veliko ljudi smrtnonevarno ranjenih.
Ustaj a Hererov.
Kakor poroča „Tgl. Rdsch.", bodo Nemci težko ukrotili Herere
Vojišie postaje so navezane na kraje, kjer je vod«, in zato ne morejo zasesti dežele tako, da bi se uporni Hereri ne mogli gibati svobodno. Sedaj je med Nemoi in H*-reri podrobna vojska, ki pa je jako naporna, j težavna in nevarna.
Tudi zasledovanje Hererov je težavno, ker hodijo h trejše in boljše, kakor nemške čete, katerim seveda tudi dežela ni tako znana, kakor domačinom. Vsekakor bo trajalo še precej časa, predno bodo Nemci ukrotili uporne zamorce.
Sestanek bolgarskega kneza z našim cesarjem.
Danes je došel bolgarski knez Ferdinand na Dunaj, kjer ga sprejme naš ceBar. Zvečer bo njemu na čast prirejena slavnostna pojedina v Senbrunu. Bolgarskemu knezu se je izpolnila tako žs dolgo gojena ielja. Knez ni bil, kar je bolgarski vladar, še nikdar povabljen h kaki dvorni svečanosti našega vladarja.
Albanski napad na Črnogorce.
Albanci vaBi Četa so napadli Črnogorce, ki so šli mirno na delo, ter so dva ranili. Crnogorsi, ki bo delali v bliiini, so pritekli na pomoč in nastal je boj, v katerem je bilo ranjenih 6 Črnogorcev, med temi 2 smrtno.
Izguba Albancev niBo znane. Zaradi tega je položaj ob črnogorsko turški meji jako opa-sen. Turški vladi bo odposlali odločen pro test, v katerem zahteva črnogorska vlada da naj Turčija brzda Albance ter naj odškcduje ubite in ranjene Črnogorce. Ako se to ne zgodi, bo prisiljena črnogorika vlada strogo nastopiti proti Albancem.
Angleška ln Tibet.
Pogodbo med Angleži in Tibetanoi so podpisali, kakor poročajo iz Lhase, dne 9. t. m.
Dalaj Lama ne bo imel nič več prejšnje oblasti.
Knez Herbert Bismarck
sin umrlega nemškega železnega kancelarja, je nevarno obolel. Njegova Sena je nepre stano pri bolniku v gradu Friedrichsruhe. V gradu se je tudi trajno nastanil neki ham-burški zdravnik.
Grški princ Jurij in velevlasti.
Ker j« sedaj zopet na dnevnem redu vprašanje o združitvi Krete z Grško, je pač zanimivo, kako stališče bodo zavzele vele vlasti, ki so poklioane, da ščitijo Kreto. Angleška se hoče zopet sprijazniti s Turčijo in bo vsled tega težko pospeševala želje KreČanov. Italija je, kar smo že itak obrazložili, s turško vlado v jako debelem prijateljstvu. Rusija pa ima na skrajnem vzhodu toliko posla, da bi se pač nerada sedaj vtikala v to kočljivo vprašanje. Francoska zaatopa isto slališče, kakor njena ruska zaveznica. Zato se pa že sedaj lahko trdi, da princ Jurij ne bo dosegel, kar je nameraval.
Nemški prestolonaslednik liain-burškemu meščanu.
Neaoški prestolonaslednik je nekemu Bvojemu prijatelju, ki je hamburški meščan, na njegovo čeatitko povodom svoje zaroke brzojavno odgovoril sledeče: Tisočkrat hvala! Hvaležen sem, ker bom dobil tako lepo in modro ženo. Na svidenje.
Z Balkana.
Kakor poročajo ic Sofije, ta peša zani manje za vstaško gibanje. Oni, ki bo trpeli zaradi nerednega prometa s Turčijo škode, so v peticiji na vlado zahtevali, da naj proti vstaškemu gibanju nastopi odločno. Poročila z bojišča v Aziji vplivajo, da je vse pobito.
Ljumeškim Albancem, ki so udrli v Prizren. poveljuje Roinadan Zakok. Predno so prišli v mesto, bo prosili, da naj se nji hove ielje brzojavno naznanijo sultanu. Al banci zahtevajo znižanje davkov, povratek izgnanih Albancev in odpravo vsled reform nastavljenih uradnikov.
Tudi Albanci v djakovskem okrožju se bunijo ped vodstvom Murtec paše, rodovi iz Dasitice, Krasnica, Sala Gašija in Bartika Udreti nameravajo v Prizren tudi roparski prebivalci iz Drine. Položaj v okrožjih Peč in Prizren je nad vse resen. Pred desetimi dnevi sta znana roparja Hazir in Z^mel iz Žemal iz Novega Praprata odvedla in umo rila tri pravoslavne prebivalce.
V Srbiji ustanavlja Nikolajevič novo na loJnostno stranko, v kateri bodo združeni vsi. ki niao zadovoljni s sedanjim sistemom v Srbiji.
Srbski ministrski svet je dovolil 50.000 dinarjev za zasledovanje roparjev. Belgraj-sko uradno glasilo je priobčilo ministrski odlok, s katerim se začasno odpravi carina za uvoz koruze v Srbijo.
Francoska in Vatikan.
»Figaro« priobčuje pismo bivšega dijon-akega škofa Le Nordeia z dne 5 septembra svoji duhovščini. V svojem piamu govori o obžalovanja vrednih dogodkih v svoji škofiji. Brez obžalovanja je odložil škofovsko dostojanstvo, katero mu je prineslo le brid koali. Vedno se je trudil, da bi obenem služil oerkvi in državi, kar so nekateri smatrali za hudodelstvo. Nordez končno prosi Boga, da bi povrnil mir njegovi škofiji. — »Figaro« priobčuje tudi pismo papeževega državnega tajnika Nordeiu, v katerem mu izraža papeževo spoštovanje, ker se je od povedal svoji Škofiji. V pismu izjavlja, da papež ni obBodil Škofa, marveč Be je ta sam prostovoljno odpovedal škofiji. Nordez je v torek zapustil Rim in odpotoval na Francosko.
CombeB nadalje preganja redovnice. V Lavalu je sodnijska komisija v samostanu karmeličank izvršila hišno preiskavo in dobila 60 karmeličank » redovni obleki. Ka kor trdijo listi, bo vse kaznovala policija.
Poraz Pobjedonoscev
je baje imenovanje novega ruskega ministra za notranje zadeve, katerega ded se je leta 1830. kot poljski rodoljub še boril proti Ru som. PobjedonoBcev je bil za Platonov«, v zadnjem trenotku je pa oar drugače od ločil.
Štajerske novice.
š K Štajerskim deželnosberskim volitvam. Baron Rokitansky skesan zopet objema nemško ljudsko atranko, katero je še 8. maja imenoval »novo nalogo stare li beralne stranke«. Dne 8. t. m. je bil shod v Mitterdorfu, na katerem se je obravna valo, kak« naj poatopijo stranke v slučaju ožjih volitev. Rokitansky je slovesno izjavil, da bo njegova stranka pri ožjih volitvah prišla na pomoč le nemSki ljudski stranki. Rokitansky, ki je nedavno v Polsu gromel proti socialnim demokratom, izjavil je sedaj, da mora biti za »bauernbundovoe« pri ožjih volitvah med kršiansko ljudsko stranko in socialnimi demokrati volitev za »bauernbundovoe« prosta. Tako si miali Rokitansky skupni nastop kmetov proti socialnim demokratom !
š li Ljutomera se nam piše: V pe tek bo pri gospodu M. Honigmanu mlatili b parno mlatiloico. Neka 18 let stara deklica je padla v mlatilni stroj, ki ji je odtrgal obe roki nad komolcem. Odpeljali bo jo v gra-ško bolnišnico. — Dne 30. p. m. je skočil v Muro M. Škrlec, posestnik in trgovec z usnjem. Mlinarji in brodar na Moti so ga potegnili iz vode mrtvega.
š Is Ribnice na Pohorju se nam po* roča, da je nevarno na živcih obolel znani pisatelj gospod Peter Miklavec, ki se zdravi v graški bolniSn ci.
š Umrl je v Brežicah sedlar Janez čer n et) č.
š St. Peter pri Mariboru Včeraj dne 11 t. m. po rani maši se je vršil v na rodni gostilni Muršičevi volilni Bhod. Pred sednikom je bil izbran veleposestnik gospod L o r b e r, zapisnikarjem č. g. Kocbek. Predsednik v pozdravnem govoru razloži po men Bhoda ter povabi g. Ant. Korošca iz Maribora, da poroča o kandidatih za deželni zbor v mariborskem volilnem okolišu. Gospod Korošec se je odzval povabilu v daljšem, stvarnem govoru, v katerem je natanko opisal stranke in kandidate, ki se bore za mandat v mariborskem okraju. Pri-poroča volitev g. Fr. Thalerja, kmeta v St. Ilju. Tudi g. Kocbek navdušuje v iz branih besedah navzoče volilce, da volijo dne 20. septembra enoglasno slovenskega kandidata. Nato se je soglasno sprejela kan didatura gospoda Thalerja in gospod predsednik je zaključil shod, ki se je vršil mirno in v najlepšem redu.
š Kaki gospodarji so štajerski nemškutarji Kopališče v Laškem je pri šlo na kant. S tem kopališčem se je gospo darski uničilo že več kapitalistov-veščakov. Ne gre, pa ne gre. To kopališče se ne ren-tira. A čujte sedaj: občinski odbor hoče se daj kupiti to falirano kopališče ter najeti v ta namen svoto 200.000 kroni Za podjetje o katerem se 2e vnaprej ve, da ne bo vspe valo, hočejo naprtiti taki razmerno mali občini dolg 200 000 kroni! Če to ni lahko* aišljenoBt, je pa — blaznost I Taki občinski gospodarji so spodnještajeraki nemškutarji 1
š Dekliiki Marijin shod pri Sveti Trojici v Slov. Goricah. V nedeljo, dne 21, avgusta, je došlo v devetih procesijah nad 2000 deklet k Sv. Trojici, med temi je bilo do 500 belo oblečenih deklet, bedem dušnih pastirjev je spremljalo procesije, ki so došle od sv. Lenarta, Roperta, Sv. Jurija, M. Snežne, Sv. Benedikta, Sr. Antona in iz Negove; dve procesiji sta prišli od Sv. Barbare pri Vurbergu in Sv. Petra pri Rad goni izven lenarSke dekanije. Iz drugih žup nij ao mnoga dekleta došla posamezno, vi deli smo tudi veliko ogrskih Slovenk, zlasti iz Cankove in Tišine. Vse te je prelepo sprejela trojiska dekliška družba s svojo krasno zastavo. Ob 10. uri je trojiški župnik in gvardijan NikolajMežnarič imel iskren govor o Brezmadežni, v katerem je deklicam priporočal v p o s n e m o nje vernost, nedolžnost in pobožno s t. Med sveto mašo je mnogo stotin deklet pristopilo k mizi Gospodovi. Ob 12. uri bo se združile vse bele deklice b križi in zastavami, za njimi duhovniki, nato vsa druga dekleta v velikansko procesijo, ki se je pomikala na četrt ure odda ljeni travnik Marije Mulec pod trgom, kjer se je poleg Marijine kapele pod košatimi kostanji vršila kraana Marijina slavnost, katero je priredila ženaka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Be nediktu. Marijino slavnost c tvori nje prvo-mestnica, Roza Doki, s krasnim nagovorom, nato pa je sledil pozdrav za pozdra vom, govor za govorom, vmes pa so nastopali z Marijinimi pesmicami dekliški pev ski zbori: trojiški, benediški in barbarski. Tudi deklamacij Brno več sliSali. Celi ob širni vzpored se je dovršil v dveh urah. — Pozdrave, polne lepih misli, so govorile: Julika Vogrin in Terezika F r i š (Sv. Trojica), Amalija Skofič (&v. Barbara), Tončka K o v a 4 i č (Sv. Peter pri Radgoni), Veronika RoSkar (Sv. Jurij v Slov. goricah), Ana Gomil-š e k (Sv. Peter in Pavel v Ptuju), Mar.
Kajzersberger (Sv. Vrban pri Pt), Otilija Kralj (Kapela). DjvrSeno lepo ja govorila slavnoatni govor Amalija Klobasa (Sv. Benedikt). Povdarjala je dve misli: Marijine hčerke amo, Slovenke smo; kot prve moramo de-leti veselje Mariji z nedolžnim življenjem, kot druge moramo navdušeno delovati za svojo slovensko domovino. Kot govornice so še nastopile: Amalija Letnik (Sv. Be-nedikt), ki je zbranim razložila, kako važno mesto zavzema deklica, žena v našem narodnem življenju, in da se za to mora slovenska deklica izobraževati, mora biti varčna in snagoljubna, pa tudi požrtovalna. Milka Segula (Sr. Anton) je sestrice svoje na vduševala, kako naj bi ljubile svoj materni jezik in vse svoje moči žrtovale sreči in napredku slovenskega naroda. Liza Hanžel (Sv. Andraž) je v lepih besedah povdarjala srečo, katero uživajo deklice, ako ljubijo mater Marijo in mater slovensko domovino. Obema torej naj bo posvečeno dekliško delo. De-klamovale so: Amalija Letnik (Sv. Benedikt) »Pozdrav dekliškim Marijinim druž bam", Ivanka Pivec (Sv. Benedikt) pesem »Brezmadežni Oevici), Amalija Klobasa (Sv. Benedikt) »Zatorej I in »Pesem slovenskih deklet", Roza Kocuvan (Sv. Anton) „sveta vera in domovina" ter Matilda Tomažič (Sv. Benedikt) „Deviški stan". — Veselje dobrih deklic je bilo ve liko, navdušenje splošno. Kako je bilo ve selo gledati in poslušati te mlade govor niče! Ta Marijina slavnost gotovo ostane vsem nepozabna! Ob tri četrt na 3. uri smo zopet v procesiji odkorakali v cerkev k slo veanim večernicam, po katerih je benediški kaplan G o m i 1 š e k imel kratek govor za slovo, v katerem je dekleta, skoraj vse druž benice Marijinih družb, vnemal, naj bi bilo Mariji, svoji kraljici, udane služabnice, po k o r n e hč e r k e, sestri ljubeče sestre. Nato so dekleta odšle zopet v procesijah b svojimi dušnimi pastirji, moleč in pojoč krasne Marijine pesmi. Ta Marijini shod je bil res impozantna manifestacija versko narodnega mišljenja na-čih deklet in vseskozi dostojna proslava Brezmadežne, ki naj bi po nje priprošnji obrodil najlepših sadov v dušni blagor naše dekliške mladeži.
š Politični shod pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je bil zadnji četrtek dokaj obilno obiskan. Poleg 4 županov domače župnije je došlo iz vseh občin lepo število zavednih mož in mladeničev. O volitvah za IV. kurijo je jako dobro govoril posestnik Fr. Ž m a v c od Sv. Roperta. Kandidatura dr. P1 o j a je bila z navdušenjem sprejeta. Kaplan G o m i 1 š e k je navzoče opominjal, naj skrbe 20. septembra za najobil-nejšo udeležbo pri volitvah. Naš kandidat mora častno zmagati. Številke, ki nam bodo poročale, koliko glasov bo dobil naš kandidat v tem ali onem kraju, bodo merilo za zavednost dotičnega kraja. Slovenski kmet se ne sme bati žrtev na času, ne v denarju, kadar gre za njegov blagor. Še mnogo zanimivega so se pogovorili zboro-valci. Kmet R o š k a r nam je razlagal, kake so bile volitve pred več nego 30 leti. Soglasno so bile sprejete resolucije, v katerih tirjamo slov. šol, slov. uradnikov, oddelek namestništva in dež. šolsk. sveta za Slov. Štajersko, zimsko kmetijsko šolo v Slov. goricah. Izrekla se je želja, naj pride pl. Koerber tudi na Slovensko Štajersko, namestništvo pa si naj oskrbi uradnikov naše krvi, ki bodo natančno znali naš jezik, da ne bomo dobivali takih jezikovnih spak iz Gradca, kakor je navod za volitve v IV. kuriji, za volilne komisarje. Tako pačiti in mrcvariti ne pustimo slov. jezika.
š Brinjeva gora pri Zrečah. Tu se je minoli četrtek vršil mladeniški shod za okraj Konjice. Možje in mladeniči so ve činoma prišli v procesijah. Božjepotna cerkev „pri Materi Božji" je bila natlačenopolna. Služba božja se je začela ob 10 uri. Pridigal je g. profesor Vreže iz Maribora, a sv. mašo popeval gospod Kumer iz Konjic. Orgle in petje so na skrbi imeli gg. Kosar-Žiče in Kolar-Kebelj in dijaki. Po sv. opravilu je bilo pol ure odmora za okrepčanje. Za tem je sledilo zborovanje na čednem prostoru tik cerkve. Isto je spretno vodil g. Peter Dobnik, župan in veleposestnik v Zrečah. Razven imenovanca so po vrsti govorili gg.: Mladenič Janez S a -d e k od Sv. Kunigunde, K u m e r - Konjice, Bezenšek - Čadramlje, urednik Korošec- Maribor. Z zborovališča vrnili smo se v cerkev. Tu je domači župnik spregovoril kratko besedico v slovo. — Na Bri-njevi gori se vsako leto po trikrat vršijo številno obiskani cerkveni shodi; ali takšnega shoda, kakršen se je slavil sedaj, še Gora seveda ni videla. Domači mladeniči so sicer lepo Goro po zmožnosti oblekli še v posebno praznično obleko, postavili so velikanski mlaj s slovensko trobojnico, oskrbeli lične slavoloke s primernimi napisi,
razobesili zastave. Z Bogom in z Marijo za slovensko domovino. Za to geslo navdušeni zapustili smo Brinjevo goro.
š V mariborskem okraju bode pri bodočih volitvah borba najhujša, kajti tukaj bodo poBegle v boj štiri stranke: Slovenci, Nemci, konservativci in socialni demokrati. Ako stori vsak volilec svojo dolžnost, je zmaga slovenskega kandidata gosp. Franca Thalerja gotova. Ker so Nemci že pričeli silno agitacijo za svojega kandidata Stigerja, moramo tudi mi Slovenci napeti vse sile, da rešimo čast Slovencev mariborskega okraja. Na noge torej! Živio naš kandidat Franc Thaler!
š Šoštanj. Dne 1. t. mea. izdihnil je po dolgi mučni bolezni blago dušo č. gosp. Franc Rojko, župnik v Zavodnem nad Šoštanjem. Pogreb blagega pokojnika ee je vršil dne 3. t. m., ob 10. uri predpoldnem, ob mnogobrojni udeležbi župljanov in drugega ljudstva od blizu in daleč. Sprevod je vodil preč. gospod dekan škalski, Jakob Lempl, ob asistenci dvanajstih goBpodov tovarišev. Petje je oskrbel pevski zbor »Sal. čitalnice« v Šoštanju pred župniščem, pri sveti maši in na grobu. Jako ganljivo je opisoval preč. gospod Lempl vzorno življenje dragega pokojnika, ki se je porodil dne 30. septembra 1842 pri Sv. Trojici v blov. goricah, kapelanoval je pri Sv. Jederti nad Laškim, na Pilštajnu, v amihelu poleg Šoštanja, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, v St. Lenartu v Slov. goricah in Cirkovcah na Dravskem polju, župnikoval nekaj časa v Razborju, v Zavodnem pa od leta 1888. Ko se je govornik poslavljal od trupla tako vzornega in priljubljenega moža, začelo je ljudstvo na glas jokati, zlaBti župljani kar niso mogli zapustiti rakve. Svetila ti večna luč, dragi France, in prosi za nas tam gori nad zvezdami! — Vsled dopisa v 189. številki »Slovenca« o c. kr. davčnem pristavu Joa. Jeschouniij-u je prišel c. kr. davčni nadzornik dr|Oplustil iz Slovenjegagradca nekaj poizvedovat. Radovedni smo, kaj bode sedaj velealavno c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu ukrenilo. Istemu pa že sedaj povemo, da se z golimi »popravki«, katere pa bodemo temeljito z dokazi zavrnili, ne zadovoljimo, kajti mi želimo uradnikov, ki nas s svojim postopanjem ne bodo izzivali!
—	Znani Govedič iz Smihela pri Šoštanju dobiva na tukajSnji pošti Bledeče časnike: »Deutsche Wacht« iz Celja, »Štajerca« iz Ptuja, »Gorenjca« iz Kranja in »Slovenski Narod« iz Ljubljane ! Pa brez komentara!
—	Neznani zlikovci okradli so v noči od 7. na 8, t. m. puSico župne cerkve v Smihelu pri Šoštanju.
Koroške novice.
Javni shod vseh nepolitifinih slov. društev na Koroškem na Vel. Strmcu.
Z velikim navdušenjem so sprejeli Korošci po hribih in dolinah vest o velikem skupnem shodu. Tudi kraj, prelepi Veliki Strmec jako ugaja.. Pridno se mladeniči vidijo peti izbrane pesni, in nestrpno težko pričakujejo dneva 18. sept.
Toda Celovčani so večinoma jako hladni! Pravijo, da vohajo »kranjaki feleri-kalizem«. Čudno, da more slovenski liberalec tudi ob taki priliki soglašati z nemškimi nacijonalci! Liberalizem je narodno izdajstvo, vsaj pri naa Slovencih.
Zdaj, ko gre za to, da postavimo celo Koroško na noge, sedaj, ko je treba našim mladeničem pokazati, da se za teptane naše pravice potegujemo vsi, sedaj imajo izgovore: »Nimam časa, bati se je kaj hujšega itd.« Pojte se solit. Pa ahod utegne biti krasen, veličasten.
Spored je naslednji:
1.	Ob 10. uri: Slavnostna pridiga in slovesna sv. maša. Pri sv. ma$i pojo pevsko društvo »Zvezda« iz Ilodiš.
2.	Ob 12. uri: Pozdra v. Pojejo združena pevska društva.
3.	Govor: »Pomen ljudske izobrazbe v sedanjem času«. Govori č. g. msgr. Val. P o d g o r c.
4 Govor: »Treznost,delavnost, varčnost, tri sestre«. Govori č. g. Jurij T r u n k.
5.	Govor: »Ljubimo in spoštujmo domače, dom in zemljo, jezik«. Govori deželni poslanec g. France G r a f e n a u e r.
6.	Kratko poročilo tajnika pomožnega odbora.
7.	Nagovori društvenikov-mladeničev. Gg. Janez Kaufman v Jezercu rad Vrbo, Matei Anton ič iz Št. J ikobs, J K r i e g I iz Ztljske Bistrico, Val. Š t a n g 1 iz Smihela pri Pliberku, Val. Jug iz Celovca.
8.	Nasveti in slučajnosti.
9.	Ob pol 5. uri: Slovesni blagoslov in pete litanije.
Primerjamo lahko ta shod nekaki sek c i j i za mladino na velikih katoliških Bhodih. Predmeti govorov so jako dobro izbrani.
Tu bodo mladeniči sami govorili o točkah : Učimo se b r a t i in berimo le dobre reči; učimo ae pravilno p i ■ a t i in računati slovenski; učimo ee le naše, lepe narodne pesni; učimo so pravilno govoriti naš mili jezik; ostanimo zdru ženi in trdni tudi v vsakdanjem življenju 1 Lepe tvarinel
Shod Be bo vršil ob vsakem vremenu, ker bo izvoljeni lokalni odbor, na čelu mu neustrašen narodnjak Matija Vošpernik, zgradil za to posebno uto. Pri sv. maši bo pelo pevsko društvo »Zvezda« iz Hodiš in sicer iz »Musica caora« št. 8 in 9, potem pa iz Cecilije I. »Veš, o Marija".
Pred shodom v pozdrav zapojejo zdru iena pevska društva (iz Smihela, Glinj, Celovca, Hodiš, Jezerc, St Jakoba, Brda, St. Jurja) in sicer »Pozdrav", »Lepa naša do movina", „Oj Triglav, moj dom", „Domo vina, mili kraj". Pete litanije pa bodo peli pevci pod vodstvom gosp. Valta Stangla, organista iz Smihela.
Rodoljubi s Kranjskega, posebno z b 1 i žrjeg a G orenj skega in Štajerskega, p r i h i -titegled.at, k a k o v s t a j a G oro -tanec, kako se probuja naša mladina!
Iz Trbiža cdhaja zjutraj prvi vlak ob 4 27, drugi ob 6 51, prihaja na btrmec ob 7'41, oziroma ob 1108 Iz Sp. Dravograda odhaja prvi vlak ob 448, drugi ob 7 58 in piihaja preko Celovca v Vrbo ob 647, ozi roma ob 11. uri.
k Skupni shod nepolitičnih dru itev na Koroškem ne da miru našim nemčurjem. bkušajo, kako bi ga preprečili. Poslanec Oraš naj pritisne celo na ministre! Po vseh kotih in gostilnah godejo staro pesem o motenju miru v deželi, o tujih hujskačih. — Sami pa vabijo na svoje shode pruske hujskače. Zagrizeni pastorji in agentje za Gustav Adolfovo društvo — povsod jih imajo, v vsake vas jih vlačijo. Pometajte pred svojim pragom! Okrajni glavar gcsp. Schuster pa je odgovoril: Moj princip je, ne prepovedati nobenega shcda; tudi tega ne bom. Slišali smo, da so tudi nemčurji bili pri njem; kaj jim je povedal, tega ne vemo.
k Z bajonetom aaboden. V Beljaku je v pretepu z mesarskimi pomočniki po nekem plesu neki lovec zabodel 201etnega mesarskega pomočnika Valentina Rabiča, ki je bil takoj mrtev.
k Nenadoma umrl je prcfesor na beljaški drž. gimnaziji I. S t a u n i k v 58. letu svoje dobe.
k Deželnosborska volitev na Ko roškem Pri sobotni dopolnilni deielno-zborski volitvi iz trg. in obrtne zbornice je bil izvoljen državni poslanec g. Herman Hinterhuber z 12 glasovi. Tovarnar Franc Tannerer je dobil sedem glasov.
d a
Dnevne novice,
v Ljubljani, 12. septembra. Značilno dovoljenje! Por oča se nam
je vlada dovolila nem-
tedaj ostali samo judje. To bo
n e p ot reb ni s kolodvora do kazine. Med nemškimi
škim „K a r n i o 1 c e m" oficijelni sprevod po Dunajski cesti Turnerji se cepijo.
„turnarji" je nastal boj. Osrednji odbor v Berolinu je namreč dovolil avstrijskim judovskim turnarjem, da osnujejo svoja lastna telovadna društva. To je spravilo v ogenj arijske „turnarje", ki nečejo priznati v svoji sredi semitskih Germanov. Avstrijski »turnarji" so se pritožili v Berolinu zoper odlok, a tam so jih odbili. V jeseni name-meravajo zdaj arijski „turnarji" sklicati na Dunaju shod, kjer nameravajo izstopiti iz vsenemške -turnarske" zveze. V zvezi bodo
mivo je, da se viteški in bojeviti »Savani« dosedaj še niso ganili proti taki olikani primeri: pes in mačka. Nasprotno, njihovo gla silo »Slov Nar« dela za »Prosveto« ob vsaki najmanjši priliki veliko reklamo. Kako se to vjema? Ali ne bo zamere pri gg. »Savanih«, ki so Tavčarjevi varovanci i Sij gotovo leti nanje: Ali bo psi ali pa mačke ?
Mrtve priče. Polemika proti g. dvor-i svetniku Šukljetu dela „Slov. Narodu" očividno velike preglavice. Ker mu stvarnimi argumenti ne pridejo do živega in ker si drugače pomagati ne morejo, kličejo na pomoč — mrtve priče! Tako so onidan v nepopisno surovi notici očitali g. dvornemu svetniku, da je pred 33 leti kot dijak si bil izposodil pri sorodniku župniku svoto 150 gld. ter jih ni maral vrniti niti tedaj ne, ko mu je tedanji adjunkt v S., ranjki dr. Karol G e s t r i n , pismeno naznanil, da ta svota manjka pri cerkvenem denarju. To gorostasno 1 a ž hočejo poštenjaki pri „Slov. Narodu" spričati po — mrtvi priči dr. Gest r i n u ! Zelo umljivo, kajti tega moža ni več mogoče povabiti k sodniji, kjer bi moral izpovedati, da ni o celi tej zadevi, ne izmišljenem dolgu 150 gld., niti o primanjkljaju v cerkveni blagajni, nikoli niti besedice govoril niti pisal g. S u k 1 j e t u , ter da je vse to izmišljeno, saj bi bil sicer grešil proti svoji uradni dolžnosti, ako ne bi bil kot zapuščinski komisar za oškodovano cerkveno zalogo izterjal dolžni znesek pri zanikernem dolžniku. — V novi seriji člankov pod naslovom „Kranjske deželne finance in učiteljske plače" ustajajo pa zopet mrliči iz grobov ter hodijo pričat proti preklicanemu dvornemu svetniku. Na vrsti je sedaj ranji vodja deželnega užitninskega urada L u b e j. Z drznim čelom se zatrjuje, da si je pisatelj s Kamna prisvojil Lubejeve misli ter sedaj prodaja ta plagijat kot pristno izvirno blago. Kako ste vendar smešni, gospodje v „Nar. tiskarni"! Da bi bila istina, da je Lubej uže „pred 15 leti agitiral za tako preuredbo užitninskega zakona", zakaj se pa ni za te stvari pobrigala liberalna večina deželnega odbora, zakaj se za nje ni zmenil liberalni referent o deželni užitnini v dež. odboru in zakaj jo je popolnoma prezrl trudeljubivi deželnozborski poročevalec o deželnem zakladu, g. Ivan Hribar? ! Pojdite spat s tako nerodnimi izmišljotinami! Sicer pa zna vsak, kdor je poznal ranjega Lubeja, da je to pač bil ugleden praktik v svoji za zel6 umetno konštruk-načrta nikoli ni dostojala i z o m i k a. Tedaj z ne gre, boste uže morali priti na dan z živimi svedoki!
Škof dr. Mahnič se je včeraj popo ludne pripeljat na Goričane,
Duhovniške vesti. Župnijo Češnice je dobil ondo:ni župni administrator č. g. Franc Kep ac, župnijo Morovee pa kaplan č. g. Joief P e r z.
lepa „nemška"
zveza! Iz „Heil!" bo nastal *Au vaj!"
Osebna vest. C g. Ivan Knific je dobil mesto gimnazijskega učitelja v zna nem knezoškofijskem zavodu »Collegium Petrinum« v Urfahru poleg Linca na Zgornjem Avstrijskem.
Občinski odbor v Nevljah pri Kamniku je imenoval goBpoda okrajnega glavarja kamniškega, dr. Henrika p). Crona, vsled zaslug za občino častnim občanom. — Prod kratkim izročil mu je župan v spremstvu dveh odbornikov diplcmo.
Psi ali mačke ? V zadnji številki radikalnega dijaškega glasila »Omladina" je čitati: »Na skupšiini v Zslcu so celo Savani in Daničarji skupaj delali neko obštrukcijo proti govorniku »Prosvete«. Sovraštvo proti radikalcem druži psa in mačko«. Tako »Omladina«. Kar se tiče Daničarjev, je ta trditev popolnoma neosnovans. Toda nekateri ljudje mislijo, da mora biti »klerikalec« vsega kriv, in zato se temu napadu ni čuiiti. Ali zani-
stroki, da mu pa cijo Šukljetovega teoretična mrtvimi pričami
—	Ssta.vba kartusijanskega samo stana v Pleterj.ih na Dolenjskem s« bliža svojemu zaključku. Delavci so se večinema že razpršili na vse kraje in strani. V deiu jih je le š/a kakih 200, ki bodo pa tudi šli za lastavioami. Glavna cerkev je dodelana in ravno predvčerajšnjim ob četrti letnici dehoda kartuzijancev v Pleterje jo je po svetil *» božjo službo č. gosp. rektor samostanski Peter M Pepin. Slovesno pa bode ves samostan blagoslovljen, mnoge kapele in glavna cerkev posvečena po presvetlem gospodu kriezoškofu msaeca oktobra, ko bodo vsa de!a malrdane popolno dovršena. Obzidje krog vrtov in poslopij meri nad tri kile metre, nctranie hodišče v kvadratu nad pol kilometra. Čuditi se mora človek, ko ogleduje, kako jevee fiio in praktično urejeno. hborna — skoro brez primere — sta kanalizacija in vodovod. V notranjih prostorih gledaš pročudne plodove meniške prid nosti in umetnosti. K*ko krasne so razne rezbar je, reliefi itd., katere ao rešili iz /a plenjenih samostanov na Francoskem. Dan na dan dohajajo od vseh strani ogledovat si to znamenito stavb », ker po konsekraoiji bode dostop v notranje prostore »amoitan ake sploh zabranjen. Nekateri oddelki pa, ki bo ie nastanjeni, ao občinstvu že sedaj zapiti. Kaj bo neki z feieznim konjem, ki ima v repu dvajset konjskih sil? To je namreč motor.
—	Strašno smrt je storil Jakob Hrast, rojen leta 1879. na K^bariškem, pri delu na novi železnici pri Sv. Luciji. Imel je opraviti
z mino, kar so je unei dinamit poleg njega.
Udarilo mu je vse v glavo ter mu jo razneslo. Smrt je nastopila takoj.
—	Utonil je vbliiini kamnolomov pri Trstu 14!etni deček F r a n c B e z i k. Ko pal se je v neki mali vodi, a prišlo mu je slabo in utonil je v vodi, ki ne sega niti do kolen.
—	Is Zagreba poročajo, da je na tisoče občinstva pričakovalo na kolodvoru v sredo zvečer novoizvoljenega zlatarskega sa borskega poslanca p 1. P i s a č i d a ter ga burno pozdravljalo. V zlatarskem okraju je vsa duhovščina oddala svoje glasove za P i-s a č i č a.
—	Vino v Gorici. Goriški občinski svet je določil, da se novo vino ne sme prodajati pred 20. oktobrom. Pod tem rokom se bo smelo vino prodajati le, če bo tržni komisarijat potrdil, da je vrenje že končano.
—	Ogenj v Bojanu. V četrtek po polnoči je začelo goreti veliko skladišče as falta in platna g. A Zuoculina v tržaškem predmestju Rojanu. Ob treh v jutro je bil najailnejši požar. Moštvo rojanBke vojašnice je obkrcžilo dvorišče, da je mogla tržaška ognjegasna straža mirno opravljati svoj posel. Gorelo je še ves naBlednji dan in je vsa zalega popolnoma zgorela. Lastnik ni bil za varovan. Škode je okolu 100 000 K.
—	Dijak se ranil s puško. Gimnazijec Al. Ferfolja v Doberdobu na Goriškem je vzel zvečer nabasano puško, da gre ž njo v vinograd. Na poti je nesrečno padel, puška se je sprožila in strel mu je prebil levo roko. Ves krvav je prišel sam domov, odkoder so ga spravili v goriško bolniš nico. Zdravniki pravijo, da mu bo morda treba odrezati roko.
—	Vinska klavzula Po porotilih iz Rima so obravnave glede trgovinske pogodbe med Italijo in našo državo končane ter sklenjena dva dogovor«. Prvi dc govor naj bi veljal od 1. oktobra 1904 do 30. sep tembra 1905. V tej začasni pogodbi bi še ostala vinska klavzula, po kateri bi smeli Italijani uvoziti v našo državo 500 000 me terskih stoto v belega vina proti carini 15 do 16 kron, kakor to velja za druge dežele. S 1. oktobrom 1905 se prične desetletna pogodba, v kateri odpade vinska klavzula. Vincrejski krogi gotovo niso zadovoljni s podaljšanjem vinske klavzule, četudi le za eno leto. Že ob novem letu je potekla za konita pogodba in provizorij se bode vlekel še celo leto, ker tako zahteva — politična zveza z Italijo.
— Pogreb jurista gosp Antona c v e t k a je bil v sredo zjutraj ob 7 uri v Srednji vasi v B hinju Udeležilo se ga je rrnogo domačega ljudstva. Zastopniki slov. kat abad. društva »Danice« so mu p:ložili imenom društva na grob krasen venec i napisom: »Zadnji pozdrav svojemu članu DanicaOb tej priliki mu je zastopnik diuftva in njegov tovariš govoril kratek na grobni govor. Domači gg. pevci so mu pa prav lepo zapeli na grobu dve žalostinki. Srčna jim hvala! Navzočih je bilo tudi nekaj oseb iz Boh. Bistrice. Pcgreb je bil lep; udeležba bi bila fač še večja, ko bi odda ljtnost in slaba prometna sredstva ne bila oviral«. — Pokojnik je bil blaga duša in splošno priljubljen. Letos bi imel dovršiti študije, a Bog ga je poklical k sebi. Z njim bo izgubili tovariši vrlega in priljubljenega tovariša ia »Dinici« odločnega člana, ki je vsekdar delal po njenih načelih in jim bil zveat. Bil je pri zavesti do zadnje ;a in umrl je lahko. Svet la mu večna luč! Naj v miru počiva!
—	»Centralna posojilnica" v Go rici je imela do koncc meseca avgusta denarnegaprometaK2 593 13987. Hranilnih vlog se je teke m dose danje upravne dobe prejelo 431 615 54 kron, vrnilo pa K 200.74963 stanje konec avgusta znaSa K 1,038.300 22 P o -s o j 11 se je letos doslej dalo 177 246 73 kron, vrnilo pa K 62 983 66, stanje konec avgusta je K 798 244 28. Promet v tekočem r a č u n u K 1,665.852 08, stanje posojilnici prikg: K 275 440 73
—	Odlikovanje Jetniški nadziratelj v kaznilnici v Gradišču ob Soči g. Josip M u ž i n a je dobil od Nj. Veličanstva cesarja srebrni križec za zasluge s krono.
—	V Smledniku je konj udaril Franceta G o v e k a r j a in mu čreva prebil. V Ljubljani so Govekarja operirali.
V Ribnici je v s bnto po dolgi in mučni bolezni umrl g. Karol^Prija-t e 1 j , gostilničar in posestnik. Za ob novi maši evoiega g. sina je bil nevarno bolan, vendar pa je še d :čakal veselega dne. N. v m. p.! Zi sobotno številko nam je obveetilo došlo prepozno.
—	Ponarejanje živil. Z Dunaja se nam poroča: V zadnjem času so bili kaznovani mnogi vinski trgovci in gostilničarji za radi prestopka zakona proti ponarejanju živil. Občinstvo je sodilo, da je bilo vino ponarejeno s strupi in drugimi stvarmi. — V smislu zakonov z dne 21. junija 1880. in z dne 10. prosinca 1896. pa je tudi prepo\e dano vodo prilivati vinn. In zaradi tega prestopka jih je bilo največ kaznovanih.
—	Ii Postojne. Da nekateri v Postojni
praznikov ne poznajo, je znano. Da smo pa na Marijin praznik slišali tolčenje iz nove Gasparijeve hiše, to se nam je zdelo čudno. Gospoda podjetnika T r u m 1 e r j a je sicer „Narod« zadnjič imenoval škofovega zidarja, iz tega pa, da pusti delati na tak velik prai-nik, smemo sklepati, da ga je »Narodovo« uredništvo ie imenovalo za svojega častnega podjetnika, ali ga pa de bo. Čestitamo obema!
»Narod« v blatu je leial zadnjič enkrat. Stant je burja prekucnila ljubljanskemu bržolarju. Z največjim spoštovanjem je možicelj pobiral sveto berilo, če je pa iz samega spoštovanja liste tudi oblisoval, tega pa ne vemo. Bomo izvedeli.
—	Umrl je na Dunaju peštni nadkon-trolor g Fran Oblak.
—	Šolske vesti Na razširjeno ljudsko šolo v Dolskem pride gdč. Ana M a 11 y , za pomož. učitelja na Vrabče pa izprašani učiteljski kandidat g. Anton K n a p.
—	Nevaren tat ln deaerter prijet. Na Bledu so prijeli od 17. pešpolka iz Celovca pobeglega Janeza Raiena, ki je v družbi z nekim Franc Nadižarjem izvršil po Gorenjskem več ulomov in tatvin. Pri areti ranču so našli več ur, zlatih prstanov in re< volver s patronami.
—	Kadilnikovo kočo na Golici so otvorili včeraj v navzočnosti nad 200 turistov. G. Kadilnik je pri vhodu v kočo sprejemal turiste s črnim kruhom in soljo. Po navdušenih govorih se je odkrila spominska plošča, turisti so pa za slovensko turistiko zaslužnega g. Kadilnika vzdignili na rame. Ta koča je ena najlepših slovenskih planinskih koč. Poznim rodovom bo ohranila Kadilnikovo ime.
— „Slav. Echo" je
radi bolezni ured-začasno prenehal
nika g. Fr. Podgornika izhajati.
Hrvaške novice. Železničarji državni uradniki Tako je odločilo kraljevo sodišče v Budimpešti. Tako bi se morala železniška uprava na Hrvaškem v smislu nagodbe takoj pohrvatiti. —- N o v o dramo »Pred tujim pragom« je spisal Viktor Emin. — Shod p r o t i d r a g i -n j i je bil včeraj v Zagrebu.
Flšerjev hotel v Kamniku s o kupili usmiljeni bratje iz Zagreba za 48.000 K. Usmiljeni bratje bodo ondi napravili bolnico.
Ljubljanske novice,
f Janez Gnjezda. Dunajski nadškof in kardinal dr. G r u s c h a je povodom smrti g. prefes Jan G n j e z d e po mil. g. stol nem proštu dr. K u 1 a v i e u brzojavno izrazil svoje iskreno sožalje z zagotovilom, da se ga hoče z »Rokodelskim društvom" spominjati pii sv. miši.
Vojaški bojkot „Lloydove" restavracije. V sredo je bil pri „Lloydu" kcncirt. Neko omizje je klicalo natakarja, da bi mu plačalo. Pri drugi mizi je sedel neki višji umi rovljeni častnik s svojo gospo soprogo, ki je tudi hetel plačati. Natakar gre najprvo k omizju, ki ga je preje klicalo. Ko tu opravi, gre h g. častniku, ki ga je pa sprejel z naj ostrejšimi izrazi. Natakar se oprosti, a gosp. častnik mu še hujše pove. Natakar se hoče odtegniti neprijetnemu nastopu ter poslati drugega natakarja. Gospod častnik pa hiti k gostilničarki zahtevat, da natakarja odpusti, sicer bedo častniki izostali iz gostilne. Pri tej priliki so pale zopet hude besede, kakor tudi trenotek poineje pri mizi. Posledica tega prizora pa je bila, da je tukajšnje vojaško poveljništvo izdalo ukar, da noben častnik in sploh noben vojak ne sme k »L^du". Navadno se take prepovedi da;e za gostilne, koder se vrše pretepi in nemiri, dočim je pri „Lloydu" ena najdo-stojnejših restavracij v Ljubljani. Mi priob-čujemo to poročilo brez dotičnih besed in brez komentara z opjmnjo, naj bi vojaško poveljništvo preklicalo svojo prepoved, predno pride v razgovor na naerodajnem mestu. Pripomnimo še, da je natakar, ki se je po izpovedbi prič ves 5aa mirno in de stojno vedel, to zadevo izročil g. odvetniku dr. Furlanu.
Umrla je na Moravekem gospa Emilija Klimescb, soproga tukajšnjega gimnazijskega prcfesoria.
Napad v mestnem logu. V mestnem logu je bil natepen Martin Fink in ranjen na glavi in prsih.
Zopet vlom. Včeraj popoldne je vlomil dosedaj neznan tat v hišo št. 20. na Bregu v Lesjakovo. Preobrnil je vse, a denarja, katerega je iskal ni našel.
Neroden kolesar. Doslej neznan kolesar je včeraj na Bregu podrl na tla 3 leta starega Stankota Amona, sina višjega res-picijenta. Deček je na glavi poškodovan.
Težko ranil je sinoči poddesetnik 17. pešpolka Blaž Kerže z bajonetom Marjeto Golob, natakarico v pivotoču v baraki y Lattermanovem drevoredu. Udaril jo je na čelo, da se je nezavestna zgrudila na tla. Pripeljali so jo z vozom domov. Vojak je bil ljubosumen. Po dejanju je takoj pobegnil v vojašnico
Krvav napad. Težko ranjen je bil ponoči na Tržaški cesti Ivan Kozjek, delavec.
Teplo ga je več oseb ia roer s palicami po glavi tako, da je sadobil težko poškodbo Policija je zaprla ie dva napadovaloa in sicer mizarja Puct in strugarja Franceta Zupana. Ranjenega Kozjeka so na policiji komaj spravili k zavesti. Bil je prepeljan z rešilnim vozom v dež. bolnico.
Najdeno in izgubljeno. Najdena je bila \ Šolskem drevoredu denarnioa z nekaj kronami. —■ Iigubila je na Pogačarjevem trgu Alojzija Alič dentrniso z 18 K. Gospa Dr. Praunsnis ie izgubila zlato zapestnico.
Nepoboljšljiv ljubljanski postopač Karol Neckerman, rojen v Ljubljani, bivši trgovski pomočnik, že mnogokrat sodnijsko kaznovan, je bil jako hud v soboto opoldne v magistratnih uradih, kjer je vpil in raz-graial, da ima preveč kazni vpisanih. Vpil je tako, da se ga je moralo vreči ven. Ne ckerman. pa je hotel na vsak način priti na zaj; šel je beračit in je bil valed tega prijet. Neckerman je bil tudi že v prisilni delavnici.
Tatvina iu vlom. V soboto popoldne je prišel tat na Radecnega cesto na Marovtovo dvorišče. Ker ni videl žive duše, se je splazil v zaprti hlev in tam vlomil v kovček hlapca Ivana Uhana, kateremu je odnesel okoli 8 kron denarja. Obleko in druge stvari je pustil nedotaknjene.
Pritožbe med občinstvom se večkrat ču-jejo, da jih nadleguje neki okoli 50 let star moški. Na ulicah in trgih obstoji pred ljudmi in jih začne paovati, ne da bi imel povod. Policija naj t)i tega človeka, če ni domačin, spravila v kra|, če pa spada v Ljubljano, naj bi se interniral, ker je brez dvoma, da je mož slaboumen.
Umrla je v bolnici Ivana Derenčin, ki se je pred 14 dnevi strašno opekla v Planini pri Rakeku. — Umrla je M a r i jana Globočnik, kateri je padla na nogo skala ter se hudo poškodovala.
Romarji na Trsat so se v soboto od peljali z dvema vlakoma. Včeraj zvečer so prišli domov.
Odbor za Vegov spomenik ima dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer sejo v dvorani de želnega dvorca. V tej seji se bo razpravljalo
0	tem, ali naj se sprejme že izdelani osnutek za ta spomenik ali pa naj se razpiše zanj konkurenca.
Ponočnjaki so se danes ponoči stepli na Valvazorjevem trgu. Lahko ranjen je pečar ski pomočnik Ivan Arbi.
Ukradenih ie bilo iz sobe Mariji in Aloj ziji Milkič 15 K.
Tatvina Pred meaecem je bil Juriju Mu šiču ukraden na »Bavarskem dvoru« suknič in hlače. V izkuhu na Tržaški cesti ie raj opazil, da je delavec Matija Bončina oblečen v njegov suknjič. Bončina je moral zapor.
Izkaz posredovalnega odseka .Slov. trg. društva Merkurja". Išče se: 3 pomočniki mešane stroke za deželo, 1 pomočnik manu-fakturne stroke za Novo mesto, 1 pomočnik galant. stroke za Ljubljano, 2 pomočnika špec. in želez, stroke za C sije, 1 pomočnik špec. in želez. Btroke za Radovljico, 1 po močnik špec- in želez, stroke za Novomesto,
1	poslovodja za Karlovec. Službe išče: 3 po močniki manufakt. stroke, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špec. stroke,
2	pomočnika špec. in želez, stroke, 2 kon torista, 1 blagajničarka, 2 kontoristinji.
Bazne stvari.
MajnoToJie od rasnih strani.
Poneveril je protestantovski pastor v Debreczinu 36.000 kron cerkvenega pre moženja. — Pes iz Budimpešte v Pariz hodi sedaj prolesor Kaplarcek iz Ko loša. Ako pride v 50 dneh t;a, dobi stavo ■5000 kron. — Radi ljubosumnosti je v Pcžunu odgriznil nos svoji ženi posestnik Jožef Grim. Obsojen je bil na 4 mes. ječe. — 90 letna starka dobila nove zobe. V Apenrade sta neki 901etni starki zrasla dva nova zoba. — Svojo tovarno je razstrelil v zrak z d i n a -mitom trgovec z lesom Grahan v državi Missiasippi, ker so stavkali njegovi delavci. Podjetnik je dejal, da ima sam dovolj sredstev sa življenje. — Ruski „Svoji k a vo j i m". Odslej smejo pod ruaKo zastavo voziti sa ao trgovske ladje ruskih podanikov in le onih akcijskih družb, ki imajo ruske akcijonarje. — Gledališče pogorelo je v Vilni na Ruskem. — K smrti na v e š a 1 a je bil v Oaeku obsojen Jožef Lovrič, ker je umoril Bvojega sorodnika Maksa Grgiča, ki mu je dal vse premolenje pod pogojem, da ga do smrti vzdržuje. — Mednarodni časnikarski kongres zboruje te dni na Dunaju. — 6 0 0 rezervistov obolelo je pri laških vojaških vajah. — 270 milijonov podedovala je rodbina Guthard v Zagrebu po v Ameriki umrlem stricu. — Nesreč« u a angleški b o j n i 1 a d j i. Pri pomorskih vajah je eksplodiral na topničariei »Cjmet« en top. Ubiti so 3 mornarji a dva sta ranjena.
Za pogorelcevPodpeči so dalje darovali p. n. g: M. O., znana do-irotnica v L uhliani 100 K; žuoni urad Sv. Križ pri Litiji 50 K; župnija Črni vrh nad Idrijo 20 K; župnik Andrej Simeneo s žuo-ljani, Reteče, 15 K; iupni« J«n. Ažrnan in gorjanski farani 30 K; župnik Nikolaj Križaj-Ovsiše 10 K; župnik J. Drnovšek s svojimi župljani 10 K; župnija Bled 20 K; upravni io ^Slovenca" VII. zbirka 30 K; župnija v Lešah 8 K; *upni urad Svibno 13 K; župnik Fr. Kepee, Cešnjice 4 K; veselica v korist pogorelcem v gostilni g, M. L*vrenčiča po leg kolodvora dobrepoljskega 272 K; trgovec Grobelnik v L ubljani zavoj obleke; župnik J. Tavčar z Djbravci pri Javormku 10 K; župni urad B jbinjska Bela 25 K; zbirka gra bovških firanov 28 K; žu,jni ur»d Lasce K 22 70; župni urad Stara Loka 18 K; župni urad v Baanici 15 K; dekan Fr. Gornik Po-stojina 5 K; zb rka na novi maši g. Prija telja v Ribnici 26 K; župni urad v R bnioi 50 K; župni urad G >lo K 5 65; župnik Janez Kunavar na Golem 6 K; župni urad v Košnji 20 K; župnik G Vilman v Ljubljani 40 K; župni urad Krka 16 K; misijonar Janez Zu žek, Vodioe, 20 K; župni urad D. M. Polie 60 K; upravništvo »Slovenca* VIII. ibirka 12 K; župni urad Sv. Vid nad Okmco 4 K; župni urad Podkraj nad Vipavo 8 K; župni urad Radovica 18 K.
Izrecno za pogorelo cerkev v Podpeči p. n. gg.: župnik An drej Šimenc c z župljani, Ret-če 15 K; župnik Nikolaj Križai • Ovsiše 10 K; župnik J Dernoviek s svoj mi žuoljani 10 K; župnija Bled 15 K; župnik Fr. Kepec Češnj.oe 3 K; dekan Franc Gornik 5 K; župljani mirnsbi 25 K; kaplan A ton Žnidaršič, B oke 4 K.
Vsem p. n. darovalcem se izreka tem potom prelepa zahvala.
Bog povrni!
Župni urad Dobrepolje dne 29. avgusta 1904.
And. Ramoveš.
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje.les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje kojim ila porcelanu sliuno prevlako V škatljicah po '/i in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—8
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-raska vojska.
Tokio, 12 septembra. (Urad.) Skupne izgube japonske armade v bojih pri Ljaojanu od 26. avgusta dalje znašajo 17.5 3 9 mož. Častnikov je padlo 136, ranjenih je 464. Na desnem krilu je padlo 4866 mož, sredina 4992 in levo krilo 7681.
Tokio, 12. sept. Drugi mesec bo iskala Japonska 80 milijonov jenov novega posojila.
Peterburg, 12. septembra. Car je poklical pod orožje rezervnike iz 22 okrožij odeškega vojaškega okraja in iz cele države eno kategorijo rezervnih častnikov.
Kronstadt, 12. sept. Baltiško brodovje je včeraj ob 2. uri odplulo proti vzhodni Aziji.
Rim, 12. sent. Neki laški mornariški častnik, ki je v Cintavu videl »C<ssarevi2a«, poroča, da ni tako poškodovan, da bi bil nesposoben za boj, ampak bi bil Jiponoem še mnogo škodoval.
1526
t
Potrteia srca javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma soprog, gospod
Karol prijatelj
gost lničar in posestnik
9. t. m. ob četrt na enajst po dolgi, hudi bolezni, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb je bil včeraj ob pol 5. uri popoldne.
K i b n i c a , dne 12. septembra 1904.
FranJa prljatell, stroga, — Vladimir,
sem. dunovnik in Edvard, sinova. —
Marlla. hči.

r«ii
wm• Pijte -m
Klauerjev
„Triglav"
naizdravejši vseh likerjev.
544 150-72
Novo!
izšla je
Novo!
Oskrbnik —
— Za večje posestvo
35 let star, oženjen, kateri je obiskoval trgovsko šolo, slovenščine in nemščine zmožen, ki se dobro razume na živino (bodisi konje ali govedo), poljedelstvo, na lesno trgovino in gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v pri-—— merno službo spomladi ali takoj. ——— Pojasnila daje naše upravništvo. 1494 3—2
Missa pro defunctis
a IV voces inaequales, aut una voce cum Organo, Auctore
Matthaeo Vurnik.
Tisek „Katal. tiskarne". — Samozaložba. — C ma 1 K, po pošti 1 K 5 v.
Prodaja „Katol. bukvama" in L. Schwentner v Ljubljani ter skladatelj v Št. Vidu pri Zati-čini (Dolenjsko).	1404 6-6
Poduk v klavirju
za začetnika, sli n* č* so s« «no le o že
učili, se sprejme po nizki ceni.
Kie, pu.e upravnut'0 »SnjVenc*"
1825 5-1
Dijak
legi,
Na razpolago Kje? pove
iz
»Slovenca".
se sprejme pod prav ugodnimi pogoji na
dubro hrano in lepo stanovanje v zdravi je tudi glasovir. prijaznosti upravništvo
1496 4—3
Ucenec ids
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. ioi4 3-1
Kie, pove upravništvo »Slovenca«.
...................................................................iiiiiiiiimiii
!! Grenčica i t

Florian"
liker
in
Florian"
n "
II najboljša kapljica || za želodec. m8 39 j j
HlliillllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIU
1513 3—1
Razglas.
Št. "551.
C oddaji dimni^arsKih del v c. l^r, tebačni glauni tcuarni Ljubljani $<t razpisuje natečaj za leti 1905 in 1906.
v
Pismene, c. kr. blagajne ure doooldne
Natančn jši
z 1 krono Wol»>ko«ane po u b , katere morajo b ti opri mljene s pobotnico o polež t vi 10% vadi|a, v poslati ju naidalje do 30 septembra 1904 do 11. c. kr. tobačno glttno tovarn) v Ljubl|ani,
o oddajalnih delih sa vpogledajo lah-to vsak djn v uradni pisarni.
kr.
pcgoji
C. kr. tobačna glavna tovarna
v Ljubljani, dne 7. septtmbra 1904.
Št. Jakob ▼ Rožu, 12. septembra. Pri občinskih volitvah so Slovenci zmagali v vseh razredih. Nasprotniki se volitev niso vde-ležili.
Celje, 11. septembra. Včerajšnji shod z velikim navdušenjem sprejel Rošovo kandidaturo. Govorili so dr. Dečko, dr. Ku-kovec in soc. demokrata Mlakar in Čobal. Soc. demokratje so hoteli upiti „Abzug Rošl" a klici slovenske množice »Živio Roš!" so jih udušili.
Dunaj, 12. septembra. Danes popoldne je cesar sprejel v avdijenciji bolgarskega kneza.
Rim, 12. septembra. Zastopniki Italije in Avstrije imajo rešiti le nekaj podrobnosti predno podpišejo novo trg. pogodbo.
Meteorologlftno poročilo. fUUaa aad morjem 306'2 m, irednji iračai Uak 736-0 m»						
1	Cu op»- MUljl	SUmJ« ■«»r«. T	Ta»p»-ntsn po Oolilj«	V.tr**l.	Neb.	f*! ■3S,
101 9. zveč. I 738 3 | IV I i si. sever |del. jasno.						00
11	7. zjutr. 2. PODOl.	7386 736-8	14 2 24 3	sl. jzali. sr. jug	pol. obl. del. obl.	
„ 19. zveč. I /36-1			17 4j si. szah.		jasno.	00
1P| 7. ijutr. 1J 2. popol.		738-7 738'6	Id 0 | si. svzh. 23'8 | sr. jvzh.		sk obl. sk. jasno.	
Srednja temperatura sobote 181', Srednja temperatura nedelje 18 G",
norm. 15*6" normale 155°
4
I
4
Tovarna za kruh in pecivo
I. I. KANTZ, Ljubljana
===== priporoča
vsak tla ii štirikrat sveže pecivo: ob
5. uri zjutraj, I O. uri
dopoldne, popoldne, 1 :.<>. m*i zvečer iu preskrbi točno
dostavo v hišo z lastnimi donašalci.
Prosim p. n. občinstvo, ki želi sedaj po zaključku potovalne dobe nabaviti svoje potrebščine pri meni, naj se obrne ali naravnost na centralo, Rimska cesta 16, ali pa odda svoja naročila, za katera zagotavljam naj-točnejšo izvršitev, pri mojih tilijalkah.	1522 3-1
f ilijalke:
V hotelu „pri Maliču" Cesarja Jožefa trg 11 Sv. Petra cesta 35 Marijin trg 2 Tržaška cesta 8
Sodnijske ul. 4
Sv. Jakoba trg 6
Stari trg 1
Turjaški trg 1
Spod. Šiška poleg cerkve
Pritožbe prosim pošiljati naravnost na mojo centralo, Rimska cesta 16.
Učne knjige za vse srednje _in ljudske šole-
v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah
priporoča _______________
L. SCHWENTNER, knjigotržec
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3.
(Od 1. novembra nadalje: Prešernove ul. 3.)
OP	-00—
1520 6—1
Razpis.
1523 3—1
Pri mestni hranilnici ljubljanski je oddati, m e car zi sedaj le pr.vizorično, ncvountanovijei o sluab>
drugega uradnega sluge
z letno p'ačo 800 kror, službeco obleko in prostim stanom nem. Istotam se sprejme
hišnik zajedno kurjač,
kateremu se določa plač« letnih K 700— in ki bo imel pr st> stanov-n e, kurjavo in luč.
Prosi ci za ti službi naj pošljejo s*o,e z dok*z 'i o do<mvinst\u starost, neomade ževanem tivljtnju, krepkem zdrav u, znanju alovensKega jt zika v srovoru io pisavi in o dosedanjem službovanju opremlien , lastnoročno pisane prnSni« podpisanemu lavntt ljstvu
do 26. septembra t. 1.
Pri podelitvi s uibe hišnika Be bo v prvi vrsti oziralo n» rne proste , ki bo vjaj nekoliko izurjeni v mztretvu ali ključavničarstvu ali sploh v nn banki in k znajo opravljati centralno kurjavo.
V Ljubljani, dne 10 septembra 1904.
Haimoteljstuc JY{estne l^ronilnice ljubljanske.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 430.
Razglas
1484 2-2
o prieetku šolskega leta 1904|5 na obeh c. kr. učiteljiščih v Ljubljani.
A)	Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec kakor tudi v c. kr. deško in dekliško vad-
nico bo v petek, dne 16. septembra od 8. do 10. ure. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v soboto, dne 17. septembra ob 8. uri.
B)	Gojenke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni
tečaj za otroške vrtnarice, naj se zglase v četrtek, dne 15. septembra med 8. in 11. uro.
Sprejemne preizkušnje se prično v petek, dne 16. septembra ob 8. uri.
C)	Zglasila za 1. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo,
dne 21. septembra od 8. do 11. ure. Preizkušnja iz posluha bo ravno Isti dan od 8. do 11. ure in od 2 do 4. ure, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v četrtek, dne 22. septembra ob 8 uri.
D)	Dozdanji gojenci in gojenke IV. letnika na c. kr. moškem oziroma ženskem
učiteljišču naj se zglase v petek, dne 16. septembra ob 10. uri, oziroma ob 11. uri, gojenci in gojenke II. in III. letnika pa v četrtek, dne 22. septembra ob 10. uri, oziroma 11 uri. V 2., 3. in 4. razred c. kr. deške in dekliške vadnice In II., III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo vsprejeti.
Vse natančnejše stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč.
^eunateljstuc c. Kr. mefkega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 31. avgusta 1904.


Razglas.

i
i
i
Dne 19. t. m., t. j. v ponedeljek, prodajala bosta gg. Matija Hočevar in Jos. Klun potom
javne dražbe
v Z a gorici pri Mokronogu: 4 konje,
45 glav goveje živine, med temi 8 volov, 7 krav, 14 juncev in telic, 1 bika ter 15 juncev in telic pod dve leti starih,
25 prašičev,
več vozov ter druzega kmetijskega orodja,
3000 do 4000 centov dobrega sena ter otave,
oves, ječmen ter pšenico, omlačeno ter tudi v snopeh,
razno hišno opravo, kakor omare, postelje, mize z vsemi pritiklinami.
Dražba se prične
ob 9- uri zjutraj
ter se bo nadaljevala prihodnje dni.
1524 4-1
^ ...... .......
t



Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2

priporoča svojo
popolno zalogo
Vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
tesr šolskih knjig
v najnovejših izdajah, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah,
po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.	1521 10—1
— Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. ===== ^
j^/j^—Uim >i<i»ir «riW 1» 1 in .........r kiti" -■ " "*** ' ----- ■ irm......""'t »u^j^T
it
J,

StilffiHilifll najboljše vrste laki za kočije.
w
© e
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
Standart Warniseh Works, J4ewYork
pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
= tovarna za barve, lake in firneze.	=
1358 12—5

9
*
9
ion dni uspehi.
(■T Vakmp ta pr»«*Ja
».akovraknib drftavaih papir J »v, areik, dinarjev ild. *avarevanj* "	pri trabanjlh, pri iairebanju najmanj-
loga dobitka. — ROBIH «a veake babanjt. K ■ 1 a a t a a isvrlltav ain«ll boril.
Menjarična delniška družba
E B C U «M
I., Vollaili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgisss 2.
v vseh goapodariklh in finančnih dnostih vseh ipekalaoljiklh
*wr PoJasnUa
stvareh, pote« o kurmih vrei vrednostnih papirjev in vestni naivetl za "dosego kolikor )• »ogoče viiocega obreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 372