Inaerati se sprejemajo in velit tria topila vrsta: i kr., če te tiska lkrat. li " ** n n n n - »i 1Č II 11 11 II M II II II večkratnem tiskanji ne Pri »ena primemo imanjsa Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništv administracija, in ekspeaiciia t,a Starem trgn n. št. 16 * „St. Petcrburgskije Vodomosti" o turškej moči. Vsacemu je znano, da je pri nas dosti tacih politikarjev, ki vse turške vspehe v se-danjej vojski samo Angležem pripisujejo. Po mnenji teh imajo Augleži poveljništvo turške vojske v rokah, Angleži vzdržujejo, hranijo in odevajo turške vojake in jih preskrbujejo z orožjem in patroni. To mnenje potrjujejo deloma (udi Angleži sami in sicer tista njihova manjšina, ki se ne vjema s politiko lorda Bi-konsfilda. „Spb. Vedomosti" pa pravijo, da angleška ustava, ktera ne dovoljuje vladi ničesar brez parlamentovega soglasja, nekako dokazuje, da je Angleška ueudeležena pri moči in bogastvu, ktero so pokazali Turki v tako nepričakovanej meri. „Še ni davno, kar smo čitali, da ni dovolil parlament vladi ne ravno velicih sredstev za pojačenje vojske in zatoraj se nam mora vrivati vprašanje: odkod je vendar mogla dobiti angleška vlada vse te milijone če ne miljarde, ktere so izsahnelo in ban-kerotirauo Turčijo, borečo se vluni s takim trudom s Ilercegovinci in Srbi, zopet prestro-jile v bogatega in mogočnega ruskega protiv-nika? Ali je vse, kar smo vedli o Turčiji, bila laž ali jo je pa kdo hipno prerodil?" „Spb. Ved.", pretresujoč te dve vprašanji pravijo, da je čisto nemogoč tako nagel prerod, če bi se prav še toliko miljonov potrosilo. Zgodovina nam nikjer ne kaže, da bi se bila ktera država v trenutku opomogla. Mej družim se čita: „Naj igra zlato še tako mogočno nalogo, vendar potrebuje tudi ono za izvršeuje kterega koli znatega dela — časa. Ni še dosti, če je orožje, treba ga je tudi rabiti znati, Bitve naše s Turki so pa pokazale, da znajo oni izvrstno rabiti orožje v taktičnem oziru. Kes, da so bili v njihovih vrstah nekteri, ki so streljali naslanjaje kopjišče na pas — ali to so bili posamezni slučaji; drugi vsi pa streljajo zmerom v cilj z občudevalno natančnostjo. Odlikujejo se posebno artileristi. Od tod se razvidi, da se Turčija ni hipoma prestrojila, ampak da se je že davno in sistematično pripravljala za vojsko in da Abdul-Azis ni v t h izposojenih novcev porabil samo v nasito-vanje svojih osebnih strasti, kakor se je svoje dni neprenehoma pisalo." V vsacem slučaji, naj ima že Turčija Angleže ali ktere druge za zaveznike, mora in je morala tudi ona sama dosti delati. Zavezniki so mogli le povišati njena sredstva in jej pomagati vojsko bolj in dalje vesti, ah nikakor jej niso mogli dati vseh sredstev. „Ko bi se Turčija sama ne bila zarano dobro k njej pripravila, bi je nobeden in z nikakoršnimi sredstvi ne bil izvlekel iz njene ničevnosti v nekaj dneh, kakor so mnogi pri nas mislili. Vsa beda je v tem, da smo mi sami sebe za-vodili. Naše oslepljenje je bilo tako veliko, da ga še naši ruski prostovoljci v srbskej vojski, vrnivši se nazaj pripovedajoč našemu prepričanju čisto protivne vesti o Turkih, niso mogli odstraniti. Mi smo pripisovali ta nam neugodna opisovanja turške vojske navadnemu vojaškemu pretiranju, s kterim so si mislili svoje Po pošti prejeman velia - /.a eeio ieto . JO gi. ur. ta poi ieta o ., — ., ta četrt ,.'ia . . „ 5n „ V administraciji veliš: Za i-eio ieto ^ .ti. kr ta poi leta 4 ., i!') ,, ta četrt ieta . - ., V Ljubljani ua dom velja 60 Kr. več na ieto Vredništvo ;r na Brej itev. 190. Izhaja po trikrat na teden iu v toreK . četrtek iu «ittiot zasluge povišati in se zarad nevspehov opravičiti." S—n. O šolskih razmerah zdi se nam jako važno, kar piše izvrstni katoliški list „Cech" 11. sept, ki razodeva tudi od nas že večkrat grajane napake novega šolstva. Če si naši »zakonodajalci", pravi, radi z zapada modrost izposojujejo in jo tje v en dan vvajajo zato, da bi bilo pri nas tako, kakor je tam v „tujini", morali bi se tudi ozirati na posledice onih zakonov, katere so nepremišljeno k nam presadili. To velja o vseh po tujim kopitu osnovanih zakonih v obče in o šolskih zlasti. S kakšnim nasilstvom, s kakšnim pritiskom, s kakšnim povredivanjem vsega poprejšnjega domačega reda je bil vredjen pri nas ta šolski prevrat! Ali kakšen plod prinaša? Čujino, kako sodijo o teh svojih zakonih sami tujci, od katerih so k nam priromali. Tako se je na nekem občnem učiteljskem zboru v Diis-seldorfu izjavil ravnatelj realnih šol Ostendorf, da je način sedanjega podučevanja škodljiv zdravstvenemu razvoju rastoče mladine; o t. z. ljudskih šolah je pa rekel, da je tam, kjer šesterorazredne obstoje in so otroci po spolu čisto oddeljeni, mogoče viši namen doseči, nego zakon predpisuje; ali zraven je pristavil to-le: „I\jer pa občine nemajo sredstev , da bi si take šole vstanovile, kakor je zlalsti v vaseh in malih mestih, tam naj nikdo ne misli, da se bo pri nepopolnem ustanovljenji šole mo- * O sreči. Narodi imajo različne nazore o sreči. Izhodni narodi menijo, da je v~e namenjeno, kar se pripeti; Turki mislijo, da bi vojak, ki v boju pogine, ob tistem času tudi umrl, ko bi doma bival. To so fa tal is t i. Zapadno-evropski narodi zopet verujejo v slučaj, pripetljej (casus, zufall); da je kroglja zadela Petra in ne Pavla, to jim je slučaj. To so k a z u i s ti. Nekteri filozofi zopet pravijo, da slučaja ni, da se vse godi, kakor se goditi mora. Človek po teh na*zorih niti nema proste volje, ampak vse le primoran dela, in tudi v prirodi se vse godi po trdnih postavah, kakor se dru gače goditi ne more. Čeravno je bil Peter prostovoljec, vendar so ga notranji nagibi pri-morali, da je šel k vojakom. Kroglja je bila po smodnikovi moči primorana, da je vzela ravno tisti tek, da je Petra v prsi zadela. Ti filozofi se imenujejo necessisti (necesse est, mora biti). Naša vera nas pa uči, da je vse božja volja, kar se godi, in da še vrabec ne pade s strehe brez privoljenja božjega. To je krščanski nazor o sreči. Necessisti taje s svojim mnenjem tudi Boga, kakor ga ne poznajo Turki, in kakor ga niso poznali ter ga poniževali stari Rimci, ker so verovali v ,,fatum" (usodo), ki je bilo močneje od vseh bogov. Kajti, če se vse; godi, kakor se goditi mora, in to tidijo neceisisti, potem ni treba Boga, in on bi tudi ne bil več Bog, ako se prirodnim zakonom in sili ustaviti ne more. Po tem nazoru je priroda sama Bog, kar nekteri natoroznanci res trdijo, pa ona bi bila jako čuden bog, ker je sama sebi podvržena in na svoje zakone navezana. Tisti, ki postave daje, jih sme tudi spreminjati, če pa priroda svojih zakonov ne sme in ne more spremeniti, potem je jasno, da si jih ni sama dala, ampak da ima višjega gospodarja nad seboj. Če bi pa ti zakoui bili bog, bi zopet priroda ob enem to ne mogla biti, ker je tem zakonom podložna, in morali bi si zopet nevidno bitje misliti s prosto, vsegamogočno voljo, katero je te zakone dalo, kajti zakoni izvirajo iz volje. Teorija necessistov je torej ovržena, in krščanski nazor je zmagovalen. Iiavno taka nesmisel je fatalizem. Turki verujejo v Boga, ki bi imel biti vsegamogočen. in vendar pravijo, da kar je enkrat namenjeno, se ne more odvrniti. Zastonj so toraj vse njih molitve k „alli", kajti on ne more odvrniti niti smrti, niti druge nesreče, on je podvržen usodi kakor nekdanji rimski bogovi. Žalostno je, da se je ta turška vera iz vzhoda tudi med Jugoslovani vdomačila, kajti pogosto slišiš med našimi kmeti reči: „je bilo že fako namenjeno." Ta vera ponižuje Boga, in je toraj bogokletna, kajti nič ni bilo in ne bo namenjeno, kar ui božja volja; in če bi se bil prav Bog namenil, temu ali onemu človeku kako nesrečo poslati, da se po prošnjah vendar odvrniti od prvotnega namena, da človeku prizanese. Bog se je bil namenil, mesto Ninive pokončati, kakor je izrekel po preroku Jonu; ko je pa mesto delalo pokoro, dal se je ome-čiti, in je hudo kazen odloži). Fatalizem ovira tudi vsak napredek narodov, kajti 011 podpira lenobo. Fatalist pravi: „če mi je namenjeno, postanem bogat, tudi Če nič ne delam; če mi pa ni namenjeno, ostanem pa revež, naj se še toliko trudim." Tako vse v nemar pusti, in nič ne doseže. Kam so prišli Turki s to vero, to vidimo. Germanski narodi imajo fatalistom ravno nasproten nazor o sreči, oni namreč pravijo: „vsak je svoje sreče kovač." Ta nazor je dober, ako se ne pretera, in mnogi Nemci ga preteravajo. V Boga zaupati, njegovega blagoslova prositi, in s pridnim delom kovati si grl in moral tak cilj doseči, kakor ga določuje za pisalno mizo izmišljeni zakon. V tacih oh-činah se je treba povrniti k načinu poprejšnjih občinskih šol in omejiti njihovo delovanje na samo vzorno podučevauje v naboženstvu, čita-nji, pisanji ^računanji in potrebnej znanosti svoje domovine, druge krasne predmete: pove-stnice, zemljepis, fiziko i. t. d. pa raje pustiti, nego jih nepopolno prednašati in neprebavljivo otroke ž njimi preobkladati. Ko bi se po tem iz Skušnje dobljenem predlogu delalo, bi bilo mogoče v vseh šolah učne ure in dobe šolskega obiskanja znižati , ker bi bil učni cilj zmeren. V mestih, kjer se dajo ustanoviti še-sterorazredne šole, se bo pa tudi s časom po-polneji cilj dosegel, ko bodo šolarji po spolu ločeni. Take šesterorazredne šole bi si morala preskrbeti vsa večja mesta." Tako je prišel eden najznamenitejih strokovnjakov pri učiteijstvu po skušnji k tem zdravim nazorom, da je tako zelo škodljivo to neprebavljivo preobkladanje dijaštva tudi z najlepšimi predmeti kakor preobkladanje želodca tudi z najboljšo hrano. Z njegovim nazorom so se vjemali v tej skupščini tudi mnogi pedagogi , mej katerimi se je dr. Merklin vsled svoje lastne in družili skušnje izrazil, da se more tudi pri najboljših šolskih razmerah narodnim šolam predpisana učna svrha le nepopolno doseči in da zahtevanja daleč presegajo moči pri večini detet. Ravno ta je tudi pravično sodbo o sposobnosti učiteljic izrekel: ,.Kadar se naše mlade gospodičine kandidatinje, kakor se dostikrat zgodi, precej po dobro opravljenej skušnji postavijo za samostojne učiteljice, si ne moremo nikakor misliti, da bi izročeno deco bolje od-gojevale nego odgojuje katerikoli osmošolee prvo ali drugošolca. Zatega delj se nahajajo mnoge nikakor ue hvalevredne prikazni na vi-ših dekliških šolah." Zanimivo je tudi, kar je rekel ravno ta o razmeri roditeljev šolskih otrok do šole same. „če je oče ves udan svojej kupčiji, če ima mati skrb samo za domače reči ali kar je še slabeje, samo za svoje lišpanje, potem je čisto naravno, da nema deca nikdar mnogo nagnjenja k učenju in šolskemu delu in da roditelji nikdar učiteljeve moči ne podpirajo. Če se deca, kakor je pri premožnejih v navadi, vodi precej, , da bi prišla mej svet," v druščino, gledišče, na ples ali izlete, ali če si sama nareja doma tovarišije s svojimi drugi in dru žicami, potem gotovo ne more misliti na resne šolske predmete. Najslabeje je pa, kar se tudi dostikrat primeri, če se doma o šoli, učiteljih in podučevanji nepazno, zaničljivo in zasram-ljivo govori. Kako je tu mogoče, da bi šola napredovala in svojo določeno svrho dosegla". Tako se izražujejo tuji znalci in strokovnjaki o svojih šolskih razmerah in njihovih posledicah. A mi lahko smemo reči: „Tout comme chez nous!" Vse kakor pri njih, tako je tudi pri nas nujno, ker naše zakonodajal-stvo se ravna po njihovem. Žalibog, kakor ne prinese v neprimerno prst in lego presajena rastlina dobrega plodu , tako tudi ti po tujih običajih in načinih skrpaui zakoni, ne-vjemajoč se ni z lastnostmi ni z nravmi našega ljudstva, ne morejo imeti povoljnih uči-nikov in so večkrat v škodo in skazo občine in naroda. * Itusko-kitajska vojska? „ltusskij Mir" piše: Znano je, da se Kitajci že nekoliko let vojskujejo s sosednim Kašgarom, kteri si je prisvojil znaten del se-verozapadne meje ,,nebeškega cesarstva". Kitajsko vojništvo, se je plazilo tu cela tri leta in si, kakor bi bilo svoje nalogo pozabilo, stavilo šotore poleg ceste, kjer je na škodo domačega prebivalstva s pomočjo tatvine in lupeštva uganjalo svojo gospodarstvo. Še le letos se je pomaknilo to ,,vojništvo", ki se je že mej tem popolno v lupežniško četo spremenilo, k Karašaru, kterega je tudi po povelji iz Pekinga obsedlo. V sedeži »nebeškega cesarstva" so se še lepo triletnem pozabljenji spomnili na veleslavno armado in poslali se daj to vlačugarsko bando na mejo Kašgara in Ruskega. Načelnik te čete se bo sedaj odločil ali na Kuldžo ali na Kašgar. Kakor se vidi, pojde na Kuldžo. Z ruske strani ni treba več storiti nego preskrbeti se za mogoče slučaje." »Novo Vremja" pa piše: »Kitajsko je res neprenehoma tirjalo zopetno povrnjenje Kuldžo in to je bilo tudi povod, da je naš poslanec geueralinaior Vlagali Peking zapustil ali ni vrjetno, da bi prišlo do voj.-ke." Z bojišču Sijajno zmago so Rusi priborili v Mali Aziji! Kakor je razvidno iz poročil, ki .jih navedemo proti koncu tega članka, pričeli so se bili v okolici pri Karsu že 13. in 14. t. 111. hudi boji. k' so se končali 15. t. m. s sijaj nO zmago. Ž;; dalj časa se je Muktar paša umikal proti Karsu, 15. t. ni. pa se je ruskemu generalu Lozerju posrečilo Turke razdvojiti m od Karsa odvrniti. En del je bil kmalo premagan in več tisuč Turkov s 4 topovi bilo le vjetih. Muktar paša pa jo je popihal v Kars, kjer sc je neki ustrelil. Desno krilo se je bojevalo celi dan, ua večer pa se le moralo vdati. Rusi so vjeli 3 divizije, 7 pašev in osvojili še topov. Turška vojna v Aziji je tedaj uničena, in vojska tam tako rekoč že odločena. Bog daj enako srečo še na bojišču bolgarskem 1 Vojna velikega kneza carjeviča, ki nasproti stoji Sulejman paši se je zelo pomnožila. Ob enem se je general Zimmermann v Dobrudži zopet vzdignil, kar je Sulejmana pripravilo da )e moral 30.000 mož njemu naproti poslati Sulejman sam maršira proti Pirogos;u, ki je G ur proti zahodu od Ruščuka. Vreme je postalo lepo. Iz Gorenjega Studena pa se vradno poroča, da je mraz velik in vreme neugodno. Povsod je mir, samo pri Ruščuku so Kozaki 11. t. m. pregnali sovražnika in zaseli vas Opako. 4. t. in. bi bili imeli prijeti Plevno, pa je niso, ker je vreme nagajalo. Na Šipki je zopet ugodnejše vreme. ,,L>aily Telegr." poroča, da ruski begunci tožijo o slabi hrani vojne ru;ma vedno sreče, ampak sreča se premiče okoli mize, kakor zvezde na nebu okoli svitlega solnca. če trije igralci dvajset let skup igraj i, tako ne bona zadnje nobeden nič dobička imel, se ve da, če vsi enako dobro igrajo, in če eden ni bolj strasten, ko drugi. Sreča je okrogla, pravi že pregovor, in to je istina; sreča pa se suče tu ii v krogu, kakor vedo skušeni igralci. Previdni igralci toraj v nesreči le malo upajo, v sreči pa toliko več, in to je prvo načelo za tistega, ki hoče pri igri dobiti. Ta pravila veljajo, se ve da, le za take, ki vedno igrajo. Morda me bo kdo sumničil, da pišem namesto filozofične obravnave poduk za igralce. Toda, če hočem o sreči v navadnem j pomenil besede govoriti, ini je ta primera naj-| pnkladnejša. (Konec sledi.) pa stoji v Kadikioiu. Carjevičeve čete segajo do Kaceljeva in Polomarke. — Iz Kalaraša naznanja „Ag. Russe", da je hotelo 10. t. ni. 20 turških ladjic iti čez Donavo, da hi hili razdejali ruske nasipe pri Gara Borceiu. Ko so pa Turki prišli do nasipov, so Rusi, kterih je bilo okoli 1000 mož , uanie začeli streljati in so jih ubili in ranili okoli 50. Ilusi so imeli 3 mrtve. Mehmed Ali je Hafiz paši v Novem pazaru zapovedal, da naj čez Niš in Solijo s 30 batalljoni od.de proti Plevni Osmanu na pomoč Mehmed Ali tedaj ne misli še prijeti Črnogorcev, ker toliko vojakov pošlje drugim na pomoč. Iz K a rajala se 14. t. m. službeno poroča, da so Ilusi podivši begajoče Turke posedli Kisiltepe, vasi Subotau in Gadjivoli pa veliki Janj. 13. t. m. so Turki nenadoma napadli ruske nasipe na velikem Janji, pa so bili od batalijona, ki je branil ta kraj , in od treh batalijonov, ki so prihiteli na pomoč, v beg zapodeni. Turki so imeli do 100 mrtvih; in ranjenih. Iz Igdira pa poroča ,,Golos", da je turško konjištvo 14. t. m. napravilo demonstracijo proti obojemu krilu, pešci pa so vda-rili na središče, pa napad je bil brez vse koristi. »Iluskij Mir" javlja svojo nezadovoljnost o poslednjej bitvi v Mali Aziji takole: ,,Kavno došla poročila nam neovrgljivo dokazujejo, kako neboječe in hrabro se bojujejo naši vojaci in kako dobro in trdovratno se branijo Turki v trdnjavah in konečno — kako malo je vredno vse to prizadevanje', vsa ta hrabrost, sainozatajevanje in zaničevanje smrti junaškega vojuištva, če ni previdnega vodstva. Zgubili smo 83 dostojnikov in 3300 mož. To je velika zgubal V Malej Aziji je že to drugič, da je palo naenkrat toliko ljudi. — Mi dobivamo trdnjave, darujemo tisuče življenj a kadar pridemo k cilju, se pa odpovemo vsem bliščečim posledicam — ker — ni bilo vode! Kako čudno! Zakaj so se jemale pozicije, ktere se niso dale držati, ali ktere so za nas brez vse koristi." O zimske j vojski v Mali Aziji se piše v „Novoe Vremja" mej družim sledeče: ./Zimska vojska je tu popolno nemogoča, ker nastanejo redno že začetkom decembra silne ineta-vice in hud mraz. Ko bi do tega časa ne bilo bitve z odločujočim vspelmm, bi morala naša vojska v Aleksaudronopeljui in Muktar paša v Karsu sedanjo zimo preživeti in letošnje voje-vanje bo za nas tako rekoč zgubljeno. Če bo pa Muktarjeva armada potolčena, potem bo Kars cilj naših operacij. Pri vsem tem se je pa že vsak sprijaznil s mislijo, da se igra tu v velikem boji za skupne ljudske ideje in pravice poleg donavske armade še slabeja vloga-Odločevalo se sicer ne bo na maloazijatskem bojišči. V boji je pa tudi delavnost posameznih izdatna in potrebna, in zato padejo na tehtnico tudi vspelii ali ne vspehi v Malej Aziji. Žalibog imamo mi več nevspehov za bilježiti, čemur so vzrok nedvomljivo kakšne zapletke, katere se bodo naj bolj gotovo še h po vojski razjasnile." Dopisnik ..Mosk. Ved" poroča naslednje o ruskih poslednjih vspehih na Kavkazu: Zajeli smo kraja Veliki in Mali Parget; goro Kabah-Tapa na našej desnej strani je vzela iu vtrdila naša vojska; tudi Kjurjuk-Darm-ka ravan je v naših rokah. Muktar paša zamore občevati s Karsom le po stranskej poti če/. Vizinkev. Zajeli smo 210 vojakov in mej temi enega štabnega in sedem nadčastnikov. Zgubili smo kacih 2500 ljudi; zguba neprijateljeva je pa ogromna posebno v središči pri Subotanu. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 17. oktobra list ,,Posel z Prahy" živo pripo-poroča zedinjenje strank na Češkem. Ker tudi več meščanov melniških to spravo živo priporoča, odgovoril je na njihovo odprto pismo „Pokrok" omenivši nekega 2. junija tega,leta objavljenega članka, v kterem dr. Itieger piše, da je stranka staročeska prijiravljeua k spravi, da pa morajo mladočehi prej izstopiti iz deželnega zbora in se za prihoduje podvreči sklepom češkega kluba. Ravno to je bil priporočil pred nekimi tedni tudi g. Edvard Gregr v „Poselu z Prahy", njegov brat Julij Gregr pa je v nekem javnem govoru vse to zopet ovrgel. Zedinjenje tedaj ne bo šlo tako gladko, kakor si nekteri mislijo. — Tudi o poljskem vprašanju ta list. prav temeljito piše in pri poroča spravo med Rusi in Poljaki, ki Rusijo vežejo z zahodnimi Slovani. Žalibog pa ga ni hujšega sovraštva , kakor med Rusi in Poljaki in način , kako Rusija na Poljskem vlada, tega sovraštva ne bo potolažil. Rusi in Poljaki raji vidijo Nemca, kakor drug druzega. l'o je najslabeja stran Slovanov in Rusija iina vzrok zaceliti to rano Skrajni čas je, pravi omenjeni list, da se Rus iu Poljak med seboj spravita, in če to storita, bi se Slovani nad tem bolj veselili kakor nad osvobodenjem Bulgarije. Kajti Poljska je bolj omikana in Poljaki bi Slovanstvu jako veliko koristili. Zdaj so Poljaki povoljno orodje zoper Rusijo in Nemci in Angleži se jih bodo tako posluževali kakor nekdaj Francozje. Če bi se Poljakom dovolile tirjatve od leta 18G2, meni .,Posel," bi bili Poljaki zadovoljni. V osfcrskrm zboru obravnavali so 15. t. m. kraj'ške železnice. Minister Pechy je priporočil, da naj zbor načrt njegov sprejme, hrvatski poslanec Jakič pa je nasvetoval, da naj se obravnava odloži, dokler bode odločeno o pravnih razmerah krajiškega zaklada. Tisza ie odgovoril, daje to že dognano; krajiško premoženje je lastnina ogerske države in le vžitek njegov so cesar prepustili granici. Predlog je bil na to sprejet, Jakič jia je nasvetoval poseben predlog. V posebni razpravi se je v §. 10 določilo, da se ob enem s Črto med Budapeštom in Zeuiunoui izdela tudi črta med /.emu no m iu Mitrovico. Vnanje države. Vrt Francoskem je pri volitvah zmagala vladi nasprotna stranka. Kolikor se dozdaj ve, šteje vlada okoli 199, nasprotna stranka pa 317 glasov. Gambetta se je usti I, da bode njegova stranka imela 400 poslancev, vlada se .ie pa tudi za trdno nadejala zmage. Obe stranki ste se tedaj goljufali, pravijo nekteri listi, in to naj bi obema dalo povod si ne tako hudo nasprotovati kakor doslej, ampak se mirno porazumeti. Izid volitev , pravi , Messager de 1'aris", je tak, da Mac Mahonu ne bode treba ne odstopiti in ne se vdati, iu da mu bode dal priliko pokazati se spravljivega. Nekteri listi pa sodijo, da bode Mac Mahon zbornico sicer sklical, pa jo zopet razpustil, kar bi bilo pa pri razdraženosti, ki se je pokazala že zdaj, jako nevarno. Italijanski državnik Crispi biva na Dunaji ter se od odod poda tudi v Budapešt,. Pravijo da ima od vhde italijanske nalogo po-zvedovati , kak veter da vleče po glavnih mestih vuanjih držav. ICiiiituuKki poslanec Catargiu je 15. t, m. srbskemu knezu vpričo ministra Rističa izročil svoja pisma. * Sv. Oče so prav čvrsti in zdravi, ker so se v zadnjih 14 dnevih jako okrepčali. Zdi se, kakor da bi jih bila božja previdnost vtrdila z novo močjo. Bog jih še dolgo ohrani katoliškemu svetu vosramotenje njihovih sovražnikov, ki jim tako pogostoma smrt napovedujejo. * Turčija od Srbije zahteva, da naj vojno razpusti ter odpravi ruskega konzula iz Belega grada in zastavo z njegovega poslopja sname. Srbija pa bode na to tirjatev najbrže odgovorila s tem, da bode dejansko pričela vojsko, ktero že toliko časa dan za dnem pričakuje ves svet. Aarifi paša je bil IG. t. m. pri sultanu, 24. t. m. pa odide v Pariz. Izvirni dopisi. *I» Cirkniee, 12. oktobra. (Samomor.) Kakor nedavno v Lašičah, imeli smo tudi v Cirknici te dni jako žalostno dogodbo. Neki obče znani Janez Meden , po domače »sladki Janez" končal je na strašen način svoje življenje, namreč na »vrvi1, Včeraj (11. t. m.) bil je na Rakeku na trgu z žagancami, zvečer je v gostilni zaigral veliko svoto de-uarjev, iu ker mu v Cirknico pridšemu neki znanec ni hotel posoditi 10 gl., je z besedami: »svojo družino sem že v nesrečo pripravil, čem prej končam bolje je", stekel proti domu, poiskal pri konjskem komati štrango, in se pod kozolcem zadrgnil. Danes zjutraj našel ga je hlapec mrtvega. V Cirknici je to naredilo veliko hrupa; tako se tudi po kmetih že kaže žalostni sad novošegne omika in brez-verstva. * 'Mt B>uir.»j;i. 14. oktobra. V drž. zboru nadaljujejo obravnavo o žganjarskem davku in so 13. t. m. zopet rešili en paragraf, namreč 25. Dasi je ta postava del nove pogodbe med Cislo in Translo, se obravnava vrši jako mirno, le sem ter tje kak poslanec nekoliko potoži , kterih je pa navadno prav malo nazočih zlasti če govori kak nepriljubljen poslanec. Glavni vzrok te prikazni, kakor se sodi, je ta, ker vlada poslancem ni naravnost povedala, da je žga-njarska postava celosten del pogodbe z Oger-sko, ampak je povdarjala le njeno gospodar-stveno stran. Poslanci vsled tega niso imeli prilike izraziti načel, po kterih naj se ta pogodba vravna , med tem ko je vlada ogerska svojim poslancem vse dotične postave iu predloge izročila ob enem. In vendar je Simon v zahteval, da naj se obravnava preloži, dokler vzhodna vojska ne bode končana. Pa Tisza je povdarjal potrebo porazum'jeuja iz gospodar-stvenih vzrokov. Če tudi nismo tako revni, je rekel, kakor se nam očita, vendar ne moremo dopustiti, da bi se v gospodarstvenem oziru sprli s Cislo. Opozicija ni dosledna. Sennvev je v kvotui deputaciji zahteval, da naj se postava o žganju in sladkorju reši najprej, Apponvi pa najprej zahteva rešitev drugih predlogov; skoraj bi tedaj bolje bilo reči, da pogodbe nočemo. Minister tedaj zbornico prosi, da naj postavo kmalo reši, ker je prepričan, da bode deželi na korist. Kakor se vidi vlada ogerska želi, da bi se razprave o pogodbi ne razbile, ker je pri zadnjem posojilu videla, da Madjar-ska v gospodarstvenih in denarnih zadevah nuna veliko zaupanja. Namesto 80 milijonov, podpisalo se je namreč doslej komaj 50 milijonov. Domiiče novice. V Ljubljani 18. oktobra. (Konfiscirana) je bila zadnja 110. številka »Slovenca" zarad vvodnega članka »Laibacher Tagblatt". Slavna policija je prišla tako pozuo, da so bili že vsi listi ekspedirani na pošto, kjer jih je pa še ob pravem času zasačila, da niso šli dalje. Članke , ki so iz zapečatenega lista ponatisnjeni, zazuamovali smo z zvezdico. * (Sv. birma in cerkvena vizitaeijaj bo v nedeljo 21. t. m. v Ratečah pri Škofji loki. V nedeljo pa so škof posvetili cerkev na Suši pri Železnikih. Tudi prevzvišeni knez in nad škof goriški te dni birmujejo, in sicer: 13. t. m. v Opačje selu, 14. v Devinu, 15. v Zgo-niku, 16. in 17. v Komnu, 18. dopoludne v Ribenbergu, popoludne pa v Dornbergu. * (V bogoslovje ljubljansko) pride v I. leto še g. Ivan Trtnik, ki je gimnazijo in zre-lotno preskušnjo z odliko dovršil v Ljubljani. * (Bel Človeškega trupla) so 27. sept. izvlekli iz Save pri Loki na Štajarskem. Manj kalo mu je glave, leve strani in drobovja. Najbrže je bilo to truplo kterega izmed tistih ljudi, ktere je bil zasul hrib, ki se je bil utrgal pri Zidanem mostu. * (K šolski slovesnosti v Krško) podalo se je iz Ljubljane filharmonično društvo in še nekaj drugih veljakov. Minister Stremajer bil je prišel tje 14. t. m. popoludne. G. Hočevar je za to slovesnost boje odločil 8000 gld V nedeljo zvečer bilo je mesto razsvitljeno in godba je napravila serenado (večernico) mi nistru in Hočevarju. V pondeljek je bila ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša, potem pa je g. Ho čevar poslopje izročil okraju krškemu. Pri tej slovesnosti je govoril Stremajer o učenji ma-ternega, ob enem pa tudi o potrebi nemškega jezika, ki je državni jezik in Kranjcem potreben, če hočejo kaj postati. Tudi deželni šolski nadzornik Pirker, deželni glavar vitez Kalten-egger in župan krški pa državni poslanec Pfei-fer so govorili. Dr. Supan je Hočevarju izročil čestitko konštitucijonalnega društva ljub Ijanskega, šoli pa podobo Iločevarjevo. Ob 1. uri popoludne je minister Stremajer odšel na Dunaj, ob dveh pa je bila velika pojedina, pri kteri so se vršile razne napitnice, zvečer pa je filharmonično društvo napravilo veselico s koncertom. G. Hočevar je dobil pri tej priliki v pripoznanje red železne krone, in je ob enem postal častni meščan krški. Razne reči. — Za pogorelce vKompoljah hvaležno sprejel: Od županije Dolenja vas pri Ribnici 47 mernikov žita, od Čitalnice v Škofji Loki 20 gld., od g. fajm. v Sodražici 27 gld. 30 kr., po g. fajm. v Sodražici iz Gore G gld., od g. fajm.lv Trebelnem 6 gld., od g. fajm. v Toplicah 5 gld., od g. fajm. v Škocijanu pri Dobravi 18 gld., od g. fajm. iz Doba 17 gld., od g. fajm. iz Sorice 7 gld. 71 kr., od 3 neimenovanih duhovnij 50 gld. V Dobrepoljah 10. oktobra 1877. Val. Sežun, fajmošter. — „Kratka Katehetika za bogo-slovske zavode in preparandije" se zove knjižica, ki jo je ravno kar spisal in na svetlo dal v Kraljeviči zagrebški vseučilišni profesor dr. Martin Štiglič. Ta mična knjižica ima na 50 straneh veliko obsega, kaj in kako ima duhovni pastir otroke učiti v krščanskem uku. Pravila za najimenitejše podučevanje v Jezusovi veri so dobro prevdarjena in v duhu katoliškem naznanjena. Kdor se bode teh pravil držal, bode zares otrokom um razsvetljeval, voljo k dobremu nagiboval in srce blažil ter jih vadil dejanskega krščanstva. — Le kar se tiče razvrstovanje uka , je umoslovju nasproti, ako se resnica najprvo dokazuje, in potem še le razjasnuje, in je tedaj pričakovati, da bode vrli pisavec v drugem natisu to popravil. — Popir in tisek je čeden. „Tov". — Učiteljske službe so razpisane: na Kranjskem: V Kamnigorici z letno plačo 450 gld. in 80 gld. stanovnine; prošnje naj se pošljejo okrajnemu šolskemu svetu v Itado-lici do 20. novembra. Na Štajarskem: V Brežicah na 4razredni šoli služba podučiteljice z letno plačo 560 gld. , začasno pa 420 gld. — Prošnje naj se pošljejo do 25. t. m. krajnemu šolskemu svetu v Brežicah. * — Za okrajnega načelnika v Bazovici v okolici tržaški je imenovan g Mirko-vič, ki je bil v službi, kakor poroča »Edinost", vedno prijazen in je točno stregel strankam.— Mestni odbornik za tržaško okolico , g. I. M Vatovec se v »Edinosti" opravičuje, da se zad njih sej v mestnem zboru zato ni vdeleževal, ker ga je bolezen zadrževala. *— Bogoslovcev se je oglasilo v Brnu v L leto 12 v stopilo pa le 8, v II. 1. 12, v III. 16, v IV. 8. — V Olomueu jih je v vseh štirih tečajih 93, med temi 6 iz škofije Vra-tislavske. V IV letu jih je sedaj 25, v III. 19, v II. 23, v 1. 26. — V Vratislavi pa jih je v IV. 2, v III. 1, v II. 3, in v I. ni nobenega. * — V s e u č i 1 i š k i rektor v Zagrebu je to leto dr. Kosta Vojnovič, obče priljubljen domorodec, in bode svečano vmestovan 19. t. m. Onda prikažejo se rektor in dekani prvikrat v svoji odlični opravi , kakoršno je odločilo on-dotnemu vseučilišču njihovo carsko veličanstvo. Na Dunaju pa je rektor za bodoče leto sloveči dr. Werner, kteri je pri slovesnem vme-stovanji govoril o živi zvezi, v kteri se nahajajo »Rehgion, Poesie, Kunst" med seboj. * — Za bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem , je cesarica Marija Ana darovala 500 gld. * — Rothschild pa Me tu salem. Kardinal Ledohovski je vnovič obsojen za štiri pregreške in za hudodelstvo razžaljenja njihovega veličanstva v ječo na eno leto in 3000 mark globe ali kazni v denarji. Da bi Ledohovski hotel vse globe poplačati iu vse kazni zaprtijske odsedeti ali dostati, moral bi imeti mošnjič Rothschildov in starost Metusalemovo, pravi na to „Hlas". * — P r e m e m b e med u č i t e 1 j s t v o m: G. Anton Seydler iz Gradca postal je začasen učitelj na učiteljski pripravnici v Ljubljani; gospa Marija Anfossy se je kot učiteljica francoščine na ženski pripravnici oJpovedaia, in na mesto nje je ta predmet prevzel vitez Stauber, učitelj francoščine na realki. Imenovani so gg. Anton Jereb iz Ihana za učitelja v Vodicah ; Franc Jurman iz Toplic za učitelja v Nemški Loki ; Vincenc Kmet iz iz Šmartna pri Kranji za učitelja v Št. Lo rencu na Temenici; Fr. Sever je za pravega učitelja v Loškem potoku potrjen; Fr. Gros iz Kamnegorice pride za časnega učitelja v irško; Adalb. Ribnikar iz Šmartna pri Litiji za za časnega učitelja v Ilotederšico; Janez Bele učit. pripravnik na Dunaju, za začasnega učitelja v Šmartnu pri Litiji. Za začasne učiteljice pridejo gospodične: Marija Malec iz Šmartna v Litijo; Frančiška Šetina v Kočevje; Antonija Junis v Lašiče; JolianaVidic v Metko ; Marija Arko in Alojzija Bauer v Črnomelj; Olga Rožnik v Krško; Marija Andolšek v Radeče; Marija Marovt na Rako; Katarina Prešeru v Čatež; Ludovika Donati v Št. Jernej; Justina Golč v Šmarten pri Litiji ; Itoza Tunis v Zagor; Avgusta Matanovič v Št. Vid pri Zatični; Nežka Levstik v Razdrto; Marija Orač v Šmarije na Štirskem; Ernestina Razlag v Brežice na Štirskem. — Začasna učiteljica Marija Triller v Metliki se je službi odpovedala. — Za pomočnice ste vstopile: Marija Orel na dekliški mestni šoli, Marija Krisper pa na dekliški vadnici v Ljubljani. — G. Maks Kos postal je zač. učitelj v Št. Jurju v SI. Goricah; g. Matevž Lapajne pa pride iz Medane v Kojusko na Goriškem. G. Žvagen iz Ciknice v Idrijo, g. Žerovnik pa v Begunje pri Cirknici. •''" — Ponarejene dvajsetice: Iz Trsta se „Soči'1 piše: Na Ogerskem zasledili so društvo, ki je ponarejalo ogerske desetice in dvajsetice; notranja vrednost tega denarja je prav tako velika kakor ona državnega denarja ; samo tisek okolo grba je nekoliko drugačen. To društvo je boje izdalo 100 miljonov dvajsetic, katere so ga stale 12 miljonov gol.; torej je društvo profitiralo pri tej kupčiji 8 miljonov gld.. — Na sled tej kupčiji je neki prišel nek dunajski policijski komisar« Gospodje, ki so to kupčijo delali, slutili so nevarnost in so jo hoteli pobrisati na Turško; pa policija zasačila jih je v Oseku na Slavonskem ter jih djala pod ključ. Ponarejenih dvajsetic ne pozna nihče, kedor ni nan-je posebno opozorjen, a c. kr. denarnice jih ne jemljo. Kaj se vse na Ogerskem ne godi! Morda so pa Ogri potrebovali onih miljonov za revolucijo in vojno proti Ruski, katero so hoteli napovedati na svojo roko. * — M a d j a r s k a navdušenost z a T u r-k e je dostikrat zelo zmešna. S peštanskega vseučilišča se poroča naslednji zauimhi dogodek. Nek profesor anatomije je razlagal svojim poslušalcem slog človeške črepinje. Vzevši klinovo koit je rekel: ,.Glejte gospodje, ta globina se naziva „sella turciea" (turško sedlo). Naenkrat se je vnelo tako strašno kričanje „eljen", da se je marsikte-remu zdelo, da bo stari kostjak odgrnil za-slono in pogledal, kaj se dela pred njegovim mirnim stanovanjem. Gotovo ne bodo madjarski dijaki izmed vseli 240 delov človeškega telesa uobenega tako dobro pozuali kakor klinovo kost s »turškim sedlom" Eksekutivne dražbe. 19. oktobra: 3. Skerl iz Kosec, 3. Bile iu Bistrice, 3. Ancin iz Drskovca, 1. Perko iz Parja, 1. Sever iz Trnovega, vsi v Bistrici. 3. Rom iz Rožanca, 3. Flejnik iz Perudin, 1. Vizal iz Pred-grada, 2. Cortkovič iz Tribuč, 2. Staudahar iz Ilrelin, 2. Strucelj iz Jerneje vasi , 2. Ivanič iz Knežine, Sustaršič iz Sela, vsi v Crnomlji. 3. Ka-stclic iz Bršlina, v Novem mestu. 2. Skala iz Se-miča, v Metliki. 2 Markovčič iz Bukuja, 3. Sed-mak iz Nadajnega sela, 3. Vidrili iz Trnja. 3. Gorup iz Narina, vsi v Postojni. 2. Pavlin iz Senožeč, v Krškem. 1. Zore iz Srednje vasi, 1. Dor-miš iz Paka, oba na Vrhniki. 1. Markovič iz Pivke v Kranji. Umrli so: Od 12. do 15. oktobra: Marija Kovačič, del. ž. 241., za vnetico trebušne mronice. Jožef Grasel, štemp. vrad. v pokoji 96 1., vsled starosti. Jakob Cerer, vrtnar 77 1., za krčem. Jožefa Strckel, žel. del. ž. 65 1., za vodenico. Marija Bcrnot, gostinja 102 I., vsled starosti. Jožef Bitenc , vrt. o. 5 1., za vnetico vratu. Marija Jančar, gostinja 47 1., vsled slabosti. Jožef Pavlič, želez, čuvaj 39 1., za mrzlico. Loterijske številke 13. oktobra. Na Dunaju: «0, 73, 78, «3, 21. V Gradcu: 22, 35, 21$, 83, 2«. Teleitralične denarne cene 17. oktobra. Papirna renta 04.05 — Srebrna r-'Ut» 60.40 — Zlata renta 74 35. — lH601et.no državno posojilo 110 Bankino akcije 832 — Kreditne akcije 206.80 — London 119.--Srebro 104 30. — Ces. kr cekini 5 66. —2') frankov 9.50'/,.