Povzetek stanja splošnoizobraževalnega knjižničarstva v občini Siška                               .  '
Knjige iščejo svojo polico
Posredovanje knjige in drugega informativnega gradiva, torej knjižničarstvo, ima v naši občini že bogato tradicijo; prve organizirane oblike segajo v leto 1878. Povojni razvoj je izoblikoval današnjo mrežo, ki jo predstavljajo: osrednja knjižnica v Šiški na Celovški 161, podružnica v šentvidu na Prušnikovi 196, v Medvodah na C. komandanta Staneta 12 in v Vodicah v domu družbenih organizacij.
Potujoča knjižnica, ki je organizirana enotno za vso Ljubljano, ima v naši občini za zdaj naslednja postajališča: Stanežiče, Tacen, Gameljne, Skaruč-na, Utik, Trnovec, Valburga in Sora.
Očitna je vrzel v novih soseskah, vse od KS Ko-mandanta Staneta do Kosez in Dravelj.
V  vseh desetih knjižnicah je v 1. polletju letos knjižna zaloga znašala 63.190 knjig, v tem času pa je bilo izposojenih 107.580 enot, kar pomeni v pri-merjavi z enakim lansi;im obdobjem poveeanje za 20.000 knjig ali 22 odstotkov; obiskovalcev je bilo 43.579, t.j. povečanje za 3.864 ali 9 odstotkov; pri-rast knjižnega gradiva paje znašal 2.030 knjig, kar je le 5-odstotno povečanje (s pripombo, da je bilo po-rabljeno okrog četrtino več sredstev). Za celotno delo skrbi 9 strokovnih delavcev. KŠ upravlja de-lovna skupnost in 4 delegati, ki jih imenuje": dva ustanovitelj, enega KS Zg. Šiška, eden je iz vrst čla-nov knjižnice.
V  poglavju o materialnih pogojih dela obravna-vamo naslednje elemente: knjižno gradivo, prosto-re, kadre - sledi pa članstvo, obisk in druga dejav-nost. Slovenski standard, ki zahteva 2 knjigi na pre-bivalca, dosega Ljubljana z 1,75 knjige, v naši občini smo 1982.letako je bila knjižna zaloga 61.484 enot, prebivalcev paje bilo 84.996, pristali pri 0,73 knjige - torej niti ena knjiga na prebivalca. Seveda je treba
upoštevati Ljubljano kol enoten prostor, saj gre za občutno prelivanje obiskovalcev.
Letni prirast knjig, za katere standard govori ena nova knjiga na 5 prebivalcev, v Ljubljani dosegamo na 11, v Siški šele na 21 prebivalcev. Periodični tisk in neknjižno gradivo doslej nista prišla v poštev, ker ni bilo primernih prostorov za tovrstno dejavnost.
Prav prostori so najbolj boleča točka celotnega knjižničarstva. Že dosedanja knjižna zaloga in mi-nimalna ostala dejavnost (čitalnica) bi zahtevala okrog 1000 kv. metrov. Na razpolago imamo 251kv.m, ki so razporejeni takole: 131 osrednja knjižnica, Šentvid51, Medvode49, Vodice20kv.m. Najočitnejši je primanjkljaj v osrednji knjižnici. kjer celotno strokovno delo (obdelava knjižnega sklada za vso mrežo, izposoja odraslim in mladini, informa-tivna služba, matična dejavnost) in delo uprave po-teka na vsega 93 kvadralnih rnetrih. Prostori knjižnic so v večini primerov podobni s knjigami natrpanim skladiščem. Primerjava z drugimi Ijubljanskimi knjižnicami nam pove, da imajo knjižnice v Centru na razpolago 1 976kv.m, v Bežigradu 421, Mostah 786, na Viču 272. Torej smo skupaj z Vičem krepko na repu. Če upoštevamo število prebivalcev, je vsa stvar samo še brezupnejša. V te prostore pride vsako leto okrog 4.000 novih knjig, ki jim je treba poi-skati nove police.
Edino prostorsko pridobitev predstavlja pionirski oddelek v Vodnikovi domačiji, ki naj bi predvidoma začel v kratkem z delom. Teh 44 kv. metrov pomeni samo delno razbremenitev osrednje knjižnice, ki ima med svojimi člani tretjino otrok do 15. leta.
Glede kadrov velja ugotovitev, da bi sedanji obseg dela moralo opravljati 15 delavcev (slovenski nor-mativ), torej manjka 6 delavcev. Trenutno bi lahko zaposlili le 1 bibliotekarja in 1 višjega knjižničarja. Pomanjkanje kadrov pomeni preobremenjenost knjiiničarjev in onemogoča načrtovanje ostalih oblik dela.
Članstvo naj bi po normativu dosegalo do 20% prebivalstva, v Ljubljani izven Centra niha od 13 % v Bežigradu do 5 % na Viču. V Siški dosega okroglo 9%.
. Izredno visoka je ižposoja, kar nam pokaže poda-tek, da je v Sloveniji vsaka knjiga v povprečju izpo-sojena 1,61-krat, v Ljubljani 2,23-krat, v šišenskih knjižnicah pa 3,09-krat.
O veliki obremenjenosti nezadostne knjižne za-loge govori dejstVo, da so v letu 1982 imele vse Ijub-Ijanske splošnoizobraževalne knjižnice 556.507 zvezkov, odtegaKŠ61.484ali 11.1 %, vistemčasu je znašala izposoja 1.367.499 knjig. od tega v Šiški 189.529 ali 13,9%; obiskovalcev je bilo 515.01.0, v Šiški pa 80.941 ali 15,7%.
O u.spešnem delu, ki ga otežujejo opisane ra-zmere.pričajo podatki 0 izposoji in obisku. V srednje-ročnem načrtu smo si zastavili cilj: do 1985.leta izpo-soditi 170.000 knjig, vendar smo že 1982. leta dose-gli 189.000 knjig. Ob nespremenjenih razmerah že tretje leto zapored naraščata obisk in uposoja od 10 do 15% letno                                    Albin Buttolo