254. številka.
A
Trst, v petek dne 7. novembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
Izhaja enkrat na dan. razun nedelj in
praznikov, ob 4. uri pnj*»lu(lne.
Naročnina znaša:
ca celo leto........24 kron
za pol leta......„ . 12 „
ta četrt leta........ 6 „
za en ine«ec ........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tobakamah v Trstu ne prodajajo posamezne številke po 6 ntotink <3 nvč.l: izven Tirta |>a po 8 *totink (4 nvč >
Telefon	S jo.
dincst
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo « primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredniitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 1*2. Upravniitvo ln sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Občni zbor m javni shod društva .Edinost" v
Mm
dne 2 novembra 1902.
<iovor drž. poslanca Spinčh-a.
(I)alje.)
<»ospod Koerl>er je koj ob otvorjenju parlamenta, dne 16. oktobra v prvi seji, po-:al svojo programat:čno izjavo in v tej iz-avi je "tudi na^lašal urejenje jezikovnega vprašanja. Ali do danes ni prišlo do razprave niti o njegovi izjavi, niti o urejenju ezi kov nega vprašanja, kamo-li do razprave o urejenju tega vprašanja v vsej monarhiji. Ko : tudi prišlo do take razprave, kaj bi ze-moglo priti iz tega? Slovani zahtevajo.kakor veste, jednakopravnost! Ce smo vsi za da-anje vojakov in plačevanje davkov, potem moramo biti vsi tudi za uživanje pravic! — Nem^i, levičarji, kakor tudi naši Italijani pa -o za nadvladje! Na eni strani pritiskajo Madjari, na drugi strani Xem<*i, tu v našem Vi morju pa nekoliko Italijanov — na nas Slo-ane. Eni smo, za enakopravnost, drugi za nadvladje ! Kako složiti to ? Nemci so ozi-r in na jezikovna vprašanje vsi jedna veriga! V tem'vprašanj u ne delajo oni nikake rarlike v -:venosti,samo v taktiki za dosezanje namenov
-	'arke med njimi. Naj i zmernejši med njimi
-	> *dali tako imenovani binkoštni program, v karerem stavljajo svoje zahteve v jezikovnem oziru. A kaj pa Vsenemci, ki so že v
rvi seji parlameuta <«ia ne zakasnijo) posta-ili, kakor vedno delajo o vsakem zasedanju, redlog za uravnavo jezikovnega vprašanja ?! 'rinesel s*m vam tu seboj njihove paragrafe. Ki so povsem kratki, da vi lite, kakov apetit majo Vsenemei ! — Oni zahtevajo : Nemški ezik je državni jezik. — Veak državni radnik mora bit povsem spodoben državnega jezika v l«esedi in pismu. Dalje: Razprave v delegacijah i u v parlamentu morajo t: samo nemške. Zikoni se imajo izdajati -amo v l< xškem jeziku. Nemški jezik je radni jez k vseli dižavnih oblastni j v notra-tj -m in zunanjem službovanju (Klic: v dav-Karji? V nemškem jeziku sest*vljene uloge rnajo sprejemati o<i vseh oblastnij batere-
-	>!i dežele Klic: Tudi v Ćičeriji ? !). V nem--itca jeziku ima se vršiti uradno občevanje aued državnimi oblastmi in straokami ; samo
enimi strankami n v onih pokrajinah, kjer
-	• -atnit drug* narodni, zamore uradnik go-v« riti v njih jeziku, toda le z onimi, ki ne
uemšfceg* jezika. S de l»odo samo nem-
ške, kjer ne bi se občina protivila temu. Ako so šole v drugem jeziku, bodisi ljudske ali meščanske, na učiteljiščih in v obrtnih šolah, se ima vsaj eden predmet poučevati nemški. Na visokih šolah je vsaj iz jednega predmeta položiti izpit v nemškem jeziku. Vsi drugi deželni, odvetnišk' in notarski posli se
imajo vršiti v nemškem jeziku ! — —--
To zahtevajo Nemci, sicer najskrajneji, ali v verigi s temi so vsi Nemci ! Da se ob takih odnošajih ne more dovesti do tega, da bi se kedsj v parlamentu uredilo takovo vprašanje, to si že more misliti vsakdo. To uvideva menda tudi že Koerber sam, ko opazuje kako zbornica poslancev zaseda že od ld. oktobra t. L, ne da bi se bila do | seJaj dotaknila niti jedne točke prvega dnevnega reda. Na dnevnem redu sta bila tedaj tiskovni zakon in neka sprememba gosposke zbornice o redu za zadruge. Ne samo, da ja ta dnevni red ostal nedotaknjen, marveč je še pred ta dva predmeta postavljena druga točka : razprava o Koerberjevi izjavi od 16. oktobra ! A potem zakonska osnova o vojni obrambi. Ničesar torej se ni razpravljalo in ako tu li pride do razprave, ne more ista dovesti do ničesar. Sedaj se razpravljajo simo nujni predlogi ; misli se pa, da v četrtek pride do razprave o i/javi — ali Bjg ve, če pride?! — Koerber uvideva to in z jedne strani se zdi, kakor da mu je prav prišel neki načrt, ki je bil priobčen v novinah, po katerem naj bi se jezikovno vprašanje uredilo delo na v parlamentu, deloma pa v deželnih zborih. Njegova glasila so pisala, da v razpravi o njeg *vi izjavi poda Koerber izjavo, katera naj pomiri Cehe. Sicer pa da ne stori tega iz svoje volje, ampak po ukazu od neke druge visoke strani ! Ali gospod K »erber tudi grozi. Bila je pri njem neka deputacija, ki je hotela vedeti, da li bo sklenjena kaka podpora za ut*šenje bede v onih krajih, kjer je bila toča, suša in druge elementarne nesreče. (YT ta namen se namreč vsako leto dovoljuje nekaj milijonov). Koerl>er pa je rekel : Jaz sem že pripravil dotični zakonski načrt, ali dam ga v razpravo še le tedaj, ko preide parlament na dnevni red I Nekim starešinam parlamentarnih klubov je rekel g. Koerber zadnjič, da razpusti parlament, ako isti ne začne redno delovati do 14. t. m. Ali kdo se boji teh groženj ? ! N kdo posebno, najmanje pa oui, proti katerim je to naperjeno. Ako bi se izvolil nov parlament, s tem bi se morda podaljšalo nekoliko (pa le za kratek čas) parlamentarno življenje, ali
vlada Koerberjeva s tem lekom ne bi ozdravila l>olestnika. Kriza ne bi končala. Tu treba drugih lekov in temeljnih sprememb v notranji in zunanji politiki, ako se hoče, da se konča s sistemom nepravičnosti, ki vlada že stoletja in posebno ša zadnja 10 letja. Ako se hoče storiti konec tej veliki borbi, ki traja, kakor sem že naglašal, že stoletja, treba drugih sprememb.
kri....! In s tem spominom v duši delajmo, kakor sem rekel, zložni, v ljubezni za narod svoj, za to ozemlje* katero smo podedovali od svojih očetov, naših starišev, da je ohranimo sodobnikom in našim potomcem 1
S to apostrofo je završil gosp. profesor Spinčič, a občinstvo mu je vnovič prirejalo slične ovacije kakor ob začetku govora. Dolgo je trajalo vrvenje, predno je mogel d r. O.
Ako ne varajo nekateri znaki, se je za-; K y b a i- — pozvan od predsednika — začelo uvidevati to! In bilo bi res že čas. Mi j četi svoj govor.	(Pride še.) že davno vidimo to, mi smo že davno opo- j zarjali ozirom na naše odnošaje v Primorju; ali nas se je odbijalo, nas se odbija tudi da-
nes. S tem pa je tudi nam dano vedenje: mi moramo skrbeti za-se! Seveda, mi nimamo orožja, nimamo veliko denarja ! Mi
Politični pregled.
V Trstil, T. novembra 1902.
Državni zbor. Zbornica poslancev. —
imamo le dobro srce, ali imamo tudi nekaj	(Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poro-
sredstev! In ta sredstva moramo upotrebovati,	čila.)
da dočakamo dogodke, ki se bodo še	Posl. Klofač je tako-le utemeljeval svoj
vršili.	nujni predlog radi postopanja z vojaki od
Jaz se veselim, da se je kupila hiša pri	strani vojaških zdravnikov : Znano Dam je
sv. Jakobu v narodne svrhe; da se je kupila	bilo, da se v vojski dogaja mnogo stvari,
hiša za zavod v Rocolu, da se je kupilo	katere bi bile drugje nemogoče; ali nismo si
zemljišče v mestu Trstu za »Narodni dom« ;	mogli misliti, da obstoje vojaški zdravniki,
jaz se veselim Skednja, kjer so isto storili, veselim se vsake posojilnice, ki se je ustrojila, veselim se vsake gospodarske zadruge, ki so jo ustanovili, vsake šole za naš narod v Trstu in Istri. To eo za sedaj na sebi le malenkosti, ali s tem malim se moremo ponašati, ker je naše in nam tega ne more nikdo vzet«. Sicer se je v najnovejšem času zgodilo na Pruskem in na Madjarskem, da se narodu jemljejo tudi take stvari ; ali tisto nasilje, ki vlada tam, se gotovo ne bo moglo dolgo časa vršiti. Na našem delovanju v malih stvareh nas pa vsikdar vodi tudi prepričanje, da imamo svojih bratov, da nismo sami mi Slovenci in Hrvatje v Trstu in Primorju, da imamo svojih bratov v drugih deželah, da imamo svojih daljnjih bratov po krvi in jeziku (Frenttično ploskanje in navdušeni živio-klici)... ki nis v skupnih naših nevoljah ne zapuste do propada vsega naroda. V tej zavesti, da imamo svoje brate, v mejsebojni ljubezni in neprestanem delovanju na narodnem polju, idimo naprej (Navdušeno pritrjevanje) — In
kateri, mesto da bi ubogim bolnikom pomagali, iste naravnost morijo se svojim postopanjem. Naša naloga je torej, da kakor zastopniki ljudstva, odkrivamo zločine vojaških zdravnikov in skrbimo za to, da bo takemu postopanju enkrat konec. (Ploskanje.)
Govornik je potem pripovedoval slučaj o strojevodji državnih železnic, Josipu Rousu, ki je, da-si težko bolan, moral iti letošnjega avgusta na vojaške vaje v Plzenj. Spričevalo civilnega zdravnika o bolezni Rousa ni nič pomagalo. Da si se mu je prav dobro poznalo, da je bolan Da srcu, postopalo se je žnjim na najsurovejši način. Vojaški zdravnik dr. Eisenschimmel ga je pahnil uekega dne skozi vrata, rekši : »Lump, ti se delaš bolnega, dam te zapreti«. V RokiČanu so Rousa prijeli tako močni krči v srcu, da se je zgrudil na tla. Njegovi tovariši so tekli po višega vojaškega zdravnika dr. Kiiigel-steina, ali temu se ni ljubilo, da bi šel v vojašnico. O polunoči je Rous umri. Jedno uro poprej (predno je Rous umrl) je viši
%p D i. f -

Konec enega polka.
Po .Jan- ■ u !»• -lovenil I,t-o|»o|i| I«4ic. Pred štirimi meseci so bih do3j>eli v lžno Afriko v zadi, da bo to samo lep sprehod. A že o prihodu semkaj čuli so mar * kaj, kar je nekatere strahopetce navdajalo
-	rahom da so opustili lepe sanje in nade o
-	avi, katero bodo želi, nade o krasnih napadih in poginu sovražnika. No, seveda, moštvo PJ.tega dragonskega polka nje Veli-
-nstva kraljice se ni brigalo dosti za jednake govorice :n vesti, sla!*; vesti, ki 90 dohajale lan za dnem. Kadar pride vrsta na nje, da
-	»pijo v boj, potolcejo sovražnike s čela-lami.....
Par dni pozneje so natovorili vlak z m< žtvom polka, do devet desetink skrčenega 1 morske bolezni. Vlak jih je vlekel skozi ieželo, za katero se ni brigal niti eden njih. Par dni in par noči je pihal vlak mimo do-ro obdelanih tarm, zginjal sedaj v predor, a se zopet nahajal na viaocih mostovih.
Na nekem kraju se je vlak ustavil nekoliko dlje časa, nego po navadi, in vest, da
je bil par milj spredaj tir železnice razdejan od sovražnika, se je hitro razoesla od moža do moža.
In prisegli so navdušeno, da, čim dube sovražnika v pest, bo moral isti drago poplačati storjeno škodo. A Buri niso imeli volje plačati tako brzo, in ostali so varno l»olj v dalji, iz vida. Navadno so potem, ako niso dobili na vid Burov, obdolžili kakega Kafra, češ, da je onr zamorec raznesel laž-njivo vest o poškodovanju železničuega tira. A ni bila laž, tir je bd v resnici razdrt na več sto korakov daljave, kar je napravljalo mo«go zamude. Tedaj so razdelili vlak na tri dele. Prvi del vlaka je vozil par kilometrov pred glavnim vlakom, da bo v slučaju napada žrtvovan tamo oni sprednji del vlaka, ne pa ves vlak.
Zopet je puhal vlak naprej ter dospel do reke, ali most, ki je služil za prehod, bil je popolnoma razdrt. Vlak *e je ustavil.
Povelje je bilo sedaj : čakati. Konji dra-goncev so bili v slabem stanu in v?ak konjik je preklinjal, ako je razmišljal o krasnih paradah v domači zemlji.
Čakali so in čakali. Vlaki so dovaževali do sem vsak dan po par eskadronov konjice
danes, ko je dušni dan, spominjajmo se svojih zdravnik dr. Kriigelstein vojakom indirektno milih in dragih pokojnih očetov, bratov, ki j zapovedal, naj Rousa nabijejo. Dejal je, naj so živeli na teh tleh in jih branili! Sporni- mu denejo obkladke (»Umschh'ige«). a je pri njajmo ee pokojnih rodoljubov, ki so tu tem pokazal z rokami, da so ga vojaki ra-delali in se trudili za blagor domovine in na- zumeli, kaj misli s tem, da misli namreč na roda! In spominjajmo Be onih mučenikov, ki | (»Sebi fige«) udarce. Vojaki so se potem še so radi svoje ljubezni do naroda trpeli pro- j posvetovali, da li je zdravnik menil, naj ganjanje, zasramovanje in ječe ter prelivali Rousa denejo v železje, ali pa naj ga samo
od polka in v teku enega tedna je bil ko- nasprotni strani, na obrežju v grmovju, kar njiški polk skupaj, pripravljen v vsem za na-j bi imelo izdati sovražnika. (Juti ni bilo do pad ali boj.	sedaj niti enega strela iz puške. Ko ao tako
Ko so dragonci prijahali prav do reke, ' par tednov vedno Da enem in istem mestu katere ime jim ni bilo znano, našli so že tu čakali in prežali in strmeli na nasprotni breg 3000 mož pehote na mestu. Imeli so čakati reke, počeli so se vojaki smejati in žvižgati, še par dni, dotlej, da bo skupaj ves oddelek »Te Bure so si gotovo naši gospodje samo v armade, močan kakih tiOOO mož. Konji so fantaziji predstavljali«.
tudi sedaj še tu in tam povešavali glave, a	Ko so vlaki v teku jednega tedna zopet
vojaki se niso brigali za to; saj niso dospeli semkaj, da bi kakih tisoč konj poganjal; in vedno strogali, kakor konjski pastirji, ampak da bodo slavno zmagovali ! In bili so že na račun zmage pijani veselja in pijače, katero so nekaj časa sem dobivali v nekoliki meri ; ni bilo torej čudo, ako je polkovnik o priliki javil glavnemu poveljniku, da možtvo polka kar koprni po bitki.
In glavni poveljnik je zadovoljno poki-mal z glavo : kajti jednaka poročila je danes dobil od kakega pol ducata polkovnikov.
Mej tem bila je armada — kolikor je je ravno tu bilo — zadovoljna gledati preko reke na nasprotno obrežje, kjer bi se, po njih misli, imel nahajati sovražnik. Vsak dan je solnee jednako pripekalo, noči so bile mrzle, temne, a oni niso mogli zapaziti ničesar na
privlekli par pešpolkov v tropičnih anifjrmah in so bili novodošli razpostavljeni bolj proti jugu, došlo je povelje za napad in proti jutru so imeli pričeti toli zaželjeno bitko. V tej noči so spali vojaki nekoliko bolje ; vsakdo njih je sanjal o slavni zmagi in o slavi. Ko je navstalo jutro, bili so vsi navdani srčnostjo za boj.
Dragonci 19. polka Nje Veličanstva bili so sredi noči vzbujeni in razposlani na razne strani za obrambo kril lastne čete, ako bi v slučaju možnosti, sovražnik napal iste. Vojaki so se posmehovali, a častniki so zmiga-vali z rameni, čudč se raznim, nepopolnim poveljem. No, ako 3S ima biti, no, potem naj se bije ! In brezskrbno so odjahali nasproti nepoznanemu cilju. Po jednournem jahanju preko nasadov, ki je jako utrudilo konje, po-
dikalci.)
F r e s s 1 : To je pes in ne zdravnik; ustreliti bi se ga moralo, ustreliti !
K 1 «> f a 5 : Ko so Rousa vodili v zapor, prosil je svoje tovariše, Daj mu dajo puško, tla se ustreli. Poklicati so morali slednjič civilnega okrajnega zdravnika, ki paje našel R o u s a že mrtvega. Nesrečnež je zapustil tri otroke. Ta slučaj ni !e obžalovanja vreden pogrešek, marveč pravi umor. Ko se je radi tega uvela preiskava, zlorabil je stotnik Ramisch svojo uradno oblast s tem, da je hotel priče pregovoriti h krivemu pričanju. (Roj>ot in Demir.) Ti, in posebno reservist Mužik, pa se niso dali pregovoriti in so vzdrževali svoje izpovedbe. — Ali napravila se je še druffa lumparija. Trdi se, da bo v stotnikovo pisarno udrli tatovi, ki so odprli stotnikov predal.
F r e s si : Častniki sami so kradli.
K 1 o t a č : In res, tatovi niso znali nič druzega odpreti, nego predal, v katerem je bil zapisnik o zadevi Rousa in niso našli nobene dragocenejšo stvari, od tega zapisnika. (Mejkiic: Tatvina se je gotovo zgodila na jHJvelje polkovnega poveljnika.) Kako je to, da taki zdravniki niso kaznovani ? ! Dr. E senfcchimmel je bil jednostavno premeščen v Heb, dr. Kriigelstein pa na Dunaj ; oba pa »ta dobila boljši mesti. (Vskliki zgražanja med deškimi poslanci.) Govornik je naštel še več drugih slučajev, ko so vojaški zdravniki naravnost zakrivili smrt bolanih vojakov. Posebno kričeč je slučaj vojaka Karola Marvaneka v Pulji. Ta je imel tifus, a zdravnik ga ni hotel spoznati bolnim in je bil radi tega, ker se je prijavil bolnega, cek> obsojen na 7-dneven strogi zapor, poostren z železjem in posti. Tretji dan potem je ubogi M a r v a d e k v zaporu v železjii umrl!
O tluČaju Rousa in še o druzih bIu-čajih je govoril potem ša poslanec H v b e s.
Domobranski minister \Vel-sersheimb je izjavil, da se je v slučaju Rous uvela preiskava in da bodo eventuelni krivci kaznovani. (>}>orekal je trditvi, da bi bil polkovni poveljnik ukazal ukrasti zapisnik. Pozival je potem zbornico, naj bo o presojanju pravična in je zavračal žaljenja vojske po poslancih, ki stoje pjd varstvom imunitete in je dejal, da taka žaljenja padajo nazaj na tiste, ki eo jih izrekli. (Burni protesti med Češkimi poslanci.)
K 1 o 1 a č : V cgrskem parlamentu ne
bi si minister upal tako govoriti ; častniki govore na sramoten način o poslancih.
F r e s s 1: Ljudstvo voli poslance in ne korporale!
Različni poslanci so ministra jako ojstro apostr« tirali radi njegovih izrazov.
Na to je govoril posl. F r e s s 1, ki je napadal način odgovora ministra \Velsers-heimba, ter ponovil trditev, da so zapisnik ukradli častniki sami in je navajal nove slučaje v dokaz nečloveškega postopanja vojaških zdravnikov z bolnimi vojaki.
Min ster \V e 1 s e r s h e i m b s-s je opravičeval radi svojega izraza in zatrdil, da ni imel namena razžaliti zbornico.
Posl. G 1 o c k n e r je protestiral proti tonu, ki ga je ubral minister nasproti zbornici, in je spominjal poslednjega, da se nahaja pred izvoljenci ljudstva. (Burna pohvala.)
skakali t*o jezdeci s sedel in razposlale so, za varnost, četnice na vse strani. Da-si so malo verovali na vse to, bili eo vseeno vznemirjeni in pogiedi vseh so se obračali proti severu. Reke ni bilo več videti in niti ni se čulo najmanjega šuma. Ni preostajalo druzega nego čakati, a v tej umetnosti so se bili že dobro izurili.
Že pred uro časa je izišlo solnce, ko je nenadoma, precej daleč za njimi, pričelo pokanje. grozno pokanje topov. Ves dragonski polk je krenil z glavo na ono stran, od koder se je čulo groraenje; konji vsega polka so obračali ušesa ter prenehali žvečiti seno. No, v četrtinki ure so se že vsi privadili na streljanje. Ali vsejedno so z napetostjo čakali, kaj bo. Bila je to za njih olajšava in mislili so si: »Vendar so bili Buri na nasprotni strani, kakor Be je velelo, akoravno ni bilo videti ni jednega«. Sleherni dragonec je vzel to kakor dar nebes, ker težko so že čakali spopada ; menili so bili že, da so zastonj dospeli semkaj, da je vse samo šala bila.
(Pride še.)
nabijejo. Vskliki zgražanja med češkimi ra- Minister bi bil bolje storil, da bi bil bolj
obširno odgovoril na obtožbe, nego da je kritiziral postopanje poslancev. (Daszvnski : Ali kontingent rekrutov jim dovolite vsejedno ! Z a z o r k a : Seveda, bodo že patentirani patrijotje skrbeli za to.)
Posl. G d i e w o 8 z je na to predlagal konec debate.
Predsednik je stavil ta predlog takoj na glasovanje in hitio izjavil, da je vsprejet.
Čehi in nemški radikalci so burno protestirali proti temu. Mnogo njih je steklo k predsedniku in 'zahtevalo, naj Be glasovanje ponovi. Vpili so, da je bilo glasovanje nezakonito.
P r e d b e d n i k je skušal opravičevati svoje postopanje, a njegov glas so pokrili hrupni protesti. Slednjič se je moral predsednik udati in ponoviti glasovanje, o čemer se je izkazal o, da je veČina poslancev glasovala proti predlogu.
V nadaljevanju razprave so potem govorili še češki poslanci Choc, Reichst:"i lter in Klofač. Slednji je podal sledečo izjavo :
»Escelenca, Vi ste 6tir gospod in jaz sem mladenič; ali jaz sem svobodno izvoljen zastopnik naroda, medtem ko ste Vi plačan general in ste po višem nalogu prišli semkaj. V imenu svoje stranke Vam izjavljam, da nobeden od države plačani človek nima pravice žaliti nas tu v parlamentu. Ako se še kateri krat dogodi kaj sličnega, vedli se bomo s takim ministrom na isti način, kakor se on vede uasproti parlamentu«.
Zbornica je na to vsprejela nujnost Klo-fačevega predloga in predlog sam.
Zbornica je potem prešla k razpravi o nujnem predlogu posl. Kramara in je nujnost vsprejela.
Na to je začela raz pravao izvajanjih ministerBkega predsednika dr. Koerberja glede ure-ditvejezi kovnega vprašanja.
Govorila sta poslanca Pantuček in
P loj.
Posl. dr. P 1 o j se je pritoževal radi tega, da se še vedno ni odgovorilo na interpelacijo posl. Spinčiča gleđć rabe slovenskega oziroma hrvatskega jezika na tržaškem deželnem sodišču, ter glede tega, da vlada v istrskem deželnem zboru vedno le laško odgovarja na slovenske in hrvatske interpelacije. Govornik se je pritoževal tudi radi tega, da se še niso odobrili sklepi dalmatinskega deželnega zbora glede uvedenja hrvatskega uradnega jezika v dalmatinske urade. Sled ajiČ je zahteval govornik, naj se uravnava jezikovnega vprašanja raztegne tu ti i na južne pokrajine. — Na to se je seja prekinila.
Finančni minister je predložil raSunski provizorij za prvo četrtletje 1903. 1. Češki poslanci pa zopet lepo število nujnih predlogov.
O položaju Včeraj torej je mogla začeti v zbornici poslancev razprava o programa tični izjavi dra. Koerberja, ki je toli razburila češke poslance in vso češko javnost. To se je moglo zgoditi, ker so se vsi nujni predlogi umaknili Klofačevemu nujnemu predlogu v prilog o postopanju vojaških zdravnikov z vojaki, in pa t prilog predlogu Kramfafevemu, da se nujno raz pravlja o izjavi vlade. Razprava utegne zavzeti velike dimenzije, ker se gotovo pritegne v diskusijo ves kompleks jezikovnih razmer v vsej monarhiji. Opravičeni smo brti jako radovedni, da-li se v tej razpravi gispod Koerber »poniža« do kake izjave, ki bo imela namen potolažiti Cehe, ki bo imela namen — kakor se je nedavno izrazil dr. Herold — graditi ('ehom z'at mostiček, ali pa bo vztrajal pri svoji metodi ?uganja in postopanja s češkimi ^poslanci tako od gori doli?! V obče je sodba taka, da praktičnega rezultata ni pričakovati nikakega od te razprave — k vežem u, ako bi kakor tak rezultat hoteli smatrati stari pouk, ki ga ta razprava gotovo prinese vnovič, pouk namreč, da z Nemci ob sedanjem njih zastopstvu in pod sedanjim vodstvom je absolutno izključen takov aranžement, ki bi le kolikor-toliko zadovoljil Slovane. Vsaka in tudi (po njih mnenju» najzmerneja ponudba, ki jo bodo eventuvelno stavili Nemci v tej razpravi, bo gotovo taka, da bo na Slovane napravljala utis, kakor da jo diktira sovraž-nik-zmagovalec. Kako naj pridemo do spo-razumljenja, ako so pa vse poti tjakaj razdejane od poplave nemškega šovinizma, prepričanja namreč, da bo Nemci prede stini rani za gospodst 7o v državi!
Ob takih dispozicijah v nemških vrstah bi bile nade doli blizu ničle celo tudi v slučaju, da je na vladi dispozicija za pravično uravnavo jezikovnih razmer. Ali te dispozicije je ni tudi na vladi. O tem ne more biti dvoma za onega, ki pozna odnošaje gospoda Koerberja do nemških skupin in njega popolno odvisnost od teh poBlednjih. Ta zavisnost pa že sama uključuje nasprotstvo do vseh aspiracij Slo\anov. Vsaki moment, ko morda dr. Koerber dela nekoliko milostneje lice na to zadnjo stran, je porojen le od hipne zadrege, ali poštena volja za rešenje razmer v zmislu pravičnosti, ta je popolnoma tuja tudi takim hipom. Dunajski zaupnik praške »Politike« zatrja, da je Koerber trdno odločen držati se svojega programa, to je, da hoče češkim poslancem nastaviti nož na vrat: ali naj do-vole, da se jezikovno vprašanje umakne za sedaj, ali pa naj dopuste, da se isto reši na podlagi Koerber-j e v i h načrtov! Rivno to pa je gotovo, da Cehi ne privole ne v prvo, ne v drugo ! Kakor ni možno »zapostaviti« bolečine, ki jo provzroča prizadeta nam rana, istotako ne bo hotel bolnik jemati zdravila, o katerem ve, da mu ne zmanjša bolečine, pač pa je možno, da mu jo še pomnoži. Gosp. Koerber noče storiti ničesar, kar bi res poravnalo krivico, ampak on hoče le, naj Cehi ne mislijo na to krivico, ker ima on Bvoje — državne potrebe! Zato pravimo, da tudi ta razprava o programatični izjavi Koerberjevi ostane — v najboljem slučaju — brez praktičnega rezultata ; v drugem, Blabejem, slučaju pa utegne še bolj ogorčiti čutstva ter še bolj zagraditi pot do kaKega spora-zumljenja.
Deželnozborske volitve. Na Avstrijo je prihrumela nsjveča nesreča, pa kateri si težko kedaj več opomore. In mesto dunajsko je popolnoma zapravilo svojo čast. Sramota, ki jo je doživel Dunaj, peče in žge v zadnjem kotičku Avstrije. Tuko grozno nasrečo je prorokovala dne 4. t. m. »N. Freie Presse«, za slučaj, ako na deželnozborskih volitvah v mestnih skupinah, ki so se vršile naslednjega dne, ne zmagajo svobodomiselne stranke, iz-lasti pa. če tudi v notranjem mestu dunajskem zmagajo antisemitje.
In res, zgodilo se je tisto grozno: »barbarstvo« je zmagalo tudi v notranjem mestu ! Zmagalo da je sleparstvo . . . Zmagala je — tako vsklika dane3 nam došla »N. Fr. Presse« — stranka post rešče kov i a težakov. Vsi t' izbruhi jeze imajo na sebi viden soak notranje neverjetnosti in nemožaosti. Nočemo oporekati, da se je Luegerjeva stranka v čim le možno veliki meri posluževala tistih volilnih sredstev, katerih se je mogla d o dobrega naučiti od svojih sedanjih sovražnikov, ali ob takih večinah, kakoršnje so imeli na Dunaju malone vsi kršeanske-socijalni kandidatje, pa že ne more biti res, da je zmagalo le sleparstvo. Tu so moral« pač sodelovati drugačni vzroki ! Istotako je smešno govoriti, da je zmagala stranka težakov in postreščekov! Tiste velike večiae mogotcev v notranjem mastu, ki so glasovali za antisemitske kandidate, pač niso vodili agitatorji — postreščeki. Tu je že pošteneje, kakor govori drugi židovski list »Die Zeit«, ki se sicer tudi jezi radi izida volitev. Meni namreč: volilci so hoteli tiko in b tem je treba računati !
»Neue Fr. Presse« je že pred volitvijo kakor sokrivce na moralnem polomu, ki da ga doživi dunajsko mesto po eventuvelni zmagi antisemitov, označala vse one, ki zakrivijo kakor si bodi pora/, svobodomiselnih strank. No, mi menimo, da je židovsko-libe* ralni list pisal tako le v svoji gotovosti, da ne pride do tikega poloma. Tisoče in tisoče, ogromno večino, je s tem obdolžil »barbarstva« in sovražtva do kulture. Ali ni slutil, da je s tem izrekel najhujo obtožbo na račuu svoje lastne stranke! Ta đtranka je leta in leta gospodovala na Dunaju . . . Večna sramota njej, tla je ostavila toliko nevednosti«, »barbarstva« in »fanatizirane surovosti« !
Ne, niso »barbari« in sovražniki kulture vsi oni, ki so glasovali za antisemitske kandidate. Tudi antisemitje v ožjem zmislu te besede niso vsi. Glasujejo pa z antisemiti, ker nočejo, da zopet zavlada tisti nemški liberalizem, ki ni ničesar sovražil bolj, nego — svobodo!
Danes volijo mestne skupine na Š t a-j a r s k e m in se vrše ožje volitve na Niže-Avstrijskem.
Iz Ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice je domobranski minister Fejervarv predložil zakonski načrt glede
povišanja števila rekrutov, kateri načrt je kongruenten z onim avstrijskega domobranskega ministra NVelsersheimba.
Posl. R a t k a v (neodvisna stranka) je menil, da bi vlada po takem porazu (ker je morala odtegniti zakonski načrt glede pozivanja nadomestnih reservistov pod orožje) morala odstopiti.
Domobranski minister Fej er v a ry je branil vlado, na kar so njegov zakonski načrt izročili odseku.
Posl. R e i c h je izjavil, da bo glasoval proti temu zakonskemu načrtu. Trdil je nadalje, da bi kompromis z Avstrijo pomenjal propad Ogrske. Za Avstrijo in za monarhijo da ni vredno doprinašati žrtev. Proti sta govorila še poslanca Rakovskv in Meczoapv.
Tržaške vesti.
Odbor pol. društva »Edinost< bo
imel jutri v soboto ob 7. uri zvečer svojo prvo sejo.
Slovenski jezik v cerkvi. Pišejo nam : Ženin in nevesta, Slovenec in Slovenka, sta se imela poročiti, zato sta hodila k vero-nauku v jezuitsko cerkev, pod katero župnijo spadata. Veronauk sta opravila v slovenskem jeziku in sta, ker ne znata laški (osobito ne zna nevesta niti besede, ženin pa le malo), I prosila, naj ju poroče v jeziku, katerega ume-Ijeta, to je: v slovenskem jeziku!
Obljubilo se jima je, da jima bo ustre-
I ženo.
Minolo nedeljo, dne 'J. t. m., ob G. uri in nekaj minut zjutraj je bila poroka od za-' četka do konca v -- laškem jeziku! Ko je svečenik vprašal poročenca, sta li zadovoljna eden drugega, sta ta dva debelo gledala, dokler jima ni navzoči kum raztolmačil pomen vprašanja !
Župnik pri jezuitih je rodom Slovenec, (Ali kakov? Op. stav.), a duhovniki in cer-kveniki niso znali, ali niso hoteli znati niti besedice slovenski !
Jako dvomljivo je, da-li je ta p o-roka veljavna po cerkvenih zakonih?! Mi dajemo to na znanje vladiki dru. Naglu, a zbiramo ob enem vse take podatke, da o svojem času prijavimo na cerkvenem mestu, kako se z nami postopa — v času »miru in pravičnosti« !!
Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu so odposlale nadalje občine Temnica, Naklo, Berje, OSizla-Klanec prošnje na ministerstvo za pravosodje.
Povdariti moramo, da so doslej občine sodnega okraja komeaskega, ki se najpridneje oglašajo. Ali hočejo občine drugod zaostati ? !
»Primorski lis!« piše o občnem zboru političnega društva »Elinost« v Skednju :
»V nedeljo se je vršil v Skednju pri Trstu občni zbor političnega društva »Edinost«, spojen z javnim shodom. Udeležba je bila, kakor poroča »Edinost«, jako mnogoštevilna. Govora gg. p islauca SpinČića in dr. R v bara sta bila vsprejeta z velikim navdušenjem. Pri zabavnem večeru po shodu govoril je tudi istrski dež. poslanec in dekan g. J. Kompare, kojega govor je istotako napravil na mnogoštevilno poslušalstvo globok utis«. Vse prav lepo in mi smo prav hvaležni na tej simpatični notici ! Veselje nase na tem pojavu simpatije je tem vece, ker je (Ušel od glasila ljubega starega znanca in prijatelja vsem narodnim društvom v Skednju, izlasti pa vrli »Velesili« — milega župnika don Cavalicha. Posebno bo vesel tudi gospod dekan Kompare na tem, da notica v »Primnrskem listu« tako simpatično omenja govor gospoda dekana na svobodni zabavi. Ali kako bi bilo še le njegov o veselje, a o bi bil »Primorski iist« svojemu ljubljencu s »C» in na »ich« v župnišču škedenjskem povedal tudi, očem je govoril gosp. dekan in bivši kapelan v Skednju!!
In kaj bi še le dali Skedenj ci, ako bi mogli gledati, kakove < I »raze dela njihov župnik radi govora gospoda Kompareta !
No, pa saj še ni vseh dnevov večer in tudi »PnmorBkega lista« utegne iziti še mar-sikaka številka ! Kar ni bilo v tej, moglo bo biti v prihodnji številki.
Nesreća t svobodni Inki. Kolodvor državne železnice v svobodni luki ee razteza do blizu Barkovelj. Tu blizo Barkovelj ee razdelja blago, došlo ali po južni ali po državni železnici, da Be odpoš lja, kamor je na-merjeno.
V ta namen prihaja oziroma odhaja po štirikrat na d&n vlak južne in enkrat vlak
državne železnice na rečeni prostor l>lizu Bar-kovelj. Ko pa so včeraj blago, došlo ob 6. z viakora južne železnice, ob 7. uri vo-
nn
žili v svol>odno luko, se je prij>etila huda nesreča. Ne ve se na kak način, je neki človek — menda je sodar, ker je imel pri sebi kladivo i a Bekiro sodarjev — prišel pod vozove. Prva dva mož*, ki sta spremljala vlak, nisra ničesar opazila, tretji pa je zapazil, da je človek pod vozovi. Dal je hitro predpisano znamenje in s tem preprečil, da stroj ni šel preko ponesrečenca, ker isti bi ga bil gotovo p >poinoma zmečkal, ker je prirejen jako nizko. Ko so ponesrečenca izvlekli iz pod voza. videli so, da ga ni prijelo nobeno kolo. Poklicali po zdravnika z zdravniške postaje, ki je konstatiral, da ima zlomljeno pravo roko; iz desnega ušesa in nosniee mu je tekla kri ter mu je bila sploh vsa desna stran otečena. Po tem se sodi, da je hotel preko voza ikjer je zavora) na drugo stran, a se mu je kako s|>odranilo, da je padel doli med voze.
Tu moramo pripomniti, da so ljudje tem {»ogledu sploh jako lahkomišljeni in včasih tudi — nagajivi. Da-si je strogo prepovedano pod kaznijo, stopati na železnične vozove, dokler se isti še premikajo, vendar I imajo v svobodni luki toliko železnični or-1 gani kolikor redarji dan za dan polno posla, da odganjajo ljudij od premikajočih se vlakov. In še tako se dogaja vsaki hip, da se ljudje pregrešajo v tem pogledu, tako, da ne bo nič čudnega, ako se danes jutri dogodi J prav velika nesreča. Zato smatramo za svojo dolžnost, da posvarimo naše ljudij, naj se pokore opominom poklicanih organov in naj ne silijo sami — boji iz lahkomišljenosti, bodi iz nagajivnosti — v nesrečo, oziroma naj ne spravljajo svojega življenja v nevarnost.
P. S. Pozneje smo doznali, da je bil jMDne-reČenec 40 letni težak Ivan Milič iz uL Bosco in da je po polunoči v tukajšnji bolnišnici umrl.
Iz pred na>ili sodišč. — Stari Anton Gugnaz (Gonjač) iz Pomjana je živel v ved-nem prepiru se svojima sinovoma : 30 letnim Josipom in "J.Vletnim Antonom. Dne 9. sept. t. 1. sta fcinova po nekem sporu z očetom grozila istemu. Naslednjega dne pa se je ~tari Gugnaz napotil proti Kopru, da na ta-saošnjem okrajnem sodišču ovadi svoja sinova, To sta ista izvedela, vsled česar sta pričakovala očeta na poti in ga skušala pregovoriti, da bi ju ne ovadil. Ker vse nagovarjanje ni izdalo ničesar, zagnala sta se besna sinova na očeta, ga pretepla in ranila. Radi tega čina bila ti i včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojena: Anton na 4- in Josip na o-meeečuo Užko ječo.
Sodni dvor je obsodil nadalje potovalnega agenta Josipa Ottonicerja na 5 mesečno težko ječo, ker je isti svojemu bratu, kateri mu ni hotel dati denarja, grozil, da ga ustreli.
Slednjič je bil zidar Fran Korjšec obsojen na 3 mesečen zapor, ker je nekemu svojemu tovarišu ukradel srebrno uro z verižico vred, kar pa je bilo skupaj vredno manj nego 10 kron.
Poskus umora. Včeraj zjutraj priveden je bil v tukajšnjo bolnišnico '2b letni Marko Damjan iz Motovunske občine; bil je obstre-ljen na levi roki. Ko je šel namreč predsi-noči ob 9. uri zvečer domov, ustrelil je nanj izza nekega drevesa 24 letai Marko P. in ga ranil v roko. Na Damjanovo upitje so pritekli skupaj vaščani, ki so ranjenega odvedli na njegov dom, kjer mu je nekoliko pozneje neki zdravnik podelil prvo pomoč. Damjan pravi, da mladenič, ki ga je obstrelil, ni imel ž njim ni kakega navskrižja in ga bržkone zamenjal s kom drugim.
Draibe prealČuin. V soboto, dne
nov. ob 10. uri predpoludns oe bodo vsieu aar«ab« tuk. c. ter. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Amalia št. >5, hišna oprava ; ulica Gavana št. 8, glasovir; ulica Pescheria vecchia št. 7'III, hišna oprava; Škorklja št. 296, konj; ulica Valdirivo št. 19 in Skor kija št. 29'», hišna oprava, oprema v zalogi in štrik za konje in vozi ; ulica della Guardia št. 4, hišna oprava.
V reotenski reatali Vfter»j . toplomer ob 7. uri zjutraj 9°.0 ob 2. uri popoiuuu. 15.—C. — Tlaaomsr ob 7. ari sjutraj 707.«» — Daa«a plima oo 2.10predp. m oo 11.38 pop.; omki ob 6.35 predpoiuiln« m oo 6.22 pop »iui.n j.
Društvene vesti.
Za »Narodni dom< je podarila rodoljubna družina Jakoba Vatovca, trgovca v ulici Valdirivo št. 11, kakor sledi: goapice : Štefanija Vatovec 1 K, Ana Vatovec 2 K, Valerija Vatovec 3 K. Olga Vatovec 4 K, gospa Katarina Vatovec 5 K in gosp. Jakob Vatovec 10 K. Skupaj 25 K.
Tej znano-vrli družini izrekamo hvalo in jo ob enem stavljamo v izgled vsem na-šincem.
Vesti iz ostale Primorske.
Neverjetno ! Našim čitateljem je znano, da je glasoviti Krstih uložil prošnjo, naj mu dovole, da svojo v Trstu prisojeno mu kazen odsedi na okrajnem f-odišču na Voloskem, udov družbe sv. Mohorji 1 in znano jim je tudi, da so oblasti ugodile vsem darovateljem !
Ako mislijo gospoda na ordinarijatu, da je g. Vaselli postavljen župnikom le za neznatno manjšino župljanov, to je, za one v mestecu, potem pa naj bodo uverjeni, da jim bodo Italijanaši sicer jako hvaležni, ali mi kmetje od izven mesteca bomo govorili, da nimamo župnika, ker se isti ne briga za to, da bi nas poučil in tolažil v našem materinem jeziku. Kaj bo iz nas in naših otrok — to vedi sam Bog, ali odgovarjali bodo naši pastirji!
X Iz Sežane smo prejeli: O priliki poroke gospice Marice Zivčeve, hčerke veleposestnika in župana v Skopem, z gospodom Antonom Ražmom, trgovcem na Opči-nah, je nabrala gospica Rezika Živčeva od zbranih svatov 28 K 8 st. na korist družbe sv. Cirila in Metodja. — Od Skopeljskih
K. Srčna hvala
-f Deželnozborske volitve. Na shodu zaupnih mož dne 16. oktobra so bili določeni nastopni kandidatje za slovenske kraje v kmečkih občinah : Za okraj Plibsrk-Železna Kapla: Krai Grafenauer ; za okraj Velikovec-Dobrlavas: Valentin Podgorc: za okraj Celovec Borovlje : Janez 1're (in od nemško-katoliške strani: Janez Kreithofoig); za okraj Rožek-Beljak - Paternijon : Fran K.Ier (in od nemško-katoliške strani: Matej Spitaler): za okraj Trbiž-Podklošter: Janez Ehrlich; za okraj Smohor-Kotiče: Janez Huber.
tej prošnji.
To pa bodo sedaj gledali naši čitatelji, j ko bodo čuli (posnemljemo iz »Naše Sloge«), v da je Krstić, ko je prišel čas za nastop kazni na Voloskem, uložil novo prošnjo za odloženje nastopa kazni, katero prošnjo je utemeljil, rekši, da je uložil prošnjo na Njeg. Veličanstvo, da mu isto odpusti kazen ali spremeni v globo! In ob enem da je tudi uložil drugo prošnjo, da bi eventu-velno svojo kazen ne odsedel na Voloskem, ampak v zaporih deželnega sodišča v Trstu!
Ali ste razumeli?! Popred je prosil, naj bi mesto v Trstu odsedel na Voloskem ; a ko so mu privolili za Volosko, prosi zopet za Trst! Ali se ne pravi to norce delati iz sodnih oblasti !
No, »Naša Sloga« meni, da oblasti dobro vedo, za kaj gre Krstiću. Zavlačevati hoče, ker se bližajo volitve v V e p r i n c u !! Vsako prošnjo Krstičevo predlaga niža oblast viši. Tako mine nekoliko dni. Potem mu dovoljujejo, kar prosi, a ko je minol rok, ulaga nove prošnje !
Zabeležiti treba tuli, kako Krstič utemeljuje svojo novo prošnjo, da bi kazen odsedel v Trstu! S tem, da hrvatske novine napadajo sodnika L u c i c h a na Voloskem! Torej to, da naše novine opozarjajo na dvojno mero, naj bi bilj razlog, tla bi Krstiću ne trebalo za sedaj v zapor, ne na Voloskem, ne v Trstu !!
»Naša Sloga« se čudi, kako da sodišče na Voloskem ni a lim ne odbilo najnoveje prošnje Krstičeve! Rečeni listje radoveden, iz katerih vzrokov je rečeno sodišče priporočilo dež. sodišču to prošnjo?! In kaj stori više deželno sodišče ? !
Mi pa beležimo tu — in sicer na mnoga vprašanja —, da se c. k. sodnik v Voloskem piše za L u c i c h a !
P. S. Danes došli nam »Narodni list« z Volcske pa poroča, da so orožniki dobili nalog, naj primejo K.rat č*. Ali on se ne da. Dne 29. oktobra da je namreč frknil na Reko. A ker je bil obsojen le radi kontro-veneje, ga policija ne sme izročiti orožnikom na Voloskem. Sedaj pojde Kratic na Volosko, kadar se bo njemu ljubilo. »Narodni list« vsklika : Viva la Giustizia e crepi il mondo!!
Ali niso vse to neverjetne stvari in vendar se resnično godijo d> pičice . . ker smo na . . . Primorskem.
Vesti iz Kranjske.
*	Defravdacija v >Slov. umetniškem društvu«. Odbor tega društva priobčuje nastopno izjavo :
>Odbor >Slovemkeg;i umetniškega društva« izjavlja, da ni v nikaki dotiki s poročili raznih listov o »detVavdaciji v umetniškem društvu« in o drugih tam izraženih zadevah slovenskih umetnikov, da torej odklanja vsako odgovornost glede teh objav. Odbor je storil edino le one korake, ki so potrebni za varstvo svojih interesov, strogo ogibaje se javnosti. Druga pojasnila bo mo-[ gel odbor po pregledu računov podati. — Z:i odbor »Slovenskega umetniškega društva«: Ivan Franke, predsednik. Rihard Jakopič, tajnik.;
*	I'boj. Pred gostilno Jan. Levičarja na Cesti pri Krškem je dne 2. t. m. zvečer v nekem prepiru Jos. Amigoni zadal z nožem tako rano kočarjevemu sinu Fr. Levičarju v trebuh, da je poslednji po preteku pol ure umrl. Ubijalec se je sam javil sodišču.
*	Predavanje v ruskem krnžku. Pred-včerajnjim zvečer je g. vseučilišči profes >r Sercl v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani predaval v ruskem jeziku členom ruskega kružka; a ker je imel pristop sploh vsakdo, se je udeležilo predavanja tudi mnogo drugih, ki se bivijo privatno z ru-š5ino. G.<spod profesor Šercl je predaval jako zanimivo o svojem potovanju po Fin- 1 skem. — Gospod profesor Šsrol hoče prirediti to zimo 20 predavanj v rmkem jez ku : povedati namerava še mnogo zanimivega o svojih potovanjih po Rusiji in drugod. Predavanje bo vsako sredo ob o-miii zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«, kjer ima tudi višji ruski kurz svoje konverzacijske ve-
čere. Občinstvu je dana prilika, slišati mnogo & ^ ^^
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 7. (B ) — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi je interpelacija poni. Tarabosija, s katero zahteva — sklicujč se na najnoveje dogodke na vseučilišču v Ino-mostu — naj se paralelni kurzi na vseučilišču v Inomostu premeste v Trst, kjer naj se spopolne v laško univerzo. Dalje je med došlimi spisi interpelacija posl. Rreiterja, a katero zthteva — sklicujč se na spopade med Poljaki in Madjari pri Morskem očesu — naj ee takoj določijo meje na podlagi izreka razsodišča. — Zbornica je nato nadaljevala razpravo o Koerberjevi izjavi. Posl. Biankini je opozarjal, da toliko nizik odstotek italijanskega prebivalstva v Dalmaciji zahteva italijanski jezik v deželnem zboru in v uradih, vzlic temu, da je avtonomna ob'ast uvela hrvatski jezik in ga deželni zbor dalmatinski zahteva že 20 let. Pa ne le v Dalmaciji, ampak tudi v Trstu se poskušaj«, proti Hrvatom in Sloveocem ista sredstva, ko 29 tisočem Slovencev ne dado niti ene ljudske šole in ne uineje namestn'k- ne hrvatskega ne slovenskega jezika. Tako politiko, katero goni italijanska irredenta, vladi ne bi smela trpeti.
Govornik je navel posamične kričeče slučaje agitacije, kakor jo tira »Lega Nazio-nale« v Dalmaciji«. Tožil je radi neopravičenih konfiskacij hrvatskih nnvin, kakor tudi radi tlačenja hrvatskega življa v Dalmaciji Italijanom v prilog ter je pripomnil, da taki čini ne služijo v slavo ni novemu namestniku, ni vladi. Govornik je povdarjal, da je italijanski pesnik Gabriele D' Annunzu/oblju-bil zložiti odo, katere prihodek se nakloni irredentist'ški »Lega Nazionale«. Potrpežljivost Hrvatov in Slovencev je pri kraju.
Treba storiti konec temu abnormalnemu stanju, v katerem je avstrijska vlada zašč.t-nica irredente. Vladi je v dolžnost, da stori to tu li z radikalnimi sredstvi, ker sicer da Jugoslovani najdejo sre htva in poti, da rešijo svojo narodao3t.
Začel je govoriti pnslanec
dr. P raža k.
zanimivega.
I
Vesti iz Štajerske-
— Kje so tisti sijajni uspehi? >Šta-jerc« je že vriskal od veselja, da po letošnji deželnozborski volitvi iz kmetskih skupin pridejo prvi pos'anci njegove barve v deželni zbor. Toda vsi so propali in sicer sijajno propali! Vračko je na teh volitvah zopet propali Vjel je le osem glasov, katere si lahko ssdaj v Orehovcih shrani. Načelnik okrajnega zastopa gornjeradgonskega tirej nima nobenega zaupanja več! Zadravec pa X Na znanje presvetlemu vladiki je žalostno prinesel v Loperšice 13 glasov, v Trstu! Iz Grožnjana nam pišejo: V prvi On je predsed. nemškutarske kmetske zveze, polovici minolega meseca se je predstavila zanj je agitiralo vse, kar je v ptujskem okraju
KKMX*KKK**KKKK*»
je
8.
presvetlemu vladiki tržaškemu deputacija iz te župnije s prošnjo, da bi presvetli vplival na novoimenovanega našega župnika v tem zmislu, da bi ta poslednji ne odpravljal iz naše cerkve še ono malo našega jezika, kar ga je zapustil njegov prednik, ki je bil naš odločen protivnite v narodnem pogledu. Presvetli vladika je obljubi', da se hoče dati informirati o stvari in da poskrbi, da bo ustreženo opravičeni zahtevi naši.
Da bo znal presvetli, kako se je izpolnila njegova obljuba, mu sporočamo tem potom, da je župnik Va9elli prvo nedeljo po povratku deputacije iz Trsta propovedoval pri prvi sv. maši edino italijanski in tako tudi sledeče nedelje, da-si se je pred njim pri tej maši vedno propovedovalo hrvatski!
Sedaj ne vemo, ali je gospod župnik dobil kakov nalog ali ne ? In ne vemo, da-li le po svoji volji postopa proti željam ogromne večine prebivalstva, ali pa mu je puščeno na voljo, naj dela, kar hoče, da je le zadovoljna tista peščica Italijana&ev v našem mestecu!
nemšk. in nemškutarskega. A le 13 glasov je dobil ! Kre«mik je bil celo prepričan, da zmaga. A to je bilo slabo prepričanje! Kmetje ga poznajo in ga ne alarajo. O kandidatu Da-mianu pa sploh ni vredno govoriti, ker je bilo od vseh dob izključeno, da tako neznan in nezaslužen človek kje zmaga. Radovedni smo, ali »S ajerc« tudi v p'stbni izdaji naznani propad svojih mož, kakor je prej njih kandidaturo !!
Pc »Slov. Gospodarju«.
Vesti iz Koroške.
-+- Kje pa smo ? Pod tem našlo. om piše »Mir«: Na naše piitožbe, da naj tiskovine na poštah ne bodo samo nemške, dosegli smo res, da so pestale dvojezičas. Pa ne prenaglo! Ne mislite, da so nemškoslo-venske, ampak — nemško-češke, posebno brzojavke. Pričakujemo od pristojnih oblasti, od c. k. trgovinskega ministerstva, da našim postajnim uradom dsC našim krajem primernih tiskovin. Ne svetovali bi ministru, da bi kdo naših »hajlovcev« dobil brzojavko na nemško češkem papirju.
X X X X X X X
X
X
X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge v Gorici (Soltau)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Čcmigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva priinorsie dežele.
Solidnost zajamčena, fcajti les se osuSi v to nalaSč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
H* Album pohlitev brezplačen. "VI
X X X X X X X X X X X X X X X X
Prva lt «»Jvečja tovara« pohlitra rseh vrat.
•J T R S T
XXXX*XX*XK *X *XXtt
l&®Q©©©©©3l5>a>SJSJ5Ji3J3*
iMsaim Levi Miizig
&
& & &
i Sf
Sf
& &
m
ra §
©
(O
©
©
TOVARNA:
VI« Tera, vogal Via Unltaata
ZALOGB:
Piazza Ratari« it 2
(Šolsko poalopjt) In Via Riborf« it 21
T«Ufon it 670. -HOH-
Velik Ubsr tapecarlj, treal In >Uk. ls-vriaj« uiočbt tudi po posebnih načrtih.
Otat brii konknreno«.
ILOITROTilJ CIIIK USTOII II rillKfl Predmeti postavio se na pa. obrod aII železnico franko
\
prodajalnica tzgotovljenih oblek
= „AUa citta ili Trieste" =
tvrdke
« EDVARD KALASCH mm
Via Torrcntc št. 34 nasproti gledališču „Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan |>o izven red no nizkih cenah. Izl>or boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki ee napravijo j k) meri.
9
Gustav Bonazza
v Trstu. Piazza Harricra vecHiia,
(Vdgltl J Velika zalog
je v 111 tapecarij.
Popolno opremljene sobe.
Konkurenčne cene.
Naročbe se dobavijo raz ven embalaže fianko na kolodvor ali brod v Trstu
Najstarejša slovenska tovarna lil zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv- Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroČbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem časn in v polno zadovoljcoflt naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne narocbe Be toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
„Ali g ii it Franz"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
liter po 40 kr. », 3 6 ,,
Bela vipavska . . Crna istrska . . .
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam se pošilja na <1om od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 38 kr. črno istersko liter po 34 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem. katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlau, lastnik.
Mazza Kamera vecehia. \
A Androoa deli" 0!mn).	j%
»<xa pohištva. ogledal, okvir- j

J M. U. Dr. Ant. Zahorsky	5
^ ssiporoča svojo pomoć na porodih, abortih	P j
^ in vseh ženskih Imlaziiib, kakor: ne-	P \
^ rednosti v j»erij«Kli, krvavenje, beli tok,	i \
^ nerealna lega maternice itd.. kakor sploh	J X
^	v vseh »lučajih lnilezni.	J
i	P
' Ordinuje u lira Carintia 8. od	|
Henrik
Trst, Via Nuova štev. 18-
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne oprave, najbolj pripravne za
9arove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu it8. itd.
Najzmernejše cene.
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
S >
> > > >
>
J>
Mihael Zeppar
ima zalogo peč-j od iuajclike v velikeir. izboru, nama novost, bodici glede riHarij ali barv. Suov sestaja od same stanovitne 'zem-l,e. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnozuane in odlikovane tovarne za peci Bratov Schutz v IJianskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 500/° na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih peči iz železa ali udelanih z maj oliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
i
«>-11 i u od 2-4.
Anton Skerl
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošee in cilindri za godbo v velikem izbor«. Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. "^P® XB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo v-i prf dmeti i udi na mesečne obroke.
3van Scmulic
v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v I rstu in okolici kakor t tuli po deželi, svojo
ir bogato zalogo pohištva.
A' zal«>oi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in lielega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m po&tu-žl a t< ina in poštena.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
i«r gogat izbor
divan o v, ekvirjev, ogledal, stolić, stenskih niše rahaja v dobroznani
W zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
( 10° o popusta. )
Osmico
aj
je odprl	g
Matija Lah v Rocolu. %
^ *
Prodajalnica ur 1-5»
i
u 04
f. }(aslinger
zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 1*2.
Vel;k izl»or ur vwli vi »t. Poprave se izvrše v kateri si kol i mntžini in kateresibodi vrste, k&kor krononietri itd. z vso natančnostjo in t »čno3ij > na jain-tvo.
etika zaloga
platnenega in bombažnega blaga
u ulici Nuova štv. 15
zraven pekarne Morin
tvrdke Viltorio (Jasparini
Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje, nogovice in švicarske veznine. kotonina. platno, prtnina. prsa za .srajce, spodnja krila, srajce za gospe, rofcci itd.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
rraven cerkve sv. Petra Piazza Rosa rio pod ljud »olo. Bogata zalosra raznovrstnih obuval za gospodo, gospe i 11 otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. PoSiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter -e izvršuje z Daj večjo točnostjo iu natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zilagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr pi iv. avstr. Lloyda.
2
£
H-
o o
o
( Oprave za neveste.
Spštovane slovenske pspoOinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-)lfUtodijevo
cikorijo.
r.


TOC

x
V manifaktnrni trgovini
tvrdke ginseppe Bolte
v ulici Nuova, nasproti palače	Salem se nahaja:
kotonina navadna, široka 78 cm po 16 novč. meter
„	„	„ 78 ,, I. „	18 ,, „
lOO „ I. „	22 „
„ iza rjaiiej „ i 56 „	36
bela	„ 78 „ „	20 „
156 „ „	50 „
•za rjflUei
:x:
x


X

OBU VA L A.
—	Dobro jutro! Kani pa kam r
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste
j obuvala za moške, ženske in otroke.
' Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobnp.
Lastnik : Peter Reliar.
FERDO GUŠTINCIČ
klesarski mojster
TRST ?ia Siuliaai II« — BARKOVLJE zraven prtopal&a
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in l^ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.