Štajerddian P^ B z novim pogledom na dogajanje Sli DiSlflOa • Bo ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. fegistririijte se na wwmfoidmkoifi občina morala tožiti državo?! O Stran 6 Politika Gorišnica • Daljnovod ni otroška igrača... O Stran 5 Ptuj, torek, 8. julija 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR V • št. 53 C t ¡to toterski in id RADIOPTUJ 89,8*98,2'I04,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Podravje • S subvencijo do zaposlitve več kot 50 oseb O Stran 3 Kronika Podravje • Kako v lekarnah preverjajo zdravniške recepte O Stran 24 Slovenija • Katastrofalno leto za čebelarje Letos za 80 odstotkov manj domačega medu Čebelarji zaradi izjemno slabe letine, ki je ne pomnijo desetletja, pozivajo kmetijsko ministrstvo, da jim urgentno pomaga, sioer naslednje leto ne bo ne čebeljih družin, ne medu. Šport Tenis • Blaž Rola ta teden znova rekordno visoko O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Industrijska cona v Lenartu sameva Bodo z nižjo ceno r pridobili kakšnega -P O Stran 7 Izbirate lahko med: BREZZICNO VREMENSKO POSTAJO ali PLAŽNO BRISAČO S TREMI ŽEPI, 70x215 cm porovnumRGEncun 039 fes». C> ¡9 "Qsñ irúfiscaQenc RADIOPTUJ 89.8"98.£.|04j3 POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. * Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. w. 2 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 8. julija 2014 Podravje • 118 zaposlenih preko javnih del Ptuj ze marca porabil ves denar za javna dela Za javna dela je v letošnjem letu skupno namenjenih 43,4 milijona evrov. Od tega je z 8,2 milijona evra razpolagala območna služba Maribor, za programe javnih del v območni službi Ptuj pa je bilo na voljo 1,7 milijona evra. V okviru javnih del je na območju urada za delo (UD) Slovenska Bistrica zaposlenih 160 oseb, na območju UD Ormož 54 in na območju UD Ptuj 178. Sredstva v višini 41,1 milijona evrov (dva milijona evrov sta namenjena za ustanavljanje socialnih podjetij za trajno zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin) so bila razdeljena po območnih službah na podlagi povprečne stopnje registrirane brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti je bila lani v obdobju januar-avgust v občini Slovenska Bistrica 14,8-odstotna, za 0,1 odstotka je bila višja v občini Ormož, na Ptuju pa je bila brezposelnost 13,6-odstotna. V letošnjem letu je v programe javnih del vključenih 118 oseb iz občine Slovenska Bistrica, 44 iz občine Ormož ter 104 osebe iz občine Ptuj. »Pri tem moramo poudariti, da gre za podatke o stalnem bivališču oseb. Osebe se lahko vključujejo v javna dela tudi pri izvajalcih, ki nimajo sedeža v naštetih Uvodnik občinah,« so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Največ javnih del v sociali in izobraževanju Delež financiranja s strani zavoda je določen glede na povprečno stopnjo brezposelnosti po posameznih občinah. Vse tri navedene občine so upravičene do 75 odstotnega sofinanciranega deleža plač. Poleg tega zavod zagotavlja tudi denar za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, stroške predhodnega zdravniškega pregleda v dejanski višini in sredstva odpravnine ob upokojitvi pod pogoji, ki jih določa delovno pravna zakonodaja. Izvajalec javnih del (občina, društva, Ne pričaj po krivem! V teh, sicer lepih poletnih počitniških dneh poleg toplega vremena za vsakodnevno povišanje temperature pridno skrbijo tudi vodje in pristaši političnih strank, ki v boju za čim večje število glasov na nedeljskih državnozborskih volitvah dobesedno tekmujejo, kdo bo storil več. Po slovenskih regijah se vrstijo njihovi obiski, okrogle mize, tiskovne konference, kolesarske štafete, zborovanja v podporo temu ali onemu, sprejemajo se deklaracije, stališča ter cel kup drugih političnih agitacij. In to prav zdaj. A glej ga zlodja, v predvolilni boj so se bolj kot kdajko-li doslej vključili tudi predstavniki cerkve, čeprav je ta z ustavo ločena od države. Nekoliko predaleč pa je šel škof Glavan, najvišja cerkvena avtoriteta in torej tudi simbolični predstavnik cerkvene institucije pri nas, ki si je na četrtkovi tiskovni konferenci privoščil (ne)premišljen in spolzek komentar, da verjame le tistim pravnikom, ki zatrjujejo, da je proces proti Janši politično montiran, sodnike na treh sodiščih pa obdolžil, da so zgolj podaljšana roka politične elite, ki hoče Janšo na volitvah že tretjič onemogočiti. Gre za očitno in namerno zavajanje javnosti in diskreditacijo veje sodne oblasti, ki presega vse meje. To bodo po mojem prepričanju brez težav spoznali tudi vsi, resnično pošteni verniki, ki vedo, da je med desetimi božjimi zapovedmi tudi tista: ne pričaj po krivem! Zato se mi zdi pogumna poteza predsednice vlade, ki je sicer v odhodu, a je še vedno na čelu vlade, saj je edina zbrala dovolj politične modrosti in Vatikanu poslala pismo, v katerem papeža sprašuje, ali je seznanjen z dejanji slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in ali se mu zdi dopustno vmešavanje cerkve v pravosodno vejo oblasti; kajti po njenem prepričanju (in verjamem, da nas je takih še zelo veliko) je to nedopustno, predvsem pa v nasprotju z našo ustavo. Ker je splošno znano, da je papež Frančišek v svoji skromnosti in pokončnosti nadvse pravičen ter prav zaradi tega tudi najuglednejši cerkveni mož na svetu, saj opravlja delo v svoji instituciji zelo resno in je to dokazal tudi s tem, da sta dva slovenska cerkvena dostojanstvenika zaradi suma gospodarskega kriminala morala nemudoma zapustiti svoje položaje, verjamem, da bo tudi v tem primeru presodil pravično in se temu primerno tudi odzval. Kršenje ustave neke dežele vendarle ni mačji kašelj. Martin Ozmec šole ...) pa zagotavlja denar za pokrivanje razlike plač udeležencev, regres za letni dopust, dodatke za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, ter materialne stroške, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. »Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavlja izvajalec tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače,« so dejali na zavodu. Največ javnih del se izvaja na področju socialnega varstva (pomoč starej- Višina plače je določena v Zakonu o urejanju trga dela in je odvisna od ravni izobrazbe. Za pridobitev denarja za zaposlovanje preko javnih del so se lahko prijavili neprofitni delodajalci, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, občine, zavodi, društva ... Preko javnih del je mogoče zaposliti brezposelne osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela za obdobje enega leta, so brezposelni invalidi, brezposelni Romi, brezposelni moški, starejši od 58 let, brezposelne ženske, starejše od 55 let, so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Raven strokovne izobrazbe Višina plače Višina plače I. Bruto II. Bruto I. 631,32 732,96 II. 670,78 778,78 III. 710,24 824,59 IV. 749,69 870,39 V. 789,15 916,20 VI. 868,07 1.007,83 VII. 946,98 1.099,44 Regres za prehrano med delom znaša od januarja 2014 na dan 3,61 EUR vir: Zavod RS za zaposlovanje šim, invalidom, uporabnikom socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje, socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, humanitarne dejavnosti, laična pomoč družinam . ), potem na področju izobraževanja in športa, kulture ter ekologije in urejanja okolja. Večina denarja že porabljenega Zaradi že razdeljenega denarja za javna dela je bilo javno povabilo za prijavo javnih del 14. marca 2014 zaključeno za območne službe: Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje, v drugih območnih službah zavoda je javno povabilo še odprto, vendar je tudi na drugih območnih službah večino sredstev že razdeljenih. Tako na Območni službi Maribor ravno predlagajo zaprtje javnega povabila za njihovo območno službo, so še sporočili z zavoda. Sicer pa je rok za prijavo za razpoložljiva sredstva najdlje do 7. oktobra. Mojca Vtič Slovenija • Čebelarji bijejo plat zvona Letos za 80 odstotkov manj domačega medu »Tako slabe letine kot je letošnja, ne pomnijo niti čebelarji s 40 letnim čebelarskim stažem in več,« opozarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS), kjer so te dni na pristojno kmetijsko ministrstvo že poslali prošnjo za urgentno pomoč. »Predlagamo, da v najkrajšem možnem času prouči možnosti pomoči čebelarjem v smeri oprostitve plačila davščin in prispevkov, vezanih na čebelarstvo (npr. oprostitev plačila pavšalne ocene dohodka na panj v primeru pavšalne obdavčitve, oprostitev plačila prispevkov v primeru pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja iz tega naslova ipd.), za finančno pomoč pri nakupu sladkorja, da se proučijo tudi druge možnosti finančne pomoči čebelarjem ter da se jim povrne škoda. Treba se je zavedati, da je situacija v čebelarski panogi zelo resna, zato je treba urgentno pristopiti k reševanju te problematike, v kateri smo se znašli čebelarji. Od tega je namreč odvisno tudi to, ali bomo v naslednjem letu lahko govorili vsaj o približno enakem številu čebeljih družin, s katerimi bomo čebelarili, ali pa bomo pisali o novi katastrofi: propadu velikega števila čebeljih družin in posledično o posledicah vpliva na zmanjšanje pridelave hrane,« so med drugim zapisali v svoji prošnji oz. pobudi. Povprečno se v Sloveniji na določenih lokacijah, odvisno od podnebnih razmer oz. fito-geografskih območij, pojavljata ena do dve glavni paši. To pomeni, da lahko čebelar, ki čebelari stacionarno, pričakuje povprečno eno do dve točenji medu, kar predstavlja povprečno 18 kg medu na panj. Seveda pa so čebelje paše odvisne še od vremenskih razmer v času, ko gospodarsko pomembna medonosna drevesna vrsta cveti oz. medi. Le-te so to leto čebelarjem povzročile največ skrbi. Akacijeva, cvetlična, javorjeva in smrekova paša v celoti izpadle »V povprečni letini akacijev med predstavlja skoraj tretjino slovenske pridelave medu, to leto pa je akacijeva paša izpadla v celoti, saj je v času cvetenja deževno in hladno vreme preprečilo, da bi čebele odšle na pašo. Medenja prav tako nismo zaznali na javorju in smreki. Čebelarji smo po zelo slabem začetku čebelarske sezone, izpadu cvetlične, akacijeve, ja-vorjeve in smrekove paše optimistično pričakovali pašo na lipi in kostanju, ki je do sedaj sodila med zanesljivejše paše in je razširjena na Gorenjskem, Tolminskem, Notranjskem, Dolenjskem, v nižjih legah Štajerske in na posameznih delih Go-ričkega. Tudi ti paši sta praktično mimo in zaradi vsakodnevnih ploh in neviht tudi na teh pašah ni bilo zaznati donosov, čebele pa je bilo treba vseskozi krmiti. Kot zadnja obilnejša paša v sezoni nastopi paša na hoji ali jelki, ki sodi med najbolj nepredvidljive paše, v primeru suše in hude vročine pa sploh ne medi. V tem letu je hoja me-dila le na območju osrednje Letos bodo čebelarji po ocenah opaz pridelali le okrog 470 ton slovenskega ša 2000 ton. Slovenije, žal pa so to lahko izkoristili le redki čebelarji,« stanje v čebelarstvu opisuje predsednik ČZS Boštjan Noč. Nič kaj obetavnejše pa ni niti prihodnje obdobje: »Ker se v zadnjih letih v juliju, predvsem pa v avgustu pojavlja brezpašno Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 8. julija 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Podravje • Prvi izziv 2014 S subvencijo do zaposlitve več kot 50 oseb S pomočjo subvencij v okviru programa Prvi izziv 2014 je zaposlitev dobilo že več kot 50 oseb iz Podravja. Končno število bo znano v prihodnjih dneh, saj naj bi zavod še ta teden obravnaval večino ponudb, ki so jih oddali delodajalci za zaposlitev s subvencijo. Zavod RS za zaposlovanje je konec maja objavil javno povabilo »Prvi izziv 2014«, s pomočjo katerega naj bi se zaposlilo 690 oseb, starih do 30 let, ki so vsaj šest mesecev prijavljene pri zavodu in imajo stalno prebivališče v vzhodnem delu države. Za zaposlitev brezposelne osebe za obdobje najmanj 15 mesecev s trimesečnim poskusnim delom delodajalec prejme subvencijo v višini 7.250 evrov. Izplačilo prvega dela subvencije, ki se dodeli za čas poskusnega dela, znaša 2.250 evrov (750 evrov za vsakega od treh mesecev), izplačilo drugega dela subvencije, ki se dodeli za preostali del 15-mesečne zaposlitve, pa znaša 5.000 evrov. Projekt, ki je vreden 5.000.000 evrov, delno financira Evropska unija, in sicer iz Pobude EU za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada ter udeležbe slovenskega proračuna. Do sedaj so na zavodu obravnavali približno 540 ponudb delodajalcev za subvencionirano zaposlitev oseb. Od tega je že bilo izbranih 353 delodajalcev, ki bodo skupno zaposlili 394 oseb, kar skupno pomeni 2.856.500 evrov subvencij. 74 delodajalcev, ki so oddali ponudbo na razpisu, ni bilo izbranih, predvsem zaradi neustreznega postopka izbora kandidata za zaposlitev pred oddajo ponudbe ali neporavnanih obveznosti do države, so pojasnili na zavodu. Pogodbe med Zavodom in de- lodajalci se sklepajo do 10. julija, pogodbe o zaposlitvi med delodajalci in osebami pa do 15. julija. Največ oziroma 67 izbranih ponudb delodajalcev je z območja Območne službe Celje, nato s 55 izbranimi ponudbami Območna služba Maribor, sledita Murska Sobota z 49 ponudbami ter Območna služba Velenje s 46 izbranimi ponudbami. Slab teden po zaključku prijav je zavod že sklenil 163 pogodb z delodajalci v vrednosti 1.305.000 evrov, kar pomeni zaposlitev za 180 oseb. 93 odstotkov pogodb je sklenjenih za zaposlitev ene osebe, največje število možnih zaposlitev pa je pet. Cilj programa je omogočiti vključitev mladih v delovno okolje in izboljšati njihove zaposlitvene možnosti. »Naj še dodamo, da jeseni letos načrtujemo podoben program oz. spodbujanje pridobivanja prvih delovnih izkušenj mladih z izpopolnjevanjem za konkretno delovno mesto (tako za vzhodno kot zahodno Slovenijo). Koliko denarja bo namenjenega za novi program in koliko brezposelnih naj bi bilo vanj vključenih, še usklajujemo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,« so še dejali na zavodu. Seznam izbranih delodajalcev so prvič objavili 1. julija na svoji spletni strani, v naslednjih dneh pa ga bodo osveževali. Mojca Vtič Seznam delodajalcev, katerih ponudbe so bile sprejete na javnem povabilu Prvi izziv ovalne napovedovalne službe medenja medu; povprečni letni izplen sicer zna- obdobje, ki je posledica visokih temperatur in male količine padavin (letos brezpašno obdobje že julija), pričakujemo, da bomo zaradi pomanjkanja paše v tem obdobju morali čebelarji čebele krmiti, kot smo jih krmili v aprilu in maju ter celo v juniju. Poraba sladkorja na čebeljo družino bo tako letos namesto 12-15 kg nad 30 kg.« Zaradi varoje grozijo še izgube čebeljih družin Povprečno smo v Sloveniji v preteklih letih pridelali okrog 2.000 ton medu. Opazovalno napovedovalna služba medenja za letošnje leto ocenjuje pridelavo le okrog 470 ton, kar je za kar 80 % manj kot v preteklem letu in ne dosega niti četrtino povprečne pridelave medu. »Po tako katastrofalni sezoni čebelarjem sedaj grozijo še velike izgube čebeljih družin, saj opažajo prekomerno na-padenost družin z varojami. Ekonomičnost čebelarske panoge v tem letu je tako postala nevzdržna. Marsikdo se v tem letu sprašuje o smiselnosti vztrajanja v čebelarstvu. Socialna ogroženost pa grozi predvsem tistim, ki jim čebelarstvo predstavlja edini vir preživetja, saj zaradi izgube dohodka in visokih stroškov, povezanih s čebelarstvom, ne bodo mogli zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb,« zaključuje Noč. BN, Ur Naziv podjetja Kraj Število odobrenih subvencioniranih zaposlitev A & V LEŠNIK podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino uvoz-izvoz, d. o. o. Miklavž na Dravskem polju 2 Adamčič Marko, S. P. - Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov Ptuj 1 Albin Promotion proizvodnja, trgovina, storitve, d. o. o. Majšperk 1 Ambulanta Mršnik, splošna zdravstvena dejavnost, d. o. o. Destrnik 1 Ambulanta splošne medicine in medicine dela, prometa in športa Vesna Mele, dr. med. spec., MDPŠ Ormož 1 Avguštin Marjan, s. p. - Zaključna dela v gradbeništvu, posredništvo Majšperk 1 Avtohiša R&M Hvalec, Trgovina z novimi in rabljenimi vozili in servis, d. o. o. Kidričevo 1 Avtoprevozništvo, posredništvo in gradbena mehanizacija, Markež Dušan, s. p. Slovenska Bistrica 1 Branko Habjanič, s. p., servis strojnih naprav Videm pri Ptuju 1 DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. Ptuj 1 Emat, Elektrotehnika, montaža, avtomatizacija, telekomunikacije, Matjaž Tramšek, s. p Slovenska Bistrica 1 Frizerski salon Goga Stanislav Solatnik, s. o. Miklavž na Dravskem polju 1 Frizerstvo Mano, d. o. o. Ivanjkovci 1 Iskra-Releji tovarna relejev, d. d. Makole Kostanjevec Gradnje, podjetje za storitve, d. o. o. Vitomarci 1 Lozinšek Ivan, s. p. - Mizarstvo Livoles Podlehnik 1 MASIMA IGD, gradbeništvo, proizvodnja in storitve, d. o. o. Videm pri Ptuju 1 MIAAOU, Helena Zorec, s. p., Posredništvo Ptuj 1 Modno šivanje Monka, Simona Vajda, s. p. Markovci pri Ptuju 1 Nega rok in nohtov Tjaša Žgajner, s. p. Miklavž na Dravskem polju 1 Nova Reha servis invalidskih vozičkov in posredovanje pri prodaji, Šmigoc Branko, s. p. Hajdina 1 Odvetniška pisarna Sergeja Repič Slovenska Bistrica 1 Pro-al Gradnje, gradbeništvo in storitve, d. o. o. Zgornja Polskava 1 Pro-Iinvesticije, d. o. o. Ptuj 1 Rihtarič Milena, s. p. - Ročno sestavljanje kovinskih predmetov Lovrenc na Dravskem polju 1 Splošno gradbeništvo Beranič, Boštjan Beranič, s. p. Lovrenc na Dravskem polju 1 Stildom družba za proizvodnjo, posredništvo, gradbeništvo, storitve in trgovino, d. o. o. Lenart v Slovenskih goricah 1 SV PROJEKT, Montaže kovinskih konstrukcij, Slavko Vrbanic, s. p. Podgorci 1 Svenšek Jakob, s. p. - Gostilni pri kostanju Lovrenc na Dravskem polju 1 TA & RO podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, d. o. o. Ormož 1 Transport Frangež transportne in druge storitve, d. o. o. Cirkovce 1 Trgovina na drobno in storitve, Alenka Mrčinko, s. p. Ptuj Tuning družba za trgovino in storitve, d. o. o. Lenart v Slovenskih Goricah Vrtnarstvo in hortikultura Franc Horvat, s. p. Markovci pri Ptuju 1 Zavod center Nova, Zavod za razvoj, svetovanje in izobraževanje Ormož 1 Zelenjava Forminka proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Gorišnica 1 Zidens trgovina, d. o. o. Ptuj 1 Tigon, podjetje za gostinstvo, turizem, kmetijstvo in storitve, d. o. o. Jurovski dol 1 Tlakovanje San Stanislav Vohl, s. p. Zgornja Korena 1 Sadjarstvo Senekovič proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Sv. Jurij ob Ščavnici 1 PIKAPOKA vse za otroka, d. o. o. Ptuj 1 Oljarna Belšak, Jožica Belšak, s. p. Sv. Jurij ob Ščavnici 1 Elektro SIM, Silvester Valentan, s. p. Zgornja Korena 1 Avtomehanika Kaučič Feliks, s. p. Sveta Ana v Slovenskih goricah 1 Avtoprevozništvo in storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo, Rajko Bukovec, s. p. Kog 1 vir: Zavod RS za zaposlovanje, 4. julij Foto: OM 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 8. julija 2014 Ptuj • O povračilih zaradi motenega poslovanja Gorišnica • Občin Rešitve iščejo za vsak primer posebej Dalino ....................... ...... .............. M Ptujski mestni svetniki so na junijski seji sprejeli sklep o imenovanju komisije za pripravo strokovnih podlag za lažje delovanje poslovnih subjektov ob večjih infrastrukturnih investicijah. Sprejem sklepa so spodbudili obrtniki in podjetniki, ki so zaradi velikih infrastruk-turnih projektov, ki se izvajajo na celotnem območju MO Ptuj, ostali celo brez zaslužka oz. dela zaslužka. Doslej investicij v takšnem obsegu ni bilo, zato tudi ni bilo zahtev po povračilih. Gre za komisijo z devetimi člani, ki bo pripravila oz. določila nabor ukrepov. Tako imenovanje komisije kot potrditev nabora ukrepov je v pristojnosti župa- na. Komisija bo ukrepe lahko izbrala v okviru oprostitev plačil nekaterih obveznosti gospodarskim subjektom in v okviru preventivnih ukrepov pred začetkom investicij. Enotni ukrepi niso možni. Najlažje bo tam, kjer gospodarski subjekti uporabljajo poslovne prostore in javne površine v lasti občine, saj bo v teh primerih mogoče iskati oprostitve pri najemninah oz. taksah. Pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v teh primerih oprostitve niso mogoče. Mogoči so tudi nekateri mehki ukrepi, kot npr. objava brezplačne reklame v občinskem glasilu. Skratka, oblikovati bo treba čim več orodij, da se bo mogoče ustre- Foto: Črtomir Goznik Velike ptujske investicije so težave povzročile tudi poslovnim subjektom, ki zahtevajo povračila. (Fotografija je simbolična.) V MO Ptuj je v tem trenutku odprtih več delovišč, ki otežujejo poslovanje gospodarskih subjektov. Ker je zaradi tega motena njihova dejavnost, seveda pričakujejo povračila. MO Ptuj si - ne glede na določila obligacijskega zakonika, da so motnje, ki nastanejo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti do običajne mere dopustne - želi negativne posledice čim bolj omiliti. Člani sveta občine Gorišnica tudi trasa 2 x 400 kW daljnov zno odzvati na kar največ problemov, ki so jih odprle velike naložbe. Komisija bo morala prisluhniti vsakemu primeru posebej. Vsak izpad dohodka zaradi tekočih naložb bo moral biti podprt z argumenti. Prizadeti bodo povračila zaradi izpada dohodka in drugih problemov (prizadeti so tudi invalidi - občani) uveljavljali na podlagi vlog, k podaji jih bo MO Ptuj pozvala z objavo v Uradnem vestniku. Čim prej pa bo treba tudi poiskati vir, iz katerega bo mogoče nekatera povračila tudi zagotoviti. MG Daljnovod bo trajno posegel v bivanjski Podvinci • Z zbora krajanov Pričakovali večjo odgovornost izvajalcev Tudi na zboru krajanov v Podvincih se je podobno kot v Žabjaku pokazalo, da je osrednji problem pri gradnji kanalizacije na tem območju pomanjkanje ka nezadovoljstvu krajanov prispevali tudi izvajalci sami s potekom del, ki so bila večkrat brez pojasnil prekinjena in z zapiranjem območij gradnje, s čimer s oz. povratek, še več težav pa so povzročili podjetnikom in obrtnikom. Čeprav so 12 let čakali na gradnjo kanalizacije, so jo zaradi vseh teh problemov tako rekoč zasovražili, saj je bila čez noč kakovost njihovega življenja postavljena na glavo. Projekt so ocenili kot nestrokoven, prav tako močno dvomijo, da bo tudi tampon ceste kot podlaga za asfaltiranje izveden strokovno. Tudi nadzorniki so po njihovem mnenju zatajili. Čeprav v MO Ptuj obljubljajo, da bodo trenutno še razrite ceste, ki jim grenijo življenje, dobile grobi asfalt do začetka oktobra, nekateri dvomi še ostajajo. Zadovoljiti so se morali tudi s pojasnili, da je območje gradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja, ki ga sofinancira EU, določeno z evropskimi kriteriji, ki zahtevajo veliko gostoto poselitve. Udarnih jam ne bodo več polnili z blatom »Priznati moram, da so bili udeleženci na zboru krajanov v Podvincih izjemno korektni. Njihovi predlogi in pripombe bodo pomembno prispevali pri nadaljevanju del. Ko smo jih seznanili s kakšnimi nerazumnimi pogoji, nas je država prisilila v to investicijo, da smo ta projekt pričeli v zimskih mesecih, se je večina z razlago strinjala. Še enkrat bi se želel vsem javno opravičiti za številne navidezne nelogičnosti, ki se pri tem projektu pojavljajo. Ker smo omejeni s časom, denarjem in ljudmi, moramo praktično na vseh gradbiščih preskakovati logična zaporedja. Če je npr. en izvajalec končal dela v Podvincih, drugi pa še del ni končal v Žabjaku, ga preprosto ni mogoče prestaviti v Podvince. Da pa bi občanke in občani lahko vsaj zasilno prihajali na svoje domove, se cestišče zasilno zasuje, ker vemo, da bo v naslednjem tednu, ko bo druga ekipa prosta, potreben ponovni izkop. Takih in podobnih zapletov je zelo veliko in jih žal ni moč odpraviti. Zaradi izjemno kratkega roka za gradnjo kanalizacije, ki mora biti končana v jeseni letošnjega leta, nam je zmanjkalo časa za podrobno informiranje krajanov. Strinjam se z njimi, da bi bilo veliko manj vroče krvi, če bi jih pravočasno in podrobneje informirali o poteku del,« je po končanem zboru krajanov v Podvincih povedal ptujski župan Štefan Čelan. Kljub vsem pomislekom je zbor enotno podprl sklepe, ki se nanašajo na izboljšani nadzor in urejanje udarnih jam na cestiščih, da jih ne bodo več polnili z blatom, temveč drobljencem iz odstranjenega asfalta, ki so ga oni plačali, ne da sedaj z njim služi nekdo drug, udarne jame na njihovih cestah pa so zapolnjene z ne-kakovostnim materialom. Izvajalec pa bo do konca oktobra poskrbel, da bodo vsa cestišča prevlečena z najmanj grobo asfaltno površino. V zimskih mesecih se bodo cestišča praviloma še posedala, spomladi oz. najkasneje do poletja 2015 pa bodo vsa tudi prevlečena še s fino asfaltno plastjo. Za komunalni prispevek poiskali najoptimalnejšo rešitev Kljub še dodatnim pojasnilom pri plačilu komunalnega prispevka, o katerem so tudi največ govorili, ljudem še vedno ni razumljivo, zakaj je plačilo komunalnega prispevka odvisno od velikosti objekta in parcele, če si morajo hišni priključek sami zgraditi. „S prisotnimi na zboru se strinjam, da je zakonska podla- ga za izračun komunalnega prispevka zelo neživljenjska. Logično bi bilo, da bi bil prispevek odvisen od velikosti priključka in potencialne rabe omrežja. Žal pa se je zakonodajalec omejil na velikost pozidanega in nepozidanega stavbnega zemljišča. Po načrtih bi kanalizacija morala biti predana v uporabo do poletja 2015. Občanke in občani imajo nato šest mesecev časa, da se priključijo. Za vse tiste parcele, ki do primarnih vodov nimajo enostavnega dostopa oz. so od njega oddaljeni več deset metrov, pa bo imenovana posebna strokovna komisija, ki bo odločala o postopkih in načinih za priklop." Foto: Črtomir Goznik Omizje zbora krajanov v Podvincih torek • 8. julija 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 5 ski OPN vključuje daljnovod vod ni otroška igrača ... so na nedavni 21. redni seji potrdili osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerem je vrisana oda Cirkovce-Pince. i prostor prebivalcev ob trasi. Traso daljnovoda sicer definira že državni prostorski načrt (DPN), ki je akt nad OPN. »Z županom Jožetom Kokotom in vodstvom občine smo se na ministrstvu pozanimali, kaj bi za gradnjo daljnovoda pomenilo, če mi tega posega oziroma objekta v OPN ne bi vrisali. Pojasnjeno nam je bilo, da to na samo izvedbo projekta ne bo vplivalo. Projekt bodo izvedli, ne glede na to, ali mi to v OPN sprejmemo ali ne. Ker je državni akt nad občinskim. Po sestanku na ministrstvu smo se srečali še z našo civilno iniciativo. Člani iniciative so nam dejali, da zadržkov glede tega, če mi OPN v predlagani obliki sprejmemo, nimajo. Država je koridor daljnovoda zarisala in od tega ne odstopa. Pogodbe za služnost za potrebe gradnje daljnovoda naj bi že bile sklenjene s približno polovico lastniki zemljišč. Daljnovod se bo gradil. Takšno je stališče države,« je na junijski seji občinskega sveta povedal podžupan občine Gorišnica Mirko Štumpf. Svetnika Bojana Purgaja je zanimalo, po kakšnem ključu je pripravljavec OPN definiral območja, kjer se bodo zemljišča iz kmetijskih spremenila v stavbna. Pri tem je izpostavil konkretni primer iz Tibolcev, kjer naj bi recimo v enem primeru vloga za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno bila odobrena, na razdalji 200 metrov od tega zemljišča (torej na podobnem terenu in območju) pa druga vloga ni dobila zelene luči in je bila zavrnjena. Podobno je spraševal tudi svetnik Robert Škerjanec, ki ga je zanimalo, po kakšnih kriterijih so se vrednotile pobude in naj se ti kriteriji ljudem pojasnijo. Predstavnik pripravljavcev OPN Karel Šrot iz Geodetskega zavoda Celje je povedal, da je zadeva kompleksna in odvisna od nosilcev urejanja prostora. »Mi smo v dokumentacijo vnesli vse pobude, nosilci so se do pobud opredelili, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa določa smernice,« je dejal Šrot. Škrjanec z odgovorom ni bil zadovoljen. »Kako je možno, da je nekomu pobuda za njivo, ki je prvorazredno kmetijsko zemljišče, odobrena. Nekomu drugemu na slabšem kmetijskem zemljišču pa ne. Res je treba ljudem pojasniti, zakaj nekatere pobude niso bile upoštevane.« Šrot je v imenu pripravljavcev akta k temu dodal: »Strategija Republike Slovenije je ohranjanje prvovrstnih kmetijskih zemljišč.« Kaj bi pomenilo nesprejetje OPN S problematiko daljnovoda je nadaljeval svetnik Robert Marin. »OPN, v katerem je vrisan daljnovod, ne morem podpreti. To pomeni, da bi s sprejetjem takšnega odloka negirali sami sebe in sklep, ki smo ga potrdili v letu 2013. Gre vendar za elementarni poseg v okolje in tega ne morem podpreti. Izločimo del o daljnovodu in glasujmo. Daljnovod ni otroško igralo, ki ga lahko po parceli premikamo po lastni volji. Ljudje bodo doživljenjsko degradirani. Razumem postopek in se bom vzdržal. Za OPN, ki vključuje daljnovod, ne morem glasovati,« je poudaril Marin, podžupan Štumpf mu je odgovoril: »Nesprejetje OPN bi pomenilo, da zaustavimo ves razvoj v občini. Če gremo proti DPN, se moramo zavedati, da bomo s sprejemanjem našega občinskega OPN neuspešni. To je tako, kot bi se borili z mlini na veter. Veliko soglasij za služnosti za gradnjo daljnovoda je že podpisanih. Ne vem, kaj lahko naredimo s tem, če OPN ne bi potrdili.« Podžupan Jože Petek je k temu pripomnil: »Nismo mi daljnovoda vnesli v OPN. Vnesla ga je država. Sicer pa naš sklep, da smo proti trasi daljnovoda, še vedno velja.« Svetnik Marin je nato še pripomnil: »Na vsaki točki rečete, da se ne da nič narediti. Da je država nad nami.« Po izčrpni debati je sledilo glasovanje. Sedem svetnikov je glasovalo za osnutek OPN, trije (Purgaj, Marin in Škerjanec) so se vzdržali. To pomeni, da gre akt v nadaljnjo obravnavo. Dokončno bo odlok potrjen, ko bo na občinskem svetu obravnavan v fazi predloga. Mojca Zemljarič Foto: MZ in investitorja kovostne in pravočasne informacije. Dodatno pa so k o domačinom čez noč otežili in podaljšali pot od doma Foto: Črtomir Goznik Zbora krajanov se je udeležilo 83 krajanov Podvincev z volilno pravico od skupaj 727, kolikor jih tam živi. Podvinčani bodo dobili tudi kolesarsko pot, ki bo povezala Podvince z Rogoznico. Ob zadnjem rebalansu proračuna je bilo za to gradnjo dodatno umeščenih 50.000 evrov. Pri krajanih MO Ptuj kot investi-torica pričakuje pomoč pri pridobivanju zemljišč, ki ves čas predstavljajo največjo oviro za izgradnjo cestne in druge infrastrukture, zato je padlo tudi nadaljevanje rekonstrukcije ceste skozi Podvince in Novo vas. MG Slovenska Bistrica • Prihranek za občine in starše Znižane cene vrteškega varstva Cena programov Javnega zavoda (JZ) vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica se bodo s septembrom znižale za 3,1 %. Pocenitev je razlog 3,1 % znižanja stroškov dela, ki predstavljajo 80 % stroškov celotnega programa. Svetniki v Poljčanah, Slovenski Bistrici so nove cene že potrdili, občinski svet v Makolah bo o novih cenah odločal še v tem mesecu, svetniki v Oplotnici pa avgusta. Sedaj veljavne cene programov javnih vrtcev so bile sprejete leta 2012. Junija letos je največji izvajalec programov predšolskega varstva v občini, JZ vrtec »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica, sam posredoval predlog za znižanje cen programov vrtca. In sicer je predlagal ceno za prvo starostno obdobje 395 evrov, drugo starostno obdobje 288 evrov in kombinirani oddelek 309 evrov. Predlagana cena je oblikovana na osnovi števila vključenih otrok in glede na dejansko kadrovsko strukturo zaposlenih v vrtcu. In ravno plače so najbolj vplivale na spremembo cen programov. Že leta 2012 so se cene programov vrtca ob uvedbi ZUJF znižale za štiri odstotke, letos pa se je pomladila še starostna struktura zaposlenih, kar pomeni, da so stroški dela še nekoliko nižji. Pri oblikovanju cen programov je vrtec upošteval najvišje možno število vključenih otrok (1412), čeprav je število otrok v mesecu juniju 2014 dejansko znašalo 1322. Od tega vrtec na območju občine Slovenska Bistrica obiskuje 902 otrok, v občini Poljčane 175 otrok, v občini Oplotnica 154 otrok in občini Makole 91 otrok. Ker je ponekod število otrok v oddelkih torej manjše od števila, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelka, se občinam ustanoviteljicam zaračuna razliko med dejanskim številom otrok v oddel- ku in najvišjim normativom; občini Slovenska Bistrica za 59 otrok, občini Poljčane za 21 otrok, občini Oplotnica za šest otrok in občini Makole za štiri otroke. V Slovenski Bistrici bodo prihranili 7.000 evrov mesečno »To pomeni, da občine skladno veljavnim pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, doplačajo polno ceno programa za toliko otrok, kolikor naj bi jih bilo po normativih, brez prehrane seveda,« je povedala vodja oddelka za družbene de- javnosti na Občini Slovenska Bistrica Irena Jereb. V skladu z veljavno zakonodajo je občina dolžna kriti del cene programov predšolske vzgoje v vrtcih in sicer razliko med ekonomsko ceno programa in plačili staršev (starši v povprečju v Občini Slovenska Bistrica plačajo 30 % od polne cene). Z znižanjem cen programov vrtca bodo privarčevale tudi občine, največja izmed omenjenih - slovenjebistriška - bo prihranila približno 7000 evrov mesečno. Nižje cene veljajo v Občini Slovenska Bistrica tudi za vrtce, ki delujejo v okviru osnovnih šol Laporje, Šmartno na Pohorju in Čre-šnjevec ter za zasebni vrtec s koncesijo Blaže in Nežica. Mojca Vtič Primerjava cen programov Občina/vrtec 1. starostno obdobje znesek v evrih 2. starostno obdobje znesek v evrih Kombinirani oddelek znesek v evrih Ptuj 420,02 338,09 389,78 Slovenske Konjice 444,56 306,82 319,10 Miklavž 444 344 393 Šmarje pri Jelšah 406 310 340 Slovenska Bistrica - veljavna cena 403,06 299,69 321,50 Slovenska Bistrica -predlagana cena 395,00 288,00 309,00 Vir: Občina Slovenska Bistrica 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 8. julija 2014 Juršinci • S seje občinskega sveta Svetniki dvakrat v prid in po željah staršev Svetniki in svetnice občine Juršinci so na minuli 27. redni seji po hitrem postopku in skoraj brez pripomb obravnavali in potrdili več aktov. Zataknilo se je le pri obravnavi vloge OŠ Juršinci za rezervacijo mest v vrtcu v času poletnih počitnicah, ki pa so jo po krajši razpravi vendarle potrdili. »Vi veste, da smo letos vložili že pol milijona evrov v vrtec. Veste, da vsako leto obravnavamo to vlogo. In veste, da so stroški vrtca, ne glede na to, koliko je otrok, isti,« je takoj na začetku obravnave vloge za rezervacijo mest v vrtcu v času poletnih počitnic izpostavil župan Alojz Kaučič. V razpravi pa je še večkrat poudaril, da bodo v primeru potrditve vloge dodatno obremenili proračun. Župan izgubil točko v prvem nizu V debato se je vključila svetnica Vesna Krampelj: »Tisti starši, ki vrtec plačujemo, bomo otroke čez poletne počitnice vzeli ven. In bodo otroci doma, plačali pa bomo polno ceno. Tisti, ki pa vrtca ne plačujejo oz. plačujejo veliko manj, pa bodo imeli otroke celo leto v vrtcu. In bodo to izkoristili. Prispevamo vedno eni in isti.« Župan Kaučič pa je odgovoril: »Tu ne moremo delati razlik. Gre za vse, ali bodo vsi plačevali, ali nobeden,« in še nadaljeval: »Če boste sprejeli to, morate povedati, kje bomo dobili denar, saj denar iz 21. člena še ni zagotovljen, prav tako še nimamo odobrenega kredita!« »Saj to ni tak denar,« je pripomnil svetnik Franc Kuko-vec. Župan pa ni popustil: »Ne vem za kakšen znesek gre. Obremenili bomo proračun. In še nekaj, ko se to enkrat uvede, ostane za vedno.« Toda občinski svet je na koncu soglasno sprejel vlogo za rezervacijo mest v vrtcu med poletnimi počitnicami. Starši otrok bodo tako v času napovedane odsotnosti otroka za vsaj en do največ dva meseca (neprekinjeno) v času poletnih počitnic plačali rezervacijo po polovični vrednosti plačila, določenega z odločbo o plačilu vrtca. Občina pa bo zagotovila razliko sredstev. Vrtec se bo odpiral 15 minut prej Svetniki in svetnice so na seji razpravljali tudi o delovnem času vrtca. Po besedah župana Kaučiča naj bi nekate- ri starši izrazili željo, da bi vrtec odprli 15 min prej - torej 15 min čez peto uro zjutraj. Pri tem je župan sicer večkrat poudaril, da so to željo izrazili le štirje starši. Med svetniki pa se je vnela debata. »Gre se samo za to, da se 15 min premakne delovni čas. V tem ne vidim takega problema,« je dejala svetnica Dragica Toš Majcen. Z njenimi besedami se je strinjala večina svetnikov. »Nekomu pa 15 minut ogromno pomeni,« je še dodal svetnik Franc Kukovec. Po razpravi je občinski svet soglasno sprejel, da se bo vrtec po novem odpiral 15 min prej. Pod točko pobude in vprašanje svetnikov, je svetnika Franca Šmigoca zanimalo, kako je s košnjo trave: »Pol Kukave se kosi, pol pa ne.« Župan je dejal, da bo preveril zadevo. Svetnik Kukovec pa je ponovno opozoril na škarpo: »Ste videli, da škarpa leze?« Župan pa je v bran dejal: »Ko bodo položeni robniki, bo v redu. Sedaj je še vse sveže. Včeraj je deževalo.« Sicer pa je svetniški zbor potrdili tudi novelacijo projekta in sofinanciranje izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Monika Levanič Svetniki in svetnice so na minuli seji potrdili vlogo za rezervacijo mest v vrtcu v času poletnih počitnicah, s katero bodo starši za napovedano otrokovo odsotnost za najmanj en mesec (neprekinjeno) oproščeni 50% plačila. Rekonstrukcija dodatnih 240 metrov ceste Občinski svet je med drugim obravnaval tudi prenovljen idejno dokumentacijo za rekonstrukcijo dela lokalne ceste v Rotmanu v dolžini dobrih 769 metrov, kar pomeni prenovo dodatnih 240 metrov te ceste. »Ker imamo za to cesto predvidenih 67.000 evrov in ker ne bi želel, da nam ne bi uspelo počrpati 21. člena, sem se odločil, da potrdimo nov dokument in tako v celoti počrpamo denar iz tega naslova. Po novem so torej dela do Ivana Vičarja,« je dejal župan občine Juršinci Alojz Kaučič in še dodal: »Predlagam še sklep, da se projekt v naslednjem letu nadaljuje. Če ne, nismo naredili nič.« Za investicijo, vredno 67.100 evrov, je tako predvidenih 55.000 evrov na osnovi 21. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), razliko (12.100 evrov) pa krije občina. Z izvedbo projekta so začeli konec junija, zaključek del pa je predviden konec oktobra. FOTO: ML Slovenska Bistrica • Podražitev projektov in nov trgovski center Žagar: Prišlo bo do situacije, ko bo morala Bistriške svetnice in svetniki so na julijski seji potrdili sklep o povečanju sredstev za tri projekte, sofinancirane s strani Evropske unije, zaradi nepredvidenih s gotoviti dodatnih 518.760 evrov. Na majski seji so svetniki že odobrili financiranje dodatnih del v okviru projekta izgradnje sekundarne kanalizacije za 1. sklop v višini 330.000 evrov (brez DDV). Slab mesec dni kasneje so za 2. sklop (Pragersko) v okviru omenjenega projekta odobrili dodatnih 450.000 evrov (brez DDV), kar je 19,5 % vrednosti prvotnega naročila del pri izvajalcu Kostmann. »Gre za zamenjavo materialov, ki so neustrezni, ker se jih ne da utrditi, zato jih je treba zamenjati, ob tem pa to zvišanje stroškov zajema tudi dodatno asfaltiranje cestišč. Sprva je izvajalec vrednost teh dodatnih del ocenil na 900.000 evrov. Predlagam, da sprejmemo 450.000 tisoč in izvedemo, kar je najbolj smotrno izvesti,« je dejal Mi lan Ozimič, strokovni sodela vec za EU projekte. »To je že zdaj drugi povečanje stroškov pod istim imenom. Najprej za sklop 1, da nes sklop 2, upam, da ne bo na naslednji seji kakšen sklop 3. Iz nastale situacije pa se da sklepati, da so bili projekti zelo slabo načrtovani,« je dejal Peter Cvahte iz SD. Za konec še predvolilna enodejanka Občinska seja je kljub bližajočim se volitvam sicer večino časa potekala brez političnih izzivanj, le pri točki o lokalnem kulturnem programu 2014-2018 se je kljub uvodnemu opozorilu župana, da naj se občinska seja ne zlorablja v namene volitev, spremenila v predvolilno eno-dejanko. »Zaznal sem, da je kolega Drago Mohorko (SD) govoril o celotnem prostoru upravne enote Slovenska Bistrica, to ni nič slabega, vendar sem zastrigel z ušesi, saj so se njegova stranka, Desus in Državljanska lista na predvolilnem soočenju izrecno izrekle, da se v njihovih programih občine z manj kot 5000 prebivalci ukinejo. Naj opozorim, da bi se z združevanjem povečala centralizacija. Sicer pa je tudi naša občina z odcepitvijo zadihala,« je dejal Jožef Jerovšek. Replicirala mu je Irena Majcen iz stranke Desus: »Jerovšek je očitno ugotovil, da včeraj svojih programov ni predstavil tako, kot je želel. Menim, da bi za občino omejitev 5000 prebivalcev naj veljala.« Tudi kandidat Državljanske liste Davorin Žalar je dejal, da je Jerovšek napačno povzel njegovo izjavo, ob tem pa je vse prisotne spomnil, da imajo pred seboj dnevni red in da seja ni predvolilno soočenje. Župan je svetniški predvolilni nemir zaustavil šele z grožnjo, da bo prekinil sejo. Lokacija novega' poslovno trgovsko storitvenega centra torek • 8. julija 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 7 Lenart • Poslovno-industrijska cona sameva Bodo z nižjo ceno uspeli pridobiti investitorje? Občina Lenart je izgradnjo nove poslovne-industrijske cone v bližini samega centra zaključila že slabih pet let nazaj. A vse do tega trenutka je cona, vredna dobrih 1.248.000 evrov, prazna. Od skupnih 15 ha zemljišč je namreč prodana le tretjina zemljišč, ki pa so prazna, saj investitorji z gradnjo še niso pričeli. Projekt financiran z evropskim in državnim denarjem Občina Lenart je novo poslovno-industrijsko cono v severnem delu mesta začela graditi leta 2007 in zaključila dve leti kasneje. Cona, ki obsega 15 ha zemljišč, ima urejeno povezovalno cesto v dolžini 180 metrov in interno cesto v dolžini 400 metrov, vodovod, kanalizacijo in vse telekomunikacijske priključke ter javno razsvetljavo. Izvajalec 1.248.266 evrov vrednega projekta je bila Komunala Slovenske gorice, d.o.o. Občina je investicijo financirala s pomočjo evropskih sredstev v višini 664.036 evrov in državnih sredstev v višini 173.369 evrov. Razliko v višini 410.861 evrov pa je krila iz lastnih občinskih sredstev. Občina Lenart je sicer pred izvedbo 1.25 milijona evrov težkega projekta v dokumentaciji načrtovala, da bo ta prinesla celovite rešitve za nadaljnji razvoj gospodarstva v Občini Lenart, ustanovila nova podjetja ter ustvarila približno 30 do 60 novih delovnih mest. A vse do tega trenutka se to ni zgodilo. Še več - občina se je, deloma tudi zaradi neuspešne prodaje zemljišč v poslovno-industrijski coni, znašla v težki finančni situaciji. »Če bi zemljišča prodali na začetku in po takratnih cenah, bi bila to zagotovo rešitev za lenarški proračun, saj so bila ta sredstva v njem tudi planirana. Danes, ob tako nizki ceni, bi bila sredstva sicer zelo dobrodošla, vendar pa z njimi ne bi mogli pokriti vseh potreb v občini,« je priznala direktorica občinske uprave občine Lenart Vera Damjan Bele, ki je še dejala, da je za- četna cena za kvadratni meter zemljišča znašala 43 evrov. Ceno kvadratnega metra znižali za več kot polovico Da pa bi pridobili nove investitorje, so ceno že večkrat znižali. »Danes znaša kvadratni meter 20 evrov, h katerim je treba pribiti še DDV, sam komunalni prispevek pa je nizek, saj ga zaračunavamo le v delu stroškov, ki so bremenili proračun Občine Lenart, za sofinancirani del se prispevek ne zaračuna,« je pojasnila direktorica Beletova in dodala, da so zemljišča prodajali in promovirali preko spletnih strani, časnikov, Mariborske razvojne agencije ter številnih drugih. Po njenih besedah je bila vse do tega trenutka v lenar-ški coni prodana le tretjina zemljišč - pet hektarjev. Vendar investitorji z gradnjo še niso pričeli. »Precej je zagodla tudi kmetijska zakonodaja, ki je prinesla visoke odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki je znašala več sto tisoč evrov. Ta zakonodaja je bila spremenjena, tako da iz tega vidika ni več ovir za gradnjo, so se pa med tem časom precej poslabšale gospodarske razmere in tako še vedno ni pretirane želje po investiranju in gradnji,« je povedala. Po njenih besedah naj bi trenutno dva investitorja pričela z urejanjem gradbene dokumentacije. »Upamo, da se bo kmalu pričela tudi gradnja in morda povečala interes novih kupcev,« je še dejala direktorica Damjan Bele. V coni navezava na sistem ogrevanja? Sicer pa je občina za izgradnjo industrijsko-poslovne cone v obsegu 15 ha poleg potrebnih urbanističnih aktov (OPPN) in gradbenega dovoljenja, izvedla parcelacijo ter zgradila prometno in komunalno infrastrukturo, in sicer vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo in asfaltirane prometne površine, obstaja pa tudi možnost navezave na telekomunikacijsko omrežje. »Na željo investitorjev je za potrebe ogrevanja objektov koncesionar (Eko toplota) pripravljen podaljšati toplovod in omogočiti navezavo na sistem ogrevanja na lesno biomaso, prav tako bo Elektro podjetje postavilo transformatorsko postajo, ko bodo znane potrebe investitorjev in čas pričetka gradnje,« je še povedala direktorica Damjana Bele. Monika Levanič FOTO: Arhiv občine Cona v velikosti 15 ha je po skoraj petih letih še brez objekta. občina državo tožiti troškov, ki so nastali pri izvedbi projekta. Občina bo tako morala v proračunu za- Vili Z aneksi že za milijon evrov dodatnih stroškov v celotnem obsegu, saj je potemtakem tudi težko načrtovati skupno porabo sredstev. S prejšnjo sejo vred dodatna dela pomenijo milijonček z davkom vred! Upam, da bo odgovorni za nastale razlike tudi odgovarjal,« je še dejal Cvahte. Na to je župan odgovoril, da je osrednji vzrok za dodatna dela gradnja na naplavinskem območju in da zato gradbenik ne more vnaprej vedeti, kakšna je sestava tal. Drugi razlog za povečanje stroškov in dodatna dela pa je razširitev projekta. »Sprva smo kanalizacijo načrtovali tam, kjer smo pridobili služnostne pravice, nekateri pa je niso želeli dati ali so zahtevali visoko plačilo. Sedaj ko je prišlo do fizične izgradnje, se je na posameznih odsekih ta služnost pridobila. Smiselno je kanale potegniti do konca, da je projekt celovito zaprt, saj gre za vakuumsko kanalizacijo,« je pojasnil Žagar. Na junijski seji je bila v ospredju podražitev treh evropskih projektov. 30-odstotno povišanje cene nadzora Sedanje dajanje služnosti in s tem širjenje projekta je Ivan Peter Jurša označil za norčevanje občanov iz investitorjev. Ob tem pa je zbrane opomnil na skoraj 30 % povečanje stroškov nadzora gradnje pri kohezijskih projektih. »Stroški nadzora so se povečali, ker ne gre za redni nadzor, ki je bil s projektom zajet. Pri obeh projektih je šlo za dodatne aktivnosti, ker mora ta inženir vsak dokument potrditi. Več je tudi tedenskih operativnih sestankov, saj ta projekt namesto predvidenih treh let traja šest. Sta pa oba projekta v zaključni fazi in zato ne bi bilo dobro, da imamo težave z nadzorom,« je odgovoril Ozimič. Žagar je po razpravi svetnikov okrcal državo in dejal, da občina še vedno ni dobila aneksov za sofinanciranje, čeprav so sredstva priznana. »V tem trenutku nadomeščamo državne finance s kohezij-skimi sredstvi za tri milijone evrov. Mi bomo morali projekte ustaviti ali vzeti kratkoročne kredite. To je norčevanje! Ne vem, kdo bo prevzel odgovornost. Zato apel vam, ki ste sedaj v kontaktu s poli- tiki in ministri, da na to opozorite. Prišlo bo do situacije, ko bo morala občina državo tožiti, tega v normalni državi ni! Ampak pri nas tako je,« je dejal župan. Consulting projekt, d.o.o., bi rad gradil, kmetijsko ministrstvo zavira Svetniki so se seznanili še s pobudo za pričetek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje nasproti obstoječega trgovskega centra ob avtocesti. Podjetje Consulting projekt d.o.o. namerava nasproti tega centra ob avtocesti zgraditi nov poslovno trgovsko storitveni center s 150 delovnimi mesti, je zapisal investitor. Trenutno je to območje delno pozidano in z vseh strani obdano z zazidanimi zemljišči. Toda Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je kljub navedenemu izdalo negativno stališče. Na občini se nadejajo, da se bo to stališče spremenilo in da bodo lahko pričeli s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, saj bi s tem investitor pridobil čas za realizacijo predvidene investicije. Mojca Vtič 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 8. julija 2014 Lenart • Odprtje partizanske bolnice Cafa Neizbrisan spomin na pogum družine Smrdelj Na dan državnosti je na domačiji Feliksa Kocbeka v Zgornji Voličini potekala otvoritev obnovljene partizanske bolnice Cafa, ki je rešila marsikatero življenje. Osrednji gost prireditve je bil predsednik Državnega zbora RS Janko Veber. Partizanska bolnica Cafa je nastala pred 70 leti, v gospodarskem poslopju, po zaslugi Franca Smrdelja in sina Andreja, ki sta pričela kopati bunker kot skrivališče za partizane. Pod listnikom se je tako skrivala partizanska bolnica, ki je rešila marsikatero življenje in je vse do konca vojne ostala neodkrita. Bunker je imel dva vhoda - glavnega, prikritega s kupom desk, in zunanjega - zasilnega. Opremljen je bil s pogradi in majhno mizico na sredi. V partizanski bolnišnici se poskrbeli za bolnike in lažje ranjence, medtem ko težkih ranjencev ni bilo, zato tudi ni bilo zdravnika. Zdravila je iz Maribora prinašal sam Smrdel, ki je poleg otrok velikokrat stražil bunker. Sami so zdravili tudi ranjence, proti koncu pa je pomagala parti-zanka Liza. Med ranjenci, ki so se zdravili v bolnišnici pri Smrdeljevih, so bili tudi sekretar ljutomerskega okrožja Slavko Ivanjšič-Boris in partizan Mirko Kurbus-Mirota. Pozneje so v bližini Smr-deljevih v gozdu skopali še eno skrito zemljanko. Pokrili so jo z dračjem in pustili eno manjše oko. In ko so jo od da- leč opazovali, je eden izmed terencev dejal, da izgleda kot Caf iz Voličine, ki ima samo eno oko. Od takrat naprej so ime prenesli tudi na ženski spol in tako bolnico naslovili z imenom Cafa. Izjemno spominsko obeležje Obnovo partizanske bolnice Cafa je omogočila Zveza združenja borcev (ZZB) za vrednote NOB Lenart, občina Lenart, Kocbekovi in številni drugi. Osrednji gost prireditve pa je bil predsednik državnega zbora Janko Veber, ki je v slavnostnem govoru poudaril pomembnost partizanskih bolnic in še dejal: »Nepojmljivo je, da je bolnica Cafa nastala po zaslugi enega samega pogumnega in požrtvovalnega človeka, Andreja Smrdelja, ki je za njo skupaj z družino prevzel vso skrb.« Na govorniškem odru je spregovoril tudi župan občine Lenart Janez Kramberger, ki je med drugim dejal: »Dogodek, kot je obujanje in ohranjanje spomina na partizansko bolnico, je priložnost, da presežemo delitve, ki nas razdvajajo že več kot 70 let, so ovira našemu duhovnemu in materialnemu razvoju.« Spregovorili so še predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Lenart Alojz Bezjak in predsednik Skupnosti Lackovega odreda Ivo Vrhnjak-Ožo. »Neoliberalni pristop ni prinesel želenih rezultatov« Sicer pa se je predsednik državnega zbora Veber v govoru obregnil tudi ob zaskrbljujočo finančno in gospodarsko situacijo države in še povedal: »Neoliberalni pristop k reševanju teh izzivov ni prinesel želenih rezultatov. Še več. Razgalil je vseprisotnost posameznih političnih in finančnih interesov, ki za dosego svojega cilja niso izbirali sredstev, a žal prepogosto in brezobzirno na račun nas državljanov.« Po kulturnem programu učencev OŠ Voličina in Pihalnega orkestra MOL ter slavnostnemu prerezu traku je sledil ogled obnovljene partizanske bolnice. Monika Levanič Polenšak • Gasilci obeležili 80 let delovanja Novo kombinirano vozilo Minuli konec tedna je imel PGD Polenšak veliko razlogov za praznovanje. Poleg visokega jubileja, in sicer 80 let delovanja, so s svečano prireditvijo obeležili prevzem novega kombiniranega vozila v vrednosti slabih 35.000 evrov. Obenem pa proslavili še 16. dan gasilcev Gasilske zveze občine Dornava. S praznovanjem 80-letnice delovanja PGD Polenšak so pričeli že v četrtek, ko je v počastitev obletnice društva potekala slavnostna seja gasilcev ter predstavitev kronike društva skozi 80-letno zgodovino. V petek je sledila velika operativna vaja z 90 gasilci. Vrhunec praznovanja, in sicer osrednja svečanost s prevzemom nekaj manj kot 35.000 evrov vrednega vozila, pa je potekala minulo soboto. Vozni park PGD Polenšak je tako posodobljen s kombiniranim vozilom znamke Peugeut Boxer, ki bo po besedah predsednika PGD Polenšak Bogdana Vršiča služilo varnemu prevozu moštva na pogorišča. »Vozilo samo je stalo 27.900 evrov, dodatnih 8.000 evrov še nadgradnja vozila. Vozilo je v obsegu 60 odstotkov financirala naša občina, preostanek pa naši krajani, občani in botri, ki smo jim danes podelili tudi zahvale za botrstvo,« je na slavnostni proslavi povedal predsednik PGD Polenšak, Bogdan Vršič. Sicer pa so se slavnostne obeležitve visokega jubileja PGD Polenšak udeležili tudi visoki gostje - predstavniki GZ Slovenije ter sosednje gasilske zveze in društva. Slavnostni govornik je poleg predsednika PGD Polenšak Vršiča bil še župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Za kulturni program pa so poskrbeli učenci OŠ Polenšak, Mešani pevski zbor Magnificat in Pihalna godba občine Dornava. Po krstu vozila je sledila še pogostitev, nato pa zabavni del z Ansamblom Štrk. Monika Levanič Zlati botri novega kombiniranega gasilskega vozila skupaj s predsednikom PGD Polenšak Bogdanom Vršičem in člani društva Partizanska bolnica Cafa je nastala pred 70 leti, v gospodarskem poslopju, po zaslugi Franca Smrdelja in sina Andreja, ki sta pričela kopati bunker kot skrivališče za partizane. Vse do konca vojne je ostala neodkrita. Na fotografiji z leve: predsednik ZZB za vrednote NOB Lenart Alojz Bezjak, predsednik Državnega zbora RS Janko Veber z in župan občine Lenart Janez Kramberger. Trgovišče • Novo gasilsko vozilo Dobrih 100.000 evrov vredna pridobitev Gasilsko društvo Trgovišče v Gasilski zvezi Ormož je minulo soboto pripravilo osrednjo proslavo s prevzemom novega vsestranskega gasilskega vozila, ki nosi oznako GGV-1 in je namenjeno prevozu moštva. Poleg tega je 107.000 evrov vredno vozilo opremljeno še s cisterno za 1000 litrov požarne vode, visokotlačno črpalko, dihalnimi aparati ter ostalo opremo, ki jo gasilci potrebujejo pri intervencijah, tako da se lahko z vozilom gasi tudi notranje in zunanje požare. Novo vsestransko vozilo je primerno tudi za gašenje požarov. Foto: Marjan Dovečar Zaradi dotrajanosti voznega parka je gasilsko društvo Trgovišče v Gasilski zvezi Ormož vozni park posodobilo z vozilom z novo gasilsko opremo, vrednim 107.000 evrov (v ceno je vključeno podvozje in nadgradnja). »Gre za sodobno gasilsko vozilo z vodo in pripadajočo gasilsko opremo po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, ki nosi oznako GVV-1. Podvozje je bilo kupljeno preko podjetja Gasilska oprema iz Maribora, nadgradnja pa preko podjetja WEBO d.o.o. Samo izdelavo nadgradnje pa je izvedlo podjetje EURO GV d.o.o. iz Ilirske Bistrice, « je pojasnil poveljnik PGD Trgo-višče Robert Horvat in še dodal, da je vozilo poleg prevoza moštva primerno tudi za gašenje požarov, saj je opremljeno s cisterno za 1000 litrov požarne vode, visokotlačno črpalko, dihalnimi aparati ter ostalo opremo. Kot je poudaril poveljnik Horvat, so finančna sredstva zbirali pet let. »Z občino Ormož smo sklenili pogodbo o nabavi novega vozila, tako da je glavni finančni vir Občina Ormož, in sicer v razmerju 80/20 procentov brez DDV. Naš del smo zbrali s pomočjo botrov, donatorjev in vašča-nov, ki se jim še enkrat iz vsega srca zelo zahvaljujemo,« je še povedal poveljnik Horvat. Sicer pa sta proslavo s prevzemom vozila popestrila Pihalni orkester Ormož in Žen- ska pevska skupina TISA, gasilske deklamacije pa so izvedle domače pionirke Urška Horvat, Anemari Horvat, Manja Cvetko in Živa Fras. Slavnostni govorniki so bili predsednik društva Marjan Anderlič, poveljnik gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak in župan občine Ormož Alojz Sok. Na proslavi pa so podelili tudi naziv častnega predsednika, in sicer Antonu Kacetu, nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku društva, ki je tudi zaslužen za nabavo novega vozila. Po končani prireditvi je sledil krst vozila s šampanjcem, pogostitev gostov, nato pa še gasilska veselica s Šank Kvintetom. Monika Levanič Foto: ML Foto: ML torek • 8. julija 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 9 Podravje • Vina žanjejo uspehe po svetu Znova odlična bera medalj Ptujska klet in največji slovenski vinar Vladimir Puklavec, ki lastniško obvladuje družbi P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer, se znova lahko pohvalita z medaljami za svoja vina. Tokrat se predstavniki kleti z leskom v roki vračajo z eminentnega ocenjevanja Decanter v Londonu. Na letošnjem Decanterju je najvišja odličja prejelo le 0,22 odstotka od vseh 15.007 na ocenjevanje prijavljenih vin. Žirija 224 vinskih specialistov je podelila 10.455 nazivov za kakovost, ki vključujejo 125 regionalnih zmagovalcev, 454 zlatih medalj, 2.003 srebrnih, 4.378 bronastih in 3.620 pohval. Ptujska klet je z dvema polnitvama sovonjona v dveh kategorijah osvojila naziv najboljšega vina v regiji. Pullus sauvignon 2013 je zablestel med enologi v kategoriji cenovno ugodnih belih vin, Pul-lus sauvignon G 2013 pa osvojil ocenjevalce v kategoriji cenovno višje pozicioniranih belih vin. »Takšna prestižna priznanja so odlična popotnica za trdo delo v naprej in potrditev, da kakovost naših vin prepriča tudi največje poznavalce. Še posebej pa, seveda, spodbuda prodaji in dvigu ugleda Štajerske Slovenije kot vinorodnega okoliša in Haloz kot podokoliša,« je po objavi rezultatov dejal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl. Poudaril je, da ni naključje, da svetovne uspehe žanjejo ravno s sovinjoni, saj je ta sorta že dalj časa njihov paradni konj. Sicer je Ptujska klet samo za sovinjon v svoji novejši zgodovini prejela že 68 odličij, med katerimi je 19 zlatih in kar šest šampionskih nazivov. Ptujski vinarji so uspeh na letošnjem Decanterju potrdili še s srebrnim odličjem za Pullus laški rizling 2012. Puklavčevi sodelavci pa se veselijo petih nagrajenih vinskih vzorcev v Londonu. Komisija je letos s srebrno medaljo nagradila tudi vina Jeruzalem Ormož renski rizling 2013, Gomila exceptional chardon-nay 2013 in Gomila traminec (izbor) 2011, bronasto medaljo je dobil Puklavec&friends sauvignon blanc 2013, pohvalo pa Gomila exceptional sau-vignon blanc 2012. Kar šest vin P&F Jeruzalem Ormož je bilo z bronastimi nagradami nagrajenih tudi na tekmovanju International Wine and spirit competition (IWSC). Sicer pa so vina P&F Jeruzalem Ormož letos osvojila tudi druge prestižne nagrade na svetovnih izborih. Na priznanem bruseljskem tekmovanju Concours mondial je sauvignon&sivi pinot 2013 (Puklavec&friends) osvojil zlato medaljo, sivi pinot 2013 in renski rizling 2013 (Jeruzalem Ormož) ter cabernet sauvignon&merlot 2013 (Puklavec&friends) pa srebrne medalje. Jeruzalem Ormož sauvignon 2013 je tretje mesto osvojil tudi v Pragi na tekmovanju Golden cup of the fair wine&delicacies 2014. Miha Šoštarič Ormož • Obisk češkega veleposlanika Investitorja za »cukerco« bodo iskali tudi na V Ormožu se je pred dnevi mudil češki veleposlanik v Sloveniji Petr Voznica. Gostitelj obiska je bil ormoški župan Alojz Sok. Veleposlanik se je v Ormožu med drugim seznanil s stanjem v Tovarni sladkorja v likvidaciji, srečal se je tudi s predstavniki Združenja pridelovalcev Sladkorne pese Slovenije (ZPSPS). Veleposlanik je povedal, da je z zapleti, ki spremljajo razgradnjo TSO, seznanjen. »Nisem prišel zato, da bi vam dal kakšna priporočila. Odločitev, ali se bodo po letu 2017 kvote za sladkor sprostile, bo odvisna od Evropske unije. Ali boste v Sloveniji znova pridelovali in predelovali sladkorno peso, pa je odvisno tudi od vaše države. V te inter- ne zadeve se ne nameravam vmešavati. Smo pa se danes v Ormožu odprto pogovarjali, da je treba, če kvote po letu 2017 padejo, biti pripravljen na priložnost vnovične pridelave sladkorja. Zato morajo biti pripravljeni pridelovalci in predelovalci. Seveda je za ta projekt potrebna tudi enotna podpora države oziroma podpora na nacionalnem nivoju -ali si Slovenija pridelave sladkorja želi ali ne. Na Češkem imamo štiri tovarne sladkorja. Tri so v tuji in ena v domači lasti. Sicer pa naj dodam, da so v Sloveniji nekatera češka Minuli teden je občino Ormož obiskal češki veleposlanik Petr Voznica. Z županom Alojzom Sokom in predsednikom ZPSPS Mirkom Kosijem se je pogovarjal o možnostih, da bi češki investitorji podprli gradnjo nove tovarne sladkorja. Ptuj • Dan LEA O varčni rabi energije V Dominikanskem samostanu na Ptuju je pred dnevi potekal Dan lokalne energetske agencije (LEA) Sp. Podravje. Navzoče na konferenci sta uvodoma pozdravila direktor LEA Sp. Podravje Janez Petek in župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan. V nadaljevanju so sledila strokovna predavanja in predstavitve primerov dobrih praks. O pomenu sanacije ovoja stavbe je govoril Božidar Muršec iz Energetske svetovalne pisarne Ptuj. Električna in hibridna vozila kot alternativo za zeleno prihodnost je predstavil Marjan Španer iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, primer dobre prakse z ogrevanjem na toplotno črpalko na OŠ Braslovče je prezentiral Aleš Smuk iz družbe Kronoterm. Predstavljeni so bili še RIP (Dalibor Šoštarič, LEA Sp. Podravje), pametna omrežja v povezavi z lokalnimi skupnostmi (Gregor Omahen, Elektroinštitut Milan Vidmar) in projekt Prometna kača (Katja Krba, RA Sinergija). V sklopu dogodka so pripravili tudi svetovalni kotiček. MZ podjetja že prisotna. Za področje predelave sladkorne pese poznam na Češkem potencialnega investitorja. Vse podatke mu bom predstavil in ga seznanil s situacijo. Gre za zasebnika, ki poseduje dovolj kapitala. Odločitev, ali se bo odločil investirati v ta prostor in v to dejavnost, pa je njegova,« je poudaril veleposlanik Voznica. Češka je v primerjavi s Slovenijo v bistveno boljši gospodarski kondiciji. Država ima 2,5-odstotno gospodarsko rast, stopnja zaposlenosti je nizka, 7,3-odstotna, težav z bankami, ki bi jih bilo treba dokapitalizirati, nimajo. Zato gospodarstvo lahko tudi veliko več investira. Predstavniki ZPSPS na čelu s predsednikom Mirkom Kosijem so veleposlaniku predstavili ugodne rezultate ankete, ki kažejo na to, da so kmetovalci v Sloveniji zainteresirani za pridelavo sladkorne pese. Ormoški župan Alojz Sok pa je dejal, da je diplomatskega obiska vesel. »Gre za prvo priložnost, ko smo lahko nekomu predstavili naše potencialne prednosti in lokacijo obstoje- če TSO z vso infrastrukturo, ki še tam obstaja. Menimo, da bi bila gradnja nove tovarne na lokaciji obstoječe oziroma nekdanje cenejša in hitrejša, kot če bi novo tovarno gradili na novi lokaciji. Pot do uresničitve tovrstnih ciljev je dolga in je v rokah predvsem nas, Slovencev - tako politike na nacionalnem nivoju kot tudi pridelovalcev, ki bodo morali biti zmožni zagotoviti zadostno količino kakovostne surovine sladkorne pese, kar je sploh predpogoj za vzpostavitev pridelave sladkorja. Naša Češkem občina idejo o ponovnem zagonu TSO podpira. Zato smo tudi finančno podprli izdelavo študije. Pričakujem, da se bomo v kratkem morda že srečali s potencialnimi investitorji. Naj pa omenim tudi, da bi občina bila pripravljena vstopiti v lastništvo sedanje lokacije TSO. A pred tem je treba končati sodne postopke, ki tečejo pred upravnim sodiščem,« je ob srečanju s člani ZPSPS in češkim veleposlanikom povedal ormoški župan Alojz Sok. Mojca Zemljane Lenart • Čisto mesto za visoke higienske standarde Vrtec testiral stroj za dezinfekcijo »Ustrezna higiena in čistoča v vrtcih in šolah je izrednega pomena tako za zdravje kot razvoj naših otrok. Z njeno ustrezno oskrbo lahko ne samo zmanjšamo število bolezni, temveč tudi okrepimo higienske standarde, ki posledično vodijo do večje zbranosti otrok in zadovoljstva staršev,« so te dni, ob predaji stroja za dezinfekcijo igrač lenarškemu eko vrtcu, sporočili iz Čistega mesta. Play wash, kot se imenuje omenjena naprava, omogoča vrtcem in šolam ter drugim profesionalnim ustanovam, kot so hoteli, domovi, bolnišnice ipd., vsakodnevno pranje, sušenje in dezinfekcijo igrač ter drugih izdelkov. Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik dodaja: »Z napravo Play wash omogočimo 100-odsto-tno uničenje povzročiteljev bolezni, otrokom pa čiste, posušene in dezinficirane igrače, kot si jih tudi zaslužijo. Sama naprava je za svoje delovanje dosegla že številna priznanja v tujini, kakovost izvedbe pa je bila testirana tudi na Inštitutu za higieno v Avstriji. Sami smo prepričani, da bo slednja ne samo omogočila boljše okolje tako za otroke kot druge, ki jo bodo uporabljali, temveč ustanovam prihranila tudi čas in denar. Prav zaradi tega smo se odločili, da namestimo testno napravo v eko vrtcu v Lenartu, kjer bomo prikaz uporabe in zadovoljstvo strank lahko spremljali pri realnih uporabnikih.« Zamašeni odtoki so žal vsakdan premnogih stanovanj, hiš, blokov, gostinskih obratov, šol, vrtcev,... Zato smo se odločili, da s strokovnim kadrom in profesionalno opremo odmašimo vse odtoke. Ne zapravljajte denarja za draga čistila, ki le začasno odmašijo odtoke. Za čiste odtoke pokličite Čisto mesto Ptuj, d.o.o., 041/ 323 788 Foto: Cisto mesto Razlika od sedanjih postopkov je tudi v tem, da pranje v navadnih pralnih in sušilnih strojih ne omogoča pranja plastike in lesa, predvsem pa je dolgotrajno. Zato so bile metode za dezinfekcijo slednjih predolge in potratne. Ob predaji aparata je vodja eko vrtca v Lenartu Kristina Travnekar povedala: »Ponosni in veseli smo, da se je podjetje Čisto mesto Ptuj odločilo, da prvi korak k testiranju omenjene naprave naredi prav v našem vrtcu. Kot izredno ekološko naravnan vrtec dajemo velik poudarek prav higieni in čistoči naših prostorov in igrač. Izredno pomembno nam je tudi to, da lahko otroci pri raznih opravilih sodelujejo, kar nam omogoča tudi naprava Play wash.« Podjetje Čisto mesto bo aparat v sodelovanju s podjetjem Dukin predstavilo vrtcem in šolam v teh poletnih mesecih. ČM Foto: MZ 10 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 8. julija 2014 Ptuj • Spoznaj in okusi v Termah Domači in tuji gostje okušajo dobrote Spodnjega Podravja Prejšnji konec tedna, ki je na Ptujsko znova vabil s številnimi prireditvami, je zaznamovala tudi prireditev Spoznaj in okusi v Termah Ptuj. Prva te vrste, na kateri so se z zanimivo ponudbo v amfiteatru Term Ptuj predstavila društva in drugi akterji, ki v občinah Dornava, Hajdina in Ptuj pomembno prispevajo v turistično prepoznavnost tega dela Spodnjega Podravja, ki je v Regionalno turistično destinacijo vključeno v okviru štirih blagovnih znamk. Medijska podpora Radia-Tednika Ptuj Drago Slameršek, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: „V projekt Spoznaj in okusi v Termah Ptuj smo se vključili, ker želimo biti aktivni dejavnik v izboljšanju turistične prepoznavnosti Spodnjega Podravja. Prepričani smo, da je še veliko rezerv pri obveščanju in seznanjanju domačinov in turistov s turistično ponudbo tega območja." Pri predstavitvi so sodelovali tudi predstavniki lokalnih oblasti v teh občinah. MO Ptuj, ZRS Bistra, TD Arsana in še nekateri drugi so na svoji stojnici tokrat sodelovali le s promocijskim gradivom. V glavnem so vabili na poletne in druge prireditve, podrobneje pa se bodo predstavili na eni prihodnjih prireditev Spoznaj in okusi v Termah Ptuj. S svojo stojnico se je predstavila tudi družba Radio-Tednik Ptuj. Ponudniki s prodajnimi artikli so se predstavili pred vhodom v Terme Ptuj, na stojnicah v amfiteatru je prostor le za po-kušino dobrot tega okolja in spoznavanje društvene in druge dejavnosti lokalnih okoljih, ki so sestavni del turistične ponudbe RDO. Destinacijski menedžer Matija Brodnjak je o prvi predstavitvi povedal: „Prireditve Spoznaj in okusi v Termah Ptuj so zelo pomembne, ker gre za povezovanje 27 občin in 55 gospodarskih partnerjev, ki se bodo v poletnem času predstavljali v Termah Ptuj. Pomembno je, da domači in tuji gostje Term Ptuj spoznajo našo okolico, pomembno pa je tudi, da vse subjekte (ponudnike) tega okolja povežemo, da se spoznajo, da predstavijo svojo ponudbo, na eni strani društva, na drugi pa vsi ponudniki z živilskimi in neživilskimi izdelki, vključno z vinogradniki in vinarji. Gre za območje, ki se ponaša s pestro in raznoliko ponudbo. Zanimivo je bilo že na prvi predstavitvi. Izpostavil bi Občino Hajdino, ki se je zelo potrudila. Naša želja je, da v Termah Ptuj postavijo šotor, da prireditev ne bo motilo niti vroče sonce niti dež. Omeniti moram dobro sodelovanje z družbo Radio-Tednik Ptuj, pomagajo tudi Javne službe s stojnicami, in s Termami Ptuj." MG _iM Člani društva Oldtimer s Polenšaka. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Hajdinske Rimljanke so bile tudi tokrat prepričljive z oblačili in z rimsko hrano. Darko Jazbec o težavah, rešitvah in politiki Slovenije Kako ocenjujete poklic poslanca? »Poklic poslanca ni samo teatralni nastop in pritiskanje na gumb; kot tak je po krivem moralno razvrednoten. Problem je, da v politiki ni prave odgovornosti. Nekateri sov parlamentu že leta in leta ne glede na rezultate.Bolj me skrbi apatija ljudi,da ne gredo na volitve. Beseda republika izhaja iz rimske besede 'res publica', kar pomeni stvar ljudstva. Ce je ljudstvo apatično, pomeni da država ne more funkcionirat.« Lahko kot poslanec kaj prispevate za domače okolje? Funkcija politika ni, da deli darilca kot Dedek Mraz in si kupuje volivce za naslednji mandat. V osnovi mora poslanec delovati državotvorno. Ob tem je pomembno, da pomaga probleme iz okolja prenesti v Ljubljano in katalizirati rešitve. Sam sebe ne morem hvaliti, zato bi na to vprašanje najbolj pošteno odgovorila župan in predsednica medobčinske uprave. Skupaj smo organizirali sestanke na skoraj vseh ministrstvih. Problem je že, da ti sploh odprejo vrata in te poslušajo. Tako se vendarle nadaljuje projekt Cero Gajke, energetska sanacija javnih stavb, projekt odpadnih voda na Dravskem polju, gradnja avtoceste do Gruškovja ... Ravnokar je sprejeta povišano sofinanciranje investicije OS dr. Ljudevita Pivka. Aktivirali smo izdelavo novih strokovnih podlag za ^ gradnjo hitre ceste Hajdina - Ormož. V zadovoljstvo mi | je, da smo na Ptuj vrnili dežurstvo Centra za obveščanje, =5 kar je prejšnja vlada nestrokovno ukinila.« Z meritvami c je bilo dokazano da so kraji: Desternik, Vitomarci, Trno-< vska vas, Juršinci, pa vse do Gorišnice slabše pokriti s J signalom za klic v sili 112. S tem so bili praktično bolj § izpostavljeni življenjski ogroženosti. * Ste pri pripravi kakšnega zakona t posebej sodelovali? 2 »Vsekakor pri zdravstveni zakonodaji, ampak naj ome-z nim še nek drug zakon, ki je skoraj pisan za najstarej- še slovensko mesto. To ¡e nov Zakon o varstvu kulturne dediščine. Vemo ,da se na Ptuj vedno podraži investicij, ker pride do arheoloških najb.Po novem se država vkljčuj v sofinanciranj pri odkrivanj najb in predvidena ¡e celo nagrada za najitelj. Ola^uj se izdaj soglasj za rušenj tistih objktov, ki statično niso več obnovlpvi, a so do seda¡ bili nedotaklpvi. Lastnik ali posestnik kulturne dediščine ima seda¡ pravico do brezplačnih nasvetov v zvezi z ohranitvij in vzdrževanjm.« Kako ocenjujete delo te vlade? Kateri so njeni uspehi, kateri neuspehi? »V kratkem času enega leta ¡e dosegla izjmne rezultate. Prvič: preprečen ¡e prihod tro^e. Ce bi nekdo preprečil poplave v Srbij ne bi nikoli vedeli kako veliko delo ¡e opravil. Ce pogledamo države, kjr ¡e tro^a bila, vidimo zapiranj bolnišnic, šol, znižanj plač, pokojin in veliko večj brezposelnost kot ¡e pri nas. Drugič: sanacij bank. To ¡e bilo nujo, sa¡ ¡e kreditiranj stalo na mrtvi točki. Tretpč : oživitev gospodarstva. BDP se ¡e v času Alenke Bratušek premaknil iz - 4,7 na + 2,1. Tudi po-trošnj je nehala upadati, sa¡ ljdi ni več strah prihoda tro^e. Četrtič: ohranitev socialne države. Od neuspehov bi omenil, da nismo izvedli zdravstvene reforme, sa¡ ¡e zman^alo časa. Pa tudi nepremičninski zakon ni bil pri-pravljn dobro.« Ali je preveliko zadolževanje temeljna težava države? »Vsaka vlada bi se morala zadolžiti, razen če bi znižali pokojine, plače in socialne transferj.Nujo ¡e bilo zakrpati bančno luknj. Ta ¡e nastala v obdobj 2004 -2008 in seda^ ko ¡e prišlo do sesutj ta^unskih kreditov, se ¡e notranp dolg spremenil v zunanjga. Se vedno pa smo zadolženi pod povprečjm EU. Premoženj „slabe banke" -DUTB bo namenjno izkljčno za razdolži-tev države, seveda pa ne bo šlo brez gospodarske rasti in vsa¡ neka¡ privatizacij. Na¡ omenim da se ¡e Vlada Alenke Bratušek zadolžila najenej. Cene za SLO ob- veznice so prvič v samostoji državi padle pod 3%. To pomeni zaupanj finančnih trgov ali po domače - v tupni nas bo^ cenij kot se sami doma. Pri tem zadolževanj ne smemo pozabiti, da ¡e ta vlada že ob nastopu mandata morala pospraviti za milijrdo evrov „okostnjkov". Z ZUJF-om odvzete pokojine, regresi, pa izbrisani in tretj četrtina plačnih nesorazmer^ ... Vse to ¡e seda¡ nekako urejno. Tudi srednpm medicinskim sestram ne bo treba vračati denarj za naza^ Nerešen problem od 2008 ¡e seda¡ končno zakljčen.« Ali je res, da je davčna politika v Sloveniji izjemno neugodna? »Ce seštejmo vse davke v državi, smo minimalno pod povprečjm EU. Davki na potrošnj so v povprečj, davki na delo so višp in davki na kapital so pod povprečjm. Ko smo dvignili DDV, se dejnsko to ni poznalo na potrošnp in ne na inflacij Naš predlog ¡e, da bi vseeno uvedli urejn davek na nepremičnine, vendar ga v celoti namenili občinam. Tako bi lahko znižali dohodnino in razbremenili obdavčitev dela.« Kako pa gledate na problematiko mladih; brezposelnost, odhajanje v tujino? »Za mlade velj predvsem strukturna brezposelnost. Gre za diskrepanco med profili izobrazbe in delovnimi mesti. Z Jamstveno shemo za mlade in z davčno raz-bremenitvij ob zaposlitvi za nedoločen čas pri starosti do 30 let se že kažej pozitivni rezultati. Brezposelnost se znižuj. Mladi moraj biti motivirani in videti perspektivo. Zato se v Zavezništvu AB zavzemamo, da se EU sredstva ne namenjj samo v infrastrukturo, ampak predvsem v inovativnost in razv^ podjtništva.« Kaj je vaša osebna prioriteta in zakaj ponovno kandidirate? »Osebno se na^eč ukvarjm z zdravstvom in tudi s statusom ptujke bolnišnice. Pogajnj so stvar doka- zovanj z argumenti, z veliko potrpljnj in s sposob-nostj sprejmanj kompromisov. Velika anomalij v našem zdravstvu ¡e dvotirno vodenj, zato se vsa pogajnj časovno zavlečej. Seda¡ smo tako daleč, da sem prepričan, da bomo dobili preventivni program za slikanj do^. Tako ves trud Sorooptimistk vsekakor ne bo zaman. Istočasno ¡e na mizi že izdelan predlog za višj financiranj programov ptujke bolnišnice. Glede urgence bo verjtno potrebno počakati na rebalans proračuna. Upam, da bo novemu direktorj vse našteto uspelo. Drugo področj, ki mi ¡e po duši blizu, ¡e naše pode-želj. Prioriteto vidim v regionalnem razvoj, turizmu, v povečani samooskrbi z ekološko pridelavo. Povečana samooskrba še ne pomeni , da ¡e neka¡ cenej, ampak omogoča večp nadzor nad kvaliteto, predvsem pa neodvisnost od drugih. Ponovna kandidatura pa ni zaradi poklica poslanec, ampak zaradi podpore Alenki Bratušek. Imel sem ¡o priliko spoznati osebno in pri delu. Je povezovalna, sposobna, velika borka proti korupcij V Bruslj sem skozi razgovore razbral, da ¡e zelo cenjna in že profilirana evropska političarka. Najomembne^a seda¡ bi bila kontinuiteta politike, ne pa spet vse začeti znova. Sele z nadaljvanjm dobro začetega dela lahko pridemo do nujo potrebnih strukturnih reform.« Tenis Blaž Rola pridobil kar 11 mest Stran 12 Motokros Gajser na Švedskem znova na stopničkah Stran 12 Atletika Izvenserijska Bedračeva in Lesjak Korpič Stran 13 Strelstvo Vernikova in Kuharičeva vedno bližje S P Stran 13 V r ¡ C sž™ v ^ jp »co 4 VOLITVE 2014 transparentno javno naročanje. Na lokalnem nivoju se mora urediti sofinanciranje razvoja in/ali ustanavljanja zadrug in mrež za samooskrbo (npr. hrana, energija) ter regionalnih gospodarskih mrež vrednosti (npr. lokalne dobavne verige oz. medsebojno povezovanje domačih podjetnikov in obrtnikov).« Piratska stranka: Kristijan Buh ZAAB (Zavezništvo Alenke Bratušek): Teodor Pevec * " -•-■■ t rojen 1970, specialist kirurg v Splošni bolnišnici Ptuj »Na gospodarskem področju bi podprl vse ukrepe, ki bi nedvoumno povečali izvoz in zagotavljali mednarodno konkurenčnost. V slovenskem zdravstvu je potrebno zagotoviti sredstva za dofinanciranje nosilcev delovanja zdravstvenega sistema in s tem pomembno zmanjšati čakalne dobe ter hkrati določiti košarico pravic, do katerih imajo dostop vsi, ne glede na finančne zmožnosti. Potrebno je zaposlovanje mladih zdravnikov na področjih, kjer so največje potrebe, hkrati z dodatno stimulacijo za zaposlitev na geografskih področjih, kjer je največja težava najti zdravnika. V domačem okolju se bom zavzemal za nadaljevanje že začetih postopkov za ponovno vzpostavitev tovarne sladkorja, ohranitev Gimnazije Ormož in pridobivanje dodatnega srednješolskega programa, cestno povezavo do Ptuja, zaustavitev propadanja posameznih območij, zasajenih z vinsko trto, pa tudi za vzpostavitev mreže čistilnih naprav in vlaganja v razvoj turizma.« DL (Državljanska lista): Tina Adamlje PS (Pozitivna Slovenija): Boštjan Štefančič rojen 1964, mag. agronomskih znanosti, kmetijski inšpektor »Kot najpomembnejši gospodarski ukrep bi podprl zmanjševanje zadolženosti podjetij, dostop do finančnih sredstev ter večjo davčno razbremenitev investicij. V slovenskem zdravstvu je preveč netransparentne porabe javnih sredstev. Potrebna sta večji nadzor in optimalna poraba le-teh, ki morajo biti predvsem namenjena uporabnikom zdravstvenih storitev. Za severovzhodno Slovenijo, kmetijstvo in nova delovna mesta je najpomembnejši projekt postavitev nove tovarne sladkorja v Ormožu.« Liberalno demokratska stranka: Miroslava Balažic Kandidati za poslance v VE 8 (VO 7) - Lenart SLS: Vesna Merčnik rojena leta 1971 v Mariboru, PPT prometnik, gospodinja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji Gospodarski ukrep, ki bi ga predlagala Merčnikova, je hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj, vsaj za primer gradnje poslovnih objektov. Za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvu pa je po mnenju Merčnikove potrebno dobro počutje državljanov. »Če bi se državljani počutili dobro, ne bi rabili toliko zdravstva, torej bi s tem privarčevali velike vsote denarnih sredstev, pa tudi zdravnikov ne bi primanjkovalo,« je pojasnila. V primeru izvolitve bi se v svojem volilnem okrožju Slovenskih Goric, zavzela za razvoj kulinaričnega turizma, saj so na tem področju možnosti za nova delovna mesta, je prepričana. Koalicija združena levica: Iztok Erjavec (TRS) rojen leta 1978, univerzitetni diplomiran biolog, trenutno brezposeln in prostovoljno dela na ustanovitvi socialne/ družbene zadruge. Na področju gospodarstva se bo za vzel za družbeno podjetništvo. Za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu bi ukinil dodatno zdravstveno zavarovanje in se zavzel za odprava korupcije, za odstranitev lobijev in skorumpiranih zdravnikov, je dejal. Ob tem bi predlagal, da se omogoči javni vpogled v naročanje in poslovanje zdravstvenih ustanov. V svojem volilnem okrožju bi se zavzel za ustanovitev medgeneracijske družbene kooperative. Humana: Viktor Pukšič Zeleni Slovenije: Aleš Mlač Černe SDS: Franc Breznik Nova Slovenija: Darja Šuta rojena v Mariboru, po poklicu tekstilna konfekcionarka, zaposlena kot rejnica »Za izboljšanje gospodarskega stanja v Novi Sloveniji predlagamo plačilno disciplino, reformo trga dela in privatizacijo podjetij. Za izboljšanje stanja v zdravstvu je potrebno ukiniti monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bi lahko prišlo do konkurence, kjer bi ljudem zavarovanje lahko ponujalo več med seboj konkurenčnih zavarovalnic. Prav tako je potreben poostren nadzor nad javnimi naročili v zdravstvu.« V okolju, kjer kandidira, podpira spodbujanje razvoja turizma, predvsem prenočitvenih kapacitet, ki jih na našem območju trenutno primanjkuje. Prav tako se bo zavzemala za pridobitev novih investitorjev in gospodarstvenikov za nadaljnji razvoj industrijskih con. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija: Anton Šoba O DeSUS: Emilijana Šuman rojena v Mariboru leta 1946, po poklicu višja medicinska sestra, upokojenka »V DZ bom podprla investicije v obnovljive vire, izgradnjo drugega tira Koper-Divača, ter sodobno cestno povezavo Dravograd-Metlika. Če bom izvoljena za poslanko, se bom zavzemala za učinkovitost zdravstvene in socialne zaščite državljanov (mreža zdravstvenih ustanov, določitev košarice pravic), prilagojeno demografskim potrebam ter za odpravljanje medgeneracijskih konfliktov in družbene neenakosti. V občini Lenart pa bom podprla projekt o zagonu socialnega podjetništva, na lokaciji poslovno industrijske cone in matične knjižnice Lenart v kletnih prostorih.« SD: Andrej Kocbek - \ il rojen leta 1950 v Lenartu, upokojen univ. dipl. obramboslovec »Če želimo, da bo država čim prej okrevala, moramo poskrbeti za odpravo kreditnega krča in prestrukturiranje podjetij z razdolžitvijo ter garancijsko shemo za podjetja. Za izboljšanje razmer v slovenskem zdravstvu je treba čim prej doseči ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter vzpostavitev javne zdravstvene mreže na vseh ravneh. V svojem volilnem okrožju pa bom dajal prednost predvsem socialnemu podjetništvu na področju ekološke pridelave hrane ter postopnemu povečevanju deleža samooskrbe.« SNS: Teodor Goznikar Verjamem: Brigita Bratuša SMC (Stranka Mira Cerarja): Vera Granfol rojena 1963, prof. soc. in slov., učiteljica na OŠ G. Radgona »Podpiram poenostavitev postopkov in popolno črpanje evropskih sredstev, s katerimi spodbujamo gospodarsko rast in zagotovitev dodatnih sredstev v proračunu za naložbe, ki so gonilna sila gospodarske rasti. Sem za ločitev zasebnega DRŽAVNOZBORSKEVfiUiVfilŽfilL 5 in javnega zdravstva. V zdravstvo je potrebno uvesti skupna javna naročila za ves zdravstveni sistem, izboljšati organizacijo dela in bolje izkoristiti obstoječo opremo, ki je danes slabo izkoriščena in povzroča čakalne vrste, ki jih je potrebno takoj skrajšati oz. odpraviti. V lokalnem okolju, kjer kandidiram, je potrebno takoj sprejeti ukrepe za zagon industrijske cone Lenart, v kateri je na razpolago čez 25 ha zemljišč, s čimer bi se odprlo veliko novih delovnih mest.« ZAAB (Zavezništvo Alenke Bratušek): Nina Lovrenčič rojena 1975, komercialistka, regionalni vodja v trgovskem podjetju »Na področju gospodarstva je potrebno ustvarjanje novih de- ^^ lovnih mest z razvojem in oživitvijo investicij v zasebnem in javnem sektorju. Slovenske gorice imajo velik potencial v turizmu in oživljanje le-tega bo prineslo veliko delovnih mest. V sektorju zdravstva je potrebna transparentnost pri javnih razpisih, kar pomeni, da so razpisni pogoji za vse ponudnike enaki in da bodo pogoji zdravljenja za vse paciente enaki skozi krajšanje čakalnih vrst. Kar pa se tiče dela na lokalnem nivoju, naj omenim izjemno pomemben projekt oskrbe s pitno vodo, ki poteka na območju Slovenskih goric, zavzemala se bom tudi za večjo turistično prepoznavnost Slovenskih goric, saj kapacitete še zdaleč niso izkoriščene.« DL (Državljanska lista): Mirko Kožar rojen 1964, ekonomski tehnik, vodja skladišča »Ukrep, ki je potreben v gospodarstvu, je umik države iz lastništva, razen strateško pomembnih podjetij, znižanje obremenitve plač in posledično zvišanje bruto plače. Če bom izvoljen, bom v prvi vrsti zagovarjal in zahteval reformo zdravstva z učinkovito porabo javnih sredstev in popoln nadzor porabe z odgovornostjo posameznikov. V neposredni okolici imamo kar nekaj izvirov tople vode, ki jih je potrebno izkoristiti tudi v zdravstvene, termalne in turistične namene. Z izgradnjo le-teh lahko zagotovimo delovna mesta najprej v gradbeništvu in nato še v ostalih dejavnostih - zdravstvu, gostinstvu in spremljajočemu turizmu.« PS (Pozitivna Slovenija): Mirko Šijanec rojen 1940, strojnik, upokojenec »Podpiram začetek velikih infrastrukturnih projektov, ki bodo dali potreben zagon gospodarstvu in potrošnji. V zdravstvu je potrebno zagotoviti racionalnejšo porabo sredstev in zmanjšanje čakalnih vrst. Na lokalnem nivoju se bom zavzemal za rešitev in nadaljevanje projekta Term Benedikt.« Liberalno gospodarska stranka: Olga Hrnčič Humana Slovenija: Ana Šic 8. volilna enota, 9. volilni okraj - del MO Ptuj, Ptujsko polje, Slovenske gorice SLS: Franc Pukšič a. «¿k rojen leta 1955 na Ptuju, končan študij na Elektrotehnični fakulteti, poslanec v DZ RS. Krepitev gospodarstva vidi v krajših rokih za pridobivanje gradbenih dovoljenj. »Pridobivanje gradbenih dovoljen bomo skrajšali iz treh let na šest mesecev in ustvarili pogoje za nižje davke in višje plače,« je dejal. Za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvu bi dolgoletni poslanec, kot se je izrazil, porezal kremplje dobaviteljem in korupciji v zdravstvu, s tem pa bi zagotovili več denarja v zdravstvu in ukinili nečloveške čakalne dobe. V svojem volilnem okrožju pa bi se zavzel za dokončanje osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami Lju-devita Pivka, za takojšen začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gru-škovje ter za ponovno zagotovitev investicijskega in evropskega denarja za občine in vzdrževanje cest. Koalicija združena levica: Jožica Repič (TRS) Piratska stranka: Aleksandra Bersan Zeleni Slovenije: Maja Krajnc Enakopravni deželani - Naprej Slovenija: Anton Šoba komercialist, začasno zaposlen, rojen na Ptuju leta 1961 Za izboljšanje gospodarskega položaja v državi bo podprl sprejem zakona o odvzemu krivično, nepošteno in nezakonito pridobljenega premoženja. Na področju zdravstva se zavzema za dostop do zdravstvenih storitev brez čakalnih dob. V volilnem okraju, kjer kandidira, se zavzema za zmanjšanje socialnih razlik in nova delovna mesta. Nova Slovenija: Silvo Sok 39-letni ekonomist, rojen na Ptuju, zaposlen v Žiher, d.o.o. Zavzema se za znižanje DDV, s tem pa povečanje potrošnje, kar konkretno pomeni večjo produktivnost podjetij in s tem večjo zaposlenost, manjšo socialno obremenitev proračuna in več pobranih davkov od dohodka pravnih oseb. Na področju zdravstva je prvi ukrep odprava monopola ZZZS in sprostitev trga za slovenske in tuje zdravstvene zavarovalnice, ki bodo ponudile konkurenčne storitve na trgu zdravstva. Drugi ukrep pa je sprememba načina upravljanja in nadziranja bolnišnic po vzoru gospodarskih družb. V okolju, kjer kandidira, si bo predvsem prizadeval za ureditev vodotokov stare struge reke Drave in reke Pesnice za preprečitev katastrofalnih poplav v prihodnosti. SDS: Andrej Čuš 23-letni diplomiran družboslovec, zaposlen kot poslanec v DZ RS Za izboljšanje gospodarskega stanja v državi bo podprl politiko nizkih davkov, saj je to, kar je delala vlada Alenke Bratušek z višanjem davkov pravi kriminal. Za ureditev razmer v zdravstvu si bo prizadeval za določitev košarice pravic in preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja. Drug pomemben ukrep pa je izboljšanje ter racionalizacija naročanja zdravil, brez pregrešno dragih posrednikov. Na območju, kjer kandidira, pa si bo prizadeval za ukinitev dvojne obdavčitve delavcev migrantov, ki delajo predvsem v Avstriji. Gre za ukrep v korist ljudi, ki bo omogočil dostojnejše ter pravičnejše življenje tisočim v Spodnjem Podrav-ju. DeSUS: Janez Horvat rojen leta 1940 na Ptuju, gradbeni tehnik, upokojenec »Zavzemal se bom predvsem za izboljšanje socialnega polo- . žaja najrevnejših, ki so obupani in na robu propada. Boril se bom proti korupciji in tistim, ki so nas pripeljali v revščino ter se z vsemi močmi zavzemal za povrnitev zaupanja v državne ustanove. Podpiral bom vse dobre programe za izboljšanje vsesplošnega stanja v državi, ne glede na strankarsko pripadnost tudi v domačem okolju, kjer kandidiram.«. SD: Vesna Rebernak rojena leta 1953 na Ptuju, arhitektka, deluje tudi na področju turizma »Razvijati je treba neizkoriščene potenciale za turizem, še posebej kulturni turizem; lotiti se moramo obnove stavb kulturne dediščine in energetske prenove objektov za kar so na voljo sredstva EU. S tem pridobimo urejeno okolje, nova delovna mesta, varčevanje z energijo, zmanjševanje ogljičnega odtisa, reševanje nacionalne identitete in dvig lastne samopodobe. Zavzemam se za varovanje naravne in kulturne dediščine ter ohranjanje kmetijskih zemljišč. Sem proti privatizaciji zdravstva, vpeljati je treba učinkovita orodja pri upravljanju javnih zavodov, povečanje odgovornosti članov svetov zavodov, dopolnilno zavarovanje naj bo sorazmerno z dohodkom. Nujno je pospeševanje zaposlovanja zdravnikov splošne prakse!« SNS: Zmago Jelinčič Plemeniti >N ?H 5 l 6 DgžAVMfižfiflRSKE VOLITVE 2014 Verjamem: Jasmina Rožman SMC (Stranka Mira Cerarja): Tatjana Majcen Ljubic rojena 1978, upravni tehnik, na porodniškem dopustu »Za izboljšanje gospodarskega stanja je potrebno spremeniti zakonodajo na področju urejanja prostora ter urediti hitro pridobivanje gradbenih dovoljenj, da bodo lahko tuji in domači investitorji investirali, ko še imajo denar. Kratkoročno bom podprla vse aktivnosti, ki bodo v zdravstvu odpravljale korupcijo. V procesu spreminjanja zakonodaje bom uveljavljala jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Zavzemala se bom za dokončanje avtocestnega križa v Sloveniji, kar pomeni zaključek avtoceste do Gruškovja in umestiti ter izgraditi hitro cesto do Ormoža.« ZAAB (Zavezništvo Alenke Bratušek): Darko Jazbec ZSA rojen 1964, kirurg, poslanec »Za izboljšanje stanja v gospodarstvu je nujno razdolževanje podjetij, da bodo lahko sanirane banke kreditirale gospodarstvo in istočasno zmanjšanje obdavčitve dela za ustvarjanje novih delovnih mest. Zdravstveno blagajno moramo stabilizirati s spremembo načina financiranja in s standardizacijo košarice pravic ter storitev, s katerimi pridemo do pravic. V sistem financiranja je potrebno vključiti proračun in ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ohraniti široko dostopno javno zdravstvo, kjer je pacient v centru prave zdravstvene reforme. Na lokalnem nivoju si bom prizadeval za dokončanje začetih projektov vlade Alenke Bratušek. To so Cero Gajke, izgradnja OŠ Ljudevita Pivka, ponovna evalvacija hitre ceste Hajdina - Ormož in implementacija mreže primarne zdravstvene dejavnosti v povezavi z novo vlogo ptujske bolnišnice. Vsekakor je potrebno spodbujati razvoj podeželja in ga funkcionalno povezati z mestno občino.« DL (Državljanska lista) Mojca Makuc PS (Pozitivna Slovenija): Sonja Drašler rojena 1950, administratorka, upokojenka »Podpiram vse programe na področju infrastrukturnih projektov, saj je potrebno hitro zagotoviti delo in na noge postaviti nekatera po nepotrebnem propadla podjetja. V zdravstvu je potrebno urediti težave na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih zdravnikov. Prihodnost naše regije vidim v spodbujanju pridelave ekološke hrane, samooskrbi in turizmu, zato bom podpirala takšne projekte.« Liberalno gospodarska stranka: Stefan Kocjančič 8. volilna enota, 10. volilni okraj - pretežni del MO Ptuj, Hajdina SLS: Rozalija Ojsteršek rojena leta 1944 v Lovrencu na Dravskem Polju, višja medicinska sestra, sedaj upokojenka Gospodarski ukrep, ki bi ga predlagala, je večja fleksibilnost trga dela, znižanje prispevkov, pomoč gospodarskim družbam pri razvoju novih produktov (uvedba laboratorijev). Za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvu pa je dejala: »Nujno je treba zmanjšati glavarine na primarni ravni, povečati število zdravnikov in referenčnih ambulant ter omogočiti enako dostopnost zdravstvenih storitev za vse državljane Slovenije.« V volilnem okrožju pa bi podprla zaposlovanje mladih v okviru start-up podjetij in predlagala ukinitev borze dela ter njeno preoblikovanje v Agencijo za delo. 4 • Koalicija združena levica: Romeo Varga (TRS) rojen leta 1966 v Murski Soboti, univ. dipl. politolog, zaposlen kot vodja sektorja na Regionalni razvojni agenciji Mura »Spodbude in davčne olajšave za zagon in delovanje socialnih podjetij ter zadrug, ki delujejo predvsem na področju zelenih delovnih mest (energetska prenova stavb, kmetijstvo z višjo dodano vrednostjo v povezavi s turizmom, varstvo okolja,« je njegov ukrep za izboljšanje stanja v gospodarstvu. Na področju zdravstva bi predlagal ukinitev dopolnilnega zavarovanja in povečal vlaganja v zdrav življenjski slog in preventivo. V volilnem okrožju, kjer kandidira, bi se zavzel za spodbujanje podjetništva mladih, za subvencije za zaposlovanje mladih, za razvoj socialnih podjetij in zaposlitve v nevladnih organizacijah, s tem pa bi se preprečilo odhajanje mladih, je prepričan. Humana: Miran Šic Piratska stranka: Judita Šeruga Zeleni Slovenije: Vlado Cuš Prof. svetnik, spec. ki. diet.; predavatelj in trener Čuš vidi gospodarsko oživljanje Slovenije v izvedbi gospodarskega programa Zelenih Slovenije, ki bo slovenskim podjetjem in obrtnikom omogočila tehnološko prenovo in odprla nova delovna mesta, konkurenčno okolje pa bodo izboljšali z zeleno davčno reformo. Zdravstveni sistem se v Sloveniji ureja že več kot 20 let, vendar v realnem življenju izgleda, kot da ni iz tega sveta, in zato ne funkcionira s polnimi pljuči v korist pacientov, ki so plačniki tega sistema. Potrebno bo ukiniti škodljive pogodbe (koncesije na račun javnega zdravstva), izvesti revizijo javnih naročil in zagotoviti sredstva za več delovnih mest mladih zdravnikov z medicinskih fakultet v Mariboru in Ljubljani. Podprl bo gospodarske in infrastrukturne projekte na področju oskrbe z vodo, energetike, prometa in kmetijstva, kjer lahko izkoristimo evropska sredstva in zaposlimo mlade iz našega okolja. SNS: Tomaž Šerbec Enakopravni deželani - Naprej Slovenija: Anica Super rojena leta 1962 na Ptuju, po poklicu je trgovka, trenutno brez zaposlitve Zavzemala se bo za gospodarsko rast, za nova delovna mesta za mlade, zmanjševanje socialnih razlik, učinkovito pravno državo, kakovosten brezplačni študij in plačilno disciplino. »V zdravstvu je potrebno zaposliti več mlajšega zdravstvenega kadra in s tem zmanjšati čakalne dobe. Vzpostaviti je potrebno večjo kontrolo nad porabo denarja pri javnih naročilih v zdravstvu.« Podprla bo projekt oživitve starega mestnega jedra z minimalnimi najemninami za lokale in trgovine ter ureditev mestne tržnice, kolesarskih pot ter sprehajališč, npr. Panorame. NSi: Dejan Rožmarin rojen leta 1979 na Ptuju, elektrikar-elektronik, zaposlen v T-2, d.o.o. Podpira nižjo obremenitev gospodarstva, kar je edina možnost za to, da pospešimo gospodarski razvoj z odpiranjem novih delovnih mest. Nižji davki in enostavni postopki so lahko gonilo gospodarstva.V zdravstvu je potrebno odpraviti monopolni položaj izvajalcev zdravstvenih storitev in vzpostaviti konkurenčni položaj na trgu. Državljanke in državljani imajo pravico vedeti, kakšna je kakovost bolnišnic in zdravnikov, ki jih preko prispevka za zdravstveno zavarovanje plačujemo. Zavzema se za čim prejšnjo izgradnjo avtoceste Draženci- Gru-škovje, dokončno rešitev financiranja in izgradnje šole dr Ljudevita Pivka, ter vse druge projekte, pomembne za razvoj Ptuja in okolice ter ureditev statusa regionalnega središča. SDS: Miroslav Luci doktor medicine, specialist internist, rojen leta 1946 v Zagorju „Omogočiti pogoje za kvalitetno izobraževanje mladih, ki bodo z vstopom na trg dela ustvarili konkurenčno gospodarstvo in konkurenčno Slovenijo. S tem se bodo povečale DRŽAVNOZBORSKEVOUiVfilŽiilL 7 investicije ter zaposlenost," je po moje najboljši ukrep za izboljšanje razmer na področju gospodarstva. V zdravstvu pa je nujno povečati učinkovitost kadra, aparatur in prostorov ter izboljšati sodelovanje med javnim ter zasebnim zdravstvom. Potrebna je tudi večja preglednost in konkurečnost pri nabavi potrošnega materiala ter aparatur. Prihranjena sredstva pa je treba usmeriti v izobraževanje zdravnikov in ostalega medicinskega osebja. Nadaljevati je treba s procesom lokalne samouprave. Ptuj mora postati pokrajinsko središče. »Izgradnja avtoceste Draženci-Gruškovje, izgradnja hitre ceste Ptuj-Ormož, dokončanje projekta zaščite podtalnice na Ptujskem in Dravskem polju, kanalizacija do vsakega gospodinjstva v MO Ptuj in v Hajdini, ptujska bolnišnica mora postati regionalna bolnišnica, zadržati UE na Ptuju z vsemi krajevnimi uradi, zadržati območno geodetsko upravo in davčni urad na Ptuju," vse to so prednostni projekti, ki bi jih želel kot poslanec državnega zbora uresničiti. DeSUS: Kristina Doki rojena leta 1951, mag. poslovnih znanosti, direktorica Doma upokojencev Ptuj »Za izboljšanje gospodarskega stanja v državi bom podprla ukrep oblikovanja takšne politike, ki bo zagotavljala gospodarski razvoj sektorjev, v katerih bodo zagotovljene nove zaposlitve, še zlasti mladih. Če bom izvoljena za poslanko, se bom zavzemala za odpravo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in ohranitev javnega zdravstva z učinkovitim upravljanjem in nadzorom nad porabo sredstev zdravstvenega sistema ter za dokončanje zdravstvene reforme. V volilnem okrožju za katerega kandidiram, pa bom podprla projekte oskrbe s pitno vodo, gradnjo kanalizacije in CERO Gaj kG.« PS (Pozitivna Slovenija): Gorazd Šket rojen 1965, profesor športne vzgoje, OŠ Gorišnica »Zavzemal se bom za začetek čimprejšnje izgradnje velikih infrastrukturnih projektov (drugi tir Koper-Divača, razširitev in posodobitev Luke Koper, druga os) in energetsko obnovo stavb. Tistih, ki so v državni ali občinski ter tudi zasebni lasti. Na področju zdravstva je potrebno poenotenje naročanja zdravstvene opreme, pripomočkov, zdravil... Na območju regije se bom zavzemal za gradnjo avtoceste Draženci - Gruškovje še pred začrtanim rokom ter začetek že prevečkrat odložene gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož.« Liberalno gospodarska stranka: Štefan Kocjančič 8. volilna enota, 11. volilni okraj - Haloze in Kidričevo SD: Dejan Levanič SLS: Andrej Napast rojen leta 1981 na Ptuju, prof. sociologije in filozofije, državni sekretar »Če bom izvoljen, se bom zavzemal za garancijsko shemo v višini 500 milijonov evrov za kreditiranje malih in srednjih podjetij, subvencije za ustanovitev 40 inovativnih podjetij na leto in boljše podporno okolje za industrijo. Zavzemal se bom za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, centralizacijo javnega naročanja materialov in storitev zaradi boljše transparentnosti in nižanja stroškov, ureditev sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ter posodobitev košarice zdravstvenih storitev. V lokalnem okolju pa se bom zavzemal za nove investicije in boljše črpanje Evropskih sredstev, ki posledično prinašajo tudi nova delovna mesta. Konkretno za vlaganje v turistični razvoj ptujskega jezera in nove izobraževalne programe na Ptuju (hotelirstvo in turizem, bionika). Ostro pa bom nasprotoval ukinitvi upravne enote, davčnega urada in ptujske bolnišnice!« SMC (Stranka Mira Cerarja): Klavdija Markež rojena 1976, mag. državnih in evropskih znanosti, vodja izobraževanj, usposabljanja delavcev in projektov v gospodarski družbi »Za izboljšanje stanja v gospodarstvu se bom zavzemala za odpravo vseh administrativnih ovir, da bodo potencialni domači in tuji investitorji čim hitreje prišli do izvedbe svojih poslovnih idej v Sloveniji. Na področju zdravstva je potrebno dodatno zdravstveno zavarovanje združiti z obveznim ter jasno razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Podpiram ohranitev javnega zdravstva, predvsem javne bolnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V lokalnem okolju se bom zavzemala za dokončno izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka in za dokončno izvedbo nacionalnega programa avtocest, kar pomeni umestiti in izgraditi hitro cesto Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož.« ZAAB (Zavezništvo Alenke Bratušek): Maks Ferk C 3 rojen 1953, prometni tehnik, upokojenec »Kot ključna ukrepa za zagon gospodarstva vidim poenostavitev upravnih postopkov in spodbujanje ukrepov zaposlovanja mladih. Celovita reforma zdravstvenega sistema je nujna. Prvi korak je ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Prevetriti je treba sistem financiranja, organizacijo javnih zdravstvenih mrež, izvajanje javnih naročil in vodenja zdravstvenih zavodov. Na lokalnem nivoju velik neizkoriščeni turistični potencial predstavljajo reka Drava, Ptujsko jezero in Haloze. Zavzemal se bom za zavarovanje vodnih virov in pitne vode kot javne dobrine, sanacijo gramoznic ter črnih odlagališč odpadkov. V času prihodnjega mandata mora biti končan tudi projekt cestne povezave Ptuj - Ormož.« DL (Državljanska lista): Silvo Rep rojen 1963, dipl. inž.gr., samozaposlen »Zavzemam se za razbremenitev gospodarstva z znižanjem davčnega bremena, odpravo administrativni ovir, uvedbo socialne kapice in fleksibilnejšega trga dela, ki je prvenstveno namenjen obrtnikom, samostojnim podjetnikom, malim in srednjih podjetjem. V zdravstvu je potreben brezkompromisni boj s korupcijo, tudi s spremembo sistema javnega naročanja. Večja mora biti vloga ZZZS kot kupca zdravstvenih storitev z izkoriščanjem konkurence. Na lokalnem nivoju je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo za varno udeležbo vseh udeležencev v prometu in povečati okolju prijazne načine potovanj.« - % rojen leta 1983 v Mariboru, univ. dipl. inženir agronomije, kmetovalec »Gospodarski ukrep, ki bi ga predlagal, je izboljšanje plačilne discipline državnih podjetij in finančne spodbude za mlade podjetnike. Stanje v slovenskem zdravstvu bi izboljšala omejitev korupcije, s tem pa bi se zmanjšale tudi čakalne vrste,« je prepričan. V svojem volilnem okrožju pa bi se ob izvolitvi zavzel za nadgradnjo skupne blagovne znamke Haloze oziroma Zakladi Dravinjske doline, saj naj bi to pomenilo boljšo prodajo, ob tem pa se zavzema, da bi se mladim kmetom omogočil dolgoročni najem kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Koalicija združena levica: Boštjan Koražija (TRS) rojen leta 1974 na Ptuju, knjižničar, zaposlen v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Ukrep, ki bi ga predlagal za izboljšanje gospodarskega stanja, je obvezna participacija zaposlenih pri upravljanju podjetij in pravična davčna reforma. Na področju zdravstva bi predlagal ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in ustanovitev agencije za javna naročila. V svojem volilnem okrožju pa bi podprl in se zavzemal za projekte s področja trajnostne proizvodnje hrane in projekte izboljšanja javne infrastrukture, ki so že predolgo problem Haloz in Dravskega polja. Humana: Miran Šic Piratska stranka: brez kandidata Zeleni Slovenije: Maja Krajnc Enakopravni deželani - Naprej Slovenija: Anica Super Nova Slovenija: Lidija Cafuta Rojena leta 1977 na Ptuju, dipl. ing. agronomije, zaposlena v Agroruše, d.o.o. Podpira znižanje davka, ki je v naši državi previsok. Znižanje davka in s tem učinkovitejša podpora slovenskim podjetjem je ključnega pomena za večjo zaposlitev in s tem oživitev gospodarstva. Potrebno je racionalizirati bolnišnično mrežo in poskrbeti za specializacijo splošnih bolnišnic, ki pokrivajo majhna območja, izpostavlja kot 5 I 8 JJŽAVNOZBOBSKE VOLITVE 2014 1m\ ■ ■ o co ključen projekt na področju zdravstva. Ohranitev podeželja in vitalnosti vasi z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo ter podeželsko arhitekturo, vključno z razvojem vingoradništva, poljedelstva in sadjarstva, pa je osrednji projekt v lokalnem okolju, ki mu daje prednost. SDS: Suzana Lep Šimenko ^^ 34-letna univ. dipl. ekonomistka, zaposlena v Zavarovalni- j ci Maribor t •»• • V okviru izboljšanja gospodarskega stanja v državi si bo pri- V , M zadevala za dvig neto plače zaposlenim s spremembo obdavčitve dela ter črpanje evropskih sredstev za razvoj in f. . i investicije, katerih rezultat so nova delovna mesta. Kot poslanka si bo prizadevala za reorganizacijo javne zdravstvene službe na način, da bo ta kadrovsko in materialno enakomerno razporejena po državi, da bo vsem državljanom zagotovljen pravičen dostop do zdravstvenih storitev. Potrebno pa bo sistemsko omejiti vpliv lobijev na delovanje zdravstvenega sistema. V volilnem okraju, kjer kandidira, se bo zavzemala za celosten razvoj Haloz in okoliških občin, s poudarkom na povezovanju in skupnem nastopu na trgu, tako na področju kmetijstva, kot tudi gospodarstva. Povezano s tem pa bo potrebno okrepiti turistično ponudbo. PS (Pozitivna Slovenija): Zvonko Milosic rojen 1955, univ. dipl. ing. stroj., podjetnik »Podprl bom takojšnjo izgradnjo avtoceste od Dražencev do Gruškovja in izgradnjo hitre ceste od Ptuja do Ormoža ter izgradnjo tovarne sladkorja v Ormožu. Podpiram ukinitev zdravstvenih zavarovalnic in prenos obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja neposredno v zdravstveno blagajno. Za območje razvoja naše regije pa menim, da je potrebno neokrnjeno naravo nameniti pohodništvu, kolesarstvu ter v Halozah in okolici spodbuditi ekološki turizem. Urediti je potrebno namakalne sisteme vzdolž rek na našem območju za pridelavo zelenjave in vrtnin - za popolno oskrbo šol in vrtcev z doma pridelano hrano.« Liberalno gospodarska stranka: Borut Perko DeSUS: Venčeslav Trafela rojen leta 1949 v Ljubstavi, tehnik kmetijske mehanizacije, upokojenec »Za izboljšanje stanja v državi se bom zavzemal predvsem za poenostavitev pridobivanja vseh dovoljenj, če bom izvoljen pa se bom zavzemal predvsem za obvezno centralno nabavo, direktno od dobaviteljev in za ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. V lokalnem območju pa za učinkovito zaščito podtalnice, torej za izgradnjo kanalizacije.« SD: Nuška Gajšek rojena leta 1981 na Ptuju, univ. diplomirana politologinja, strokovna sodelavka poslanske skupine SD »Za izboljšanje gospodarskega stanja v državi dajem vso podporo v programu SD navedenim ukrepom za zagon go- ;. , spodarstva - garancijska shema za kreditiranje podjetij in zmanjšanje bruto obremenitev plač z novo ureditvijo socialnih prispevkov po načelu »vsako delo šteje«. Če bom postala poslanka, se bom zavzemala za reformo zdravstvenega sistema v smeri transparentnosti pri javnem naročanju, univerzalnosti dostopa do zdravstvenih uslug, ločitev javno-zasebnega in krajšanja čakalnih vrst. Zavzemala se bom za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V lokalnem območju pa bom dajala prednost vsem infrastrukturnim projektom, oskrbi z vodo ter gradnji cest in kanalizacije, saj omogočajo enakomeren razvoj okraja v vseh pogledih ter učinkovito črpanje evropskih sredstev, za mesto in za vas.« Kandidati SNS so na naša vprašanja podali skupne odgovore Glede gospodarskih ukrepov, ki jih bo podprla SNS, pravijo tako: »Podprli bomo spremembe davčne in delovne zakonodaje v smislu znižanja davkov, uvedbe pavšalne obdavčitve za obrtnike in male podjetnike ter za samozaposlitve, olajšanje in poenostavitev vseh birokratskih postopkov tudi pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev ter ustanavljanju podjetij.« Za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvu bodo podprli: »Uvedbo obveznega 1,5-odstotnega deleža od DDV direktno v zdravstveno blagajno: minister za zdravstvo ne more biti iz medicinske ali farmacevtske stroke, direktorji zdravstvenih zavodov morajo biti menedžerji in ne zdravniki: nabavo vse medicinske opreme in pripomočkov je potrebno organizirati preko enega organa, znotraj ministrstva za zdravstvo, enotno za vso Slovenijo, po evropsko primerljivih cenah.« Glede podpore konkretnih projektov v ožjih lokalnih območjih pa so v SNS povedali: »Seveda si bomo kandidati prizadevali za dobrobit svojih volilnih okrajev, ampak treba je vedeti, da smo po ustavi poslanci vsega ljudstva in moramo seveda temu primerno tudi ravnati. Poleg tega so nam vsem skupna enaka programska izhodišča, saj nastopamo na kandidatni listi iste stranke, tako da bomo zastopali skupne regijske interese, ki prehajajo občinske meje. Posebno bi izpostavili pomembnost samooskrbe z doma pridelano hrano, s tem da je potrebno zagotoviti čim manjšo uporabo kemičnih sredstev vseh vrst, prepovedali pa bomo tudi uporabo gensko spremenjenih semenskih materialov.« SNS: Romana Seretinek Verjamem: Anita Žolger Kandidati stranke Humana so na naša vprašanja podali skupne odgovore Na predčasnih državnozborskih volitvah se stranka Humana Slovenija zavzema za to, da Slovenijo proglasimo za ekološko državo, za kmetovanje in pridelovanje hrane po eko standardih, brez strupov, pesticidov, in za vse druge pogoje, ki jih Slovenija kot ekološka država mora izpolnjevati. Iz tega izhaja tudi njihov naslednji cilj: popolna samooskrba na področju prehrane, energije in zdravja, povezano s tem pa tudi popolna zaposlenost vseh. V stranki Humana Slovenija se zavzemajo za javno zdravstvo in ukinitev zavarovalnic za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - tem naj ostane le nadstandardno zavarovanje. Podobno kot za Slovenijo kot ekološko državo velja tudi za Ptuj, kmetovanje in pridelovanje hrane po eko standardih. SMC (Stranka Mira Cerarja): Tatjana Majcen Ljubic ZAAB (Zavezništvo Alenke Bratušek): Robert Križanič rojen 1973, gostinec, menedžer v kulturi, direktor »Zavzemam se za razvoj turizma, ekološkega kmetijstva in uporabo konoplje v industrijske in zdravstvene namene. Zavzemam se za javno zdravstvo, potrebno je zmanjšati čakalne * dobe ter hkrati določiti košarico pravic, do katerih imajo dostop vsi. Haloze s Ptujskim poljem so izjemen naravni in kulturni potencial, a hkrati žal med najrevnejšimi deli Slovenije, zato je najboljša rešitev, ki se ponuja sama, razvoj trajnostnega turizma v povezavi z domačo in ekološko pridelavo hrane in vina.« DL (Državljanska lista): Mojca Makuc torek • 8. julija 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Boks • Turnir na Jezeru Ptujski boksarji nastopili v Bosni in Hercegovini Na povabilo organizatorjev tekmovanja na Jezeru v Bosni in Hercegovini so se odzvali predstavniki BK Ring. Ptujčani so se predstavili na dogodku na prostem, kjer si je zanimive borbe ogledalo kakšnih 1000 gledalcev. Nastopili so boksarji iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Ringovci so imeli na tekmovanju dva izkušenejša - Roberta Šimončika in Nejca Nedeljka - ter dva manj izkušena boksarja - Leona Lovreca in Miha Vin-diša. Slednji je znan po svoji agresivnosti in je tudi tokrat dobro nastopil proti Milošu Veletiču (BK Radnik Bjelina). Drugi mladi ptujski tekmovalec Leon Lovrec se v ringu zaenkrat predvsem še uči in je izgubil proti izkušenejše-mu Izetu Orliču (BK Čelična Zenica). Odličen obračun sta prikazala Robert Šimončik in Ahmed Dananovič (BK Če-lična Zenica). Slednji je pred kratkim dobil 42. Čeličnu ru-kavico v velterski kategoriji in je bil tokrat za malenkost boljši od Šimončika. Najbolj Foto: Črtomir Goznik Nejc Nedeljko, BK Ring se je izmed Ptujčanov izkazal Nejc Nedeljko, ki je imel za tekmeca Dordeta Tomiča (BK Radnik Bjelina). Nedelj-ko je bil v ringu absolutno boljši tekmec, vendar so sodniki zmago neupravičeno dosodili Tomiču. Tako so člani BK Ring iz Ptuja na turnirju na Jezeru v Bosni in Hercegovini ostali brez zmage, a so nastopili proti močnim tekmecem in so si pridobili nekaj novih dragocenih izkušenj. David Breznik Atletika • Atletski klub Ptuj Izvenserijska Bedračeva in Lesjak Korpič V zgodovini Atletskega kluba Ptuj se doslej še nikoli ni zgodilo, da bi imel klub v kateri izmed starostnih kategorij dva najboljša atleta v Sloveniji, tako v moški kot v ženski kategoriji. Ravno to pa se je zgodilo prejšnji konec tedna na državnem pionirskem prvenstvu, kjer imajo pravico do nastopa vsi, ki so mlajši od 16 let. Sprinter-ka in skakalka Maja Bedrač je nabrala kar tri zlate in eno srebrno kolajno, metalec Jurček Korpič Lesjak pa tri naslove državnih prvakov. S temi dosežki sta oba nadarjena atleta izstopala med vsemi, več kot 400 udeleženci dvodnevnega državnega prvenstva v Celju. Skupno se je ptujski atletski pomladek vrnil iz knežjega mesta z sedmimi zlatimi in tremi srebrnimi kolajnami. Bedračeva je suvereno zmagala v treh disciplinah. V skoku v daljino je bila od vseh boljša za dolžino čevlja - v najdaljšem poskusu je doskočila pri 584 centimetrov. Brez konkurence je bila varovanka trenerja Aleša Bezjaka tudi pri skoku v višino, kjer je zmogla preskočiti Nasmejana najboljša slovenska atleta v konkurenci pionirjev -Maja Bedrač in Jurček Lesjak Korpič. letvico na višin 165 centime- je postavila svoj novi osebni trov. Še bolj pa je navdušila v rekord, ki sedaj znaša 12,29 sprintu na 100 metrov, kjer sekunde, kar je zelo dober rezultat za njeno starostno kategorijo. Edini poraz proti vrstnici je morala priznati v teku na 80 metrov z ovirami (11,65 sekunde). Novi up slovenskih metalnih disciplin je Jurček Korpič Lesjak. Za razred boljši je bil od vseh v metu diska - orodje je zalučal 45,51 metra, dobrih deset metrov več od prvega zasledovalca. Podobno je bilo tudi v metu kladiva, saj je 4-kilogramsko orodje letelo do 54,35 metra, oziroma 6 metrov več od drugouvršče-nega tekmovalca. Bistveno bolj na tesno je bilo v suvanju krogle, kjer je imel Jurček najmočnejšega konkurenta v klubskem kolegu Kristijanu Čehu. Prvo in drugo mesto je ločilo le osem centimetrov, pri čemer je Lesjakov rezultat meril 13,89 metra. Oba trenira znani ptujski atletski trener Gorazd Rajher. Še ena dvojna zmaga pa je Ptuj-čanom uspela v teku na 100 metrov z ovirami: Jaka Ko-stanjevec je slavil pred Ža-nom Viherjem. Kostanje-vec je tekel 14,88 sekunde, Viher pa je zaostal slabe tri desetinke sekunde. Uroš Esih Strelstvo • Strelski upi, Plzen 2014 Petra Vernik in Urška Kuharic vedno bližje nastopu na SP Po nastopu na prvem mladinskem svetovnem pokalu v nemškem mestu Suhl v maju, so se mladi slovenski repre-zentanti sredi junija odpravili še na enega najmočnejših mladinskih mednarodnih turnirjev na svetu, v češki Plzen. Tam so v konkurenci 382 perspektivnih strelcev iz 22 držav nastopali na turnirju olimpijskih strelskih upov Plzen 2014. V 10-članski slovenski reprezentanci so z zračnim in malokalibrskim orožjem nastopali tudi trije spodnjepodravski strelci, ormoški strelki Petra Vernik in Urška Kuharič ter mladi Ptujčan Tadej Širec. Slovenski reprezentanti so pokazali zelo dobre nastope, saj so v 28 nastopih kar 11 x izboljšali državne rekorde. Z dosežki svojih varovancev sta bila zadovoljna reprezentančna trenerja Zlatko Kostanjevec in Janez Kelenc. Urška Kuharic postavila nov državni rekord Najvišjo slovensko uvrstitev je dosegla odlična ormoška strelka Urška Kuharič, ki je v trojnem položaju z malokalibrsko puško dosegla 567 krogov, po serijah kleče 188, leže 198 in stoje 181 krogov, in osvojila 22. mesto ter tako v treh tednih po nastopu v Suhlu izboljšala rekordni dosežek svoje reprezentančne sotekmoval-ke Klavdije Jerovšek, ki je postavila rekordno znamko s 563 krogi. V isti disciplini je kadetski državni rekord s 558 krogi postavila portoroška strelka Lia Lazar in osvojila 58. mesto, Jerovškova je bila s 555 krogi 65., najbolj izkušena slovenska mladinka, Or-možanka Petra Vernik, pa je tokrat s 554 krogi (179, 195, 180) osvojila 71. mesto. Slovenske strelke so nov rekordni dosežek postavile tudi v ekipni konkurenci, kjer so s 1676 krogi osvojile 14. mesto. V ekipni konkurenci so slavile Rusinje s 1738 krogi, med posameznicami pa je prav tako zmagala Rusinja, Julija Zikova, s 582 krogi v kvalifikacijah in najboljšim finalom 455,0 krogov. Meja za vstop v finale je bila postavljena s 575 krogi. Petra Vernik kot absolutna slovenska rekorderka najvišje na 35. mestu Specialistke v ležečem položaju z MK puško so mejo za vstop v finale postavile pri 618,6 krogih, aktualna evropska mladinska prvakinja, Francozinja Emilie Winten-berger, pa je kot najboljša v kvalifikacijah dosegla visokih 622,0 krogov. Naša najboljša strelka, Ormožanka Petra Vernik, ki je tudi lastnica slovenskega mladinskega in članskega državnega rekorda s 616,6 krogi, je kot najvišje uvrščena strelka s 611,2 krogoma, po serijah 102.7, 98.9, 102.1, 101.7, 103.8 in 102.0, osvojila 35. mesto, zelo dobro pa se je odrezala tudi druga ormoška strelka Urška Kuharič in s 610,0 krogi Foto: Simeon Gönc Ormoški strelki Urška Kuharič in Petra Vernik sta z uspešnimi nastopi v Suhlu in Plznu pokazali kakovost za vpoklic v reprezentanco za nastop na SP v Granadi. (104.0,102.2,101.6,97.4,101.9 in 102.9) osvojila 40. mesto v konkurenci 93 nastopajočih tekmovalk. Nov kadetski državni rekord je postavila Lia Lazar s 604,6 krogi. Zanimiva je primerjava dosežkov slovenskih strelk po starih pravilih (do 1. 1. 2014), ko se rezultati še niso seštevali na decimalne vrednosti. Slovenska rekorderka Verniko-va bi s 585 krogi posegla še višje, na 28. mesto, med tem ko bi Kuharičeva s 582 krogi osvojila 42. mesto. Evropsko prvakinjo, ki je dosegla 593 krogov, bi prehitela le njena reprezentančna tekmica s 595 krogi, ki je v kvalifikacijah dosegla 617.9 krogov. V ekipni konkurenci so slovenske strelke dosegle še en rekordni dosežek, saj so s 1829,1 krogom osvojile 12. mesto, zmagale so Francozinje s 1857,6 krogi. Vernikova od finala oddaljena le za 2,6 kroga Tudi z zračno puško je najvišjo slovensko uvrstitev dosegla najizkušenejša sloven- ska mladinka Petra Vernik, ki je s 410,0 krogi, po serijah 102.5, 103.4, 102.6 in 101.5 krogov, osvojila 26. mesto in tako dosegla drugo najboljšo uvrstitev v reprezentanci. Dobro streljanje je pokazala tudi druga ormoška strelka Urška Kuharič, ki je s 408,0 krogi (102.8, 100.4, 101.8, 103.0) osvojila 39. mesto. Znova pa je zelo zanimiva primerjava dosežkov obeh strelk po starih in novih pravilih, saj je Kuharičeva na polne kroge dosegla zavidljivih 393 krogov, s čimer bi se uvrstila na visoko 16. mesto, Verniko-vi pa bi z dosežkom 390 krogov pripadla uvrstitev na 41. mesto. Nov kadetski državni rekord je še v tretji disciplini z zračno puško postavila Lia Lazar, ki je dosegla 406,3 kroge in se uvrstila na 49. mesto. Zmago je slavila Indijka Mampi Das s 417,5 krogi v kvalifikacijah in 206,4 krogi v finalu. Meja za vstop v finale je bila postavljena s 412,6 krogi. V ekipni razvrstitvi pa so slovenske strelke še v tretje popravile mladinski državni rekord in postavile novo rekordno znamko s 1220,3 krogi in tako izboljšale rekordno znamko iz začetka letošnjega leta, ki so si jo pred tem lastile ormoške strelke Kovinarja s 1209,3 krogi. Tadej Širec do novih izkušenj na najvišji ravni Pištolska predstavnika v slovenski reprezentanci, Ptuj-čan Tadej Širec in Jože Če-per iz Vremščice, sta v Plznu dosegla primerljive rezultate svojim dosežkom v Suhlu, Ptujčan je s 483 krogi osvojil 53. mesto, med tem ko je Kra-ševec s 500 krogi osvojil 50. mesto. Najboljši v kvalifikacijah je bil Bolgar Aleksander Todorov s 550 krogi, ki je mirno roko obdržal tudi v finalu in zmagal s 186,0 krogi. Meja za vstop v finale je bila postavljena pri 534 krogih. Najboljši slovenski mladinec, Ptujčan Sašo Stojak, ki je v Suhlu dosegel normo za nastop na SP v Granadi, je zaradi maturitetnih obveznosti nastop v Plznu moral izpustiti, kljub temu pa je lahko nastopil z zračno pištolo na domačem svetovnem pokalu v Strelskem centru Gaj Pra-gersko in bil z nastopom zadovoljen. Z zračno pištolo je boljšo uvrstitev dosegel Če-per, ki je s 559 krogi osvojil 35. mesto, ptujski strelec Tadej Širec pa je z istim rezultatom kot v Suhlu, s 543 krogi, osvojil 68. mesto. Najboljši v kvalifikacijah je bil Čeh Jakub Forman s 574 krogi, po finalu pa je zmago slavil Poljak Grzegorz Dlugosz z 202,0 krogi, meja za vstop v finale je bila postavljena pri 572 krogih. Po dolgi seriji zahtevnih mednarodnih turnirjev in svetovnih pokalov se bodo slovenski strelci zbrali na domačem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem na 25 in 50 m, ki bo potekalo 5. in 6. ter 12. in 13. julija v Ljubljani, s čimer se bo končal kvalifikacijski ciklus za nastop na septembrskem SP v Granadi. Simeon Gonc 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 15. julija 2Q14 Nogomet • Tabor NŠ Barcelona Športni napovednik Edini Barcelonin kamp letos na Ptuju Foto: Damir Bečič Skupinska slika udeležencev Barceloninega kampa mladih na Ptuju Tretje leto zapored je bil na ptujskem Mestnem stadionu organiziran Barcelonin nogometni kamp. Na njem je od minulega ponedeljka do petka sodelovalo okrog sto otrok iz celotne Slovenije v starosti od 7. do 16. leta. Glede na to, da je bil to letos edini Barcelonin kamp v Sloveniji, je bilo zanimanje zanj precejšne. Osnovni namen je bil, da otroci spoznajo vrednote, ki jih poudarjajo v NK Barcelona ter da spoznajo njihov sistem igre. Ta sistem je bil v zadnjih letih zelo znan in uspešen, na Ptuju pa so ga poučevali štirje španski trenerji: Miguel Angel Castiella Rispa (glavni kooridnator), Quim Ramon Robles, Jor-di Perez in Oscar Jorquera Asensio. Tem je pomagalo šest izbranih slovenskih trenerjev z licenco. Vsi trenerji so se vsak dan posebej zbrali in določili, kaj bodo mladi nogometaši ta dan vadili, po treningu pa je nato sledila analiza opravljenih vaj. Vsak dan sta bila na sporedu dva treninga, ki sta bila zelo strokovno vodena. Na njih so se lahko mladi slovenski nogometaši, ki so bili razdeljeni v šest vadbenih skupin, naučili veliko novega, pred- Foto: Damir Bečič Trenerji z izbranima udeležencema kampa, ki bosta za nagrado odšla v Barcelono. vsem pa so vse vaje izvajali v gibanju. Veliko je bilo medsebojnih tekem, ob tem pa se je delalo na individualnih tehničnih nogometnih izboljšavah. Med vsakim treningom je glavni organizator, podjetje Campus, d. o. o., poskrbel, da so otroci pili dovolj vode, obenem so imeli strokovno zdravniško pomoč v primeru kakšnih poškodb. Otroci so na dobro organiziranem kampu zelo uživali. Prav tako so uživali ob druženju z vrstniki, animacijah, nogome- tnih predavanjih, učenju tujih jezikov, kopanju v Termah Ptuj ... O ptujskem kampu je v imenu organizatorjev Damir Becic povedal: »Moje videnje dogajanja na Ptuju je, da so bili letošnji treningi na najvišji ravni do zdaj. Letos smo imeli čast gostiti zares fantastično ekipo trenerjev iz Španije, ki so se izkazali za prave profesionalce. Sam sem v projektu že od samega začetka, sodeloval sem tudi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Slovenski kamp Plavanje • PK Terme Ptuj Dve medalji za Loro Grobelšek Plavalni klub Lafarge cement Trbovlje je preteklo soboto na letnem kopališču v Trbovljah izvedel 45. Lučkin pokal. Na njem so nastopili nekateri najboljši slovenski plavalci in plavalke, prav tako pa je bilo na startni listi tudi nekaj kakovostnih posameznikov iz tujine. Med njimi je izstopal Din-ko Jukič (PK Austria Dunaj), ki je s časom 54.58 sekunde na 100 metrov delfin odplaval najboljši rezultat tekmovanja. Med nastopajočimi je bila tudi članica Plavalnega kluba Terme Ptuj Lora Grobelšek, ki se pod vodstvom trenerja Jureta Rozmana pripravlja na glavni nastop v tem delu sezone - odprto državno prvenstvo. Po tekmovanju v Kranju je Grobe-lškova zelo solidno nastopila tudi v Trbovljah, kjer je plavala v petih disciplinah. Ne glede na to, da ni podrla Foto: Črtomir Goznik Lora Grobelšek, PK Terme Ptuj nobenega osebnega rekorda, je prišla do dveh medalj. Zlato je dobila v absolutni kategoriji na 50 metrov hrbtno, kjer je dosegla čas 32,17 sekunde. V hrbtni tehniki je bila na 100-metrski razdalji druga, potem ko so se štopa-rice ustavile pri času 1.10.55. Plavala je še na 50, 100 in 200 metrov prosto, kjer je s svojimi nastopi opravila dobro. Lora Grobelšek je na 45. Luč-kin pokalu preverjala svojo trenutno pripravljenost, v naslednjih tednih pa jo čaka serija težkih treningov oziroma priprav za nastop na državnem prvenstvu. David Breznik velja za enega najbolje organiziranih na svetu.« Po koncu kampa sta bila izbrana tudi dva mlada igralca, ki bosta za nagrado odšla v Barcelono, kjer bosta vadila v njihovi šoli: to sta letos Luka Topalovic (NK Korotan Pre-valje, letnik 2006) in Tine Čuk (NK Mura, letnik 2005). Kot v preteklih letih se je v kamp vključila tudi Mestna občina Ptuj, saj je desetim otrokom iz socialno šibkejših družin omogočila brezplačno udeležbo. Glede na dobro sodelovanje med ptujsko občino in organizatorji kampa je pričakovati, da bo Ptuj tudi v prihodnjih letih gostil podobne nogometne tabore. David Breznik Nogomet • V Podvincih 1. turnir na travi NK Podvinci organizira 1. nogometni turnir na travi, ki bo na igrišču v Podvincih v soboto in nedeljo, 12. in 13. julija. Prijavnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do žreba, ki bo 11. 7. na igrišču v Podvincih. Igralo se bo po pravilih FIFE (5+1), na petmetrske gole, posamezno srečanje bo potekalo 2 x 10 minut (priporočljiva je uporaba kopačk). Celotna prijavnina bo namenjena nagradnemu skladu za prve tri ekipe (50 %, 30 %, 20 %), te bodo prejele tudi pokale. Ob turnirju bo poskrbljeno za ogled tekem SP v Braziliji na velikem platnu, potekal bo tudi turnir v FIFA 14 na igralnih konzolah. Informacije: 031 687 717 (Branko), 031 826 868 (Kristijan). Gorsko kolesarjenje • Bike festival na Pohorju Tudi letos bo na Pohorju potekal Bike festival - gre za največje vseslovensko druženje rekreativnih gorskih kolesarjev. Bike festival bo v nedeljo, 3. avgusta. Osrednji dogodek bo nedeljski »Bike ride Pohorje«, na katerem pričakujejo do 1.000 kolesarjev z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine, predvsem Hrvaške in Avstrije. Množična rekreativna kolesarska prireditev je namenjena vsem generacijam - mladim, starejšim, družinam ... Gre za idilično kolesarsko prireditev v Sloveniji, saj celotna proga poteka na nadmorski višini med 1000 in 1400 m, izključno po makadamu. Hlad pohorskih gozdov bo v vročem avgustu zagotovo privabil množico kolesarjev iz vse Slovenije. Bike ride Pohorje tudi letos vabi z verjetno eno najnižjih prijavnin (3 do 4 evre za otroke, 8 do 13 evrov za odrasle) med kolesarskimi prireditvami v Sloveniji in s številnimi nagradami (gorsko kolo, vikend paketi ...). Za manj izkušene kolesarje je pripravljena 28 km, za izkuše-nejše pa 48 km dolga idilična trasa med pohorskimi gozdnimi rezervati - brez enega samega kilometra asfalta! Zaradi vožnje na območju gozdnih rezervatov organizatorji še posebno skrb namenjajo ozaveščanju o zelenem turizmu in čistem okolju. Termin: nedelja, 3. avgusta: trasa A: Areh - Osankarica - Klopni vrh - Areh 48 km trasa B: Areh - Klopni vrh - Šumik - Areh 28 km JM Nogomet • Farmtech Veržej, 2. SNL V novo sezono brez Mariborčanov Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so začeli priprave za novo tekmovalno sezono v 2. SNL. Trener Zlatko Gabor bo imel na voljo zasedbo domačih (16-17) igralcev, ki so že doslej sestavljali člansko vrsto, tem pa se bodo priključili nekateri mladinci in kadeti. Tokrat Veržejcem ne bodo na voljo posojeni igralci Maribora (Živko, Stojanovic, Hotic, Zahovič, Vuklisevic, Mora-vac), čeprav se bodo predstavniki obeh klubov o morebitnem nadaljnjem sodelovanju še dogovarjali. Gabor je napovedal okrepitev z vsaj dvema novima igralcema, z Zlatko Gabor, trener Farmte-cha Veržeja ekipo pa bo vadil razen četrtka dvakrat dnevno. Priprave bodo potekale v Veržeju, z možnostjo koriščenja termalnega kopališča v Banovcih. Odigranih bo nekaj pripravljalnih tekem s pomurskimi ekipami, morda tudi s francoskim prvoligašem Monacom, ki je na pripravah v Avstriji. Finalna tekma pokala MNZ Murska Sobota med Tromej-nikom in Farmtechom bo 3. avgusta v Kuzmi, teden dni pozneje pa bo v okviru 1. kroga novega prvenstva 2. SNL v Veržeju gostovala ekipa Ankarana. NŠ Odbojka na mivki • Turnir v Žužemberku Bedrač in Pokeršnik šesta ŠD Loka Žužemberk je izvedlo tretji letošnji veliki turnir v odbojki na mivki, prva dva sta potekala v Mozirju in Kanalu. V Žužemberku je bil ob 20-letnici odbojke na mivki turnir Alkemist 2014, na katerem se je za zmago borilo 23 ženskih ekip in 25 moških ekip. Med moškimi je bila tudi ekipa BLA, ki jo sestavljata Danijel Pokeršnik in Ptuj-čan Jure Peter Bedrač. Slednja sodita v sam vrh slovenskih ekip v odbojki na mivki in sta bila v uvodnem krogu prosta, v drugem pa sta z 2:0 v nizih premagala Miha Šijan-ca in Uroša Planinšiča (OK Hoče primafoto). V tretjem krogu sta z 1:2 izgubila proti Leu Mohoriču in Klemnu Ponikvarju (BVC Portorož). V nadaljevanju turnirja sta Pokeršnik in Bedrač gladko ugnala Gregorja Ožbalta in Maria Koncilja (Laura bar), za konec pa v tekmi za 5. mesto izgubila z 1:2 v nizih proti Janu Brulcu in Martinu Kosmini (ŠD Loka Žužemberk 69). David Breznik Foto: CG Danijel Pokeršnik in Jure Peter Bedrač torek • 15. julija 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 15 Kog • Obnova Košarkine hiše Letos ureditev kletnih prostorov Občina Ormož namerava v letošnjem letu izvesti obnovo druge faze Košarkine hiše na Kogu, in sicer ureditev kletnih prostorov. Dela v drugi fazi bodo delno financirali iz lastnih sredstev, zagotovljenih v proračunu. Izvajalec del pa še ni znan. Kot je razvidno iz projek- nogradniški muzej in kmečko tnega dokumenta, z obnovo tržnico. S projektom naj bi Košarkine hiše načrtujejo vi- sicer začeli že v letu 2012, ko je bila izvedena prva faza, in sicer ureditev gospodarskega dela objekta v skupni vredno- sti 72.580 evrov. Izvajalec del, ki jih je v celoti financirala občina iz lastnih sredstev, je bilo podjetje EXBAU d.o.o. Kog. »V tej fazi so se obnavljale notranje stene, stavbno pohištvo, stropi, tlaki, streha, fasada, elektroinštalacije vključno z gradnjo novega odjemnega mesta. Prav tako se je statično saniral objekt s podbetoni-ranjem temeljev,« je pojasnil župan občine Ormož Alojz Sok in dodal, da v letošnjem letu načrtujejo drugo fazo -ureditev kletnih prostorov. »Glede na že pripravljeno projektno PZI dokumentacijo se v okviru obravnavane investicije predvideva izvedba po projektu druge in tretje faze. Pod drugo fazo načrtujemo obnovo sten in tlakov kletnih prostorov, preboj do prostora v gospodarskem delu objekta, ureditev prostora žganjekuhe s skladiščem in kotlovnice ter ločenih prostorov sanitarij, ureditev hidroizolacije sten temeljev in drenaže objekta, zamenjava vseh elektro- in strojnih inštalacij, zamenjava oken in vrat, sanacija in obno- va fasade ter obnova celotne strehe z žlebovi,« je povedal župan Sok. V tretji fazi obnove pa načrtujejo še ureditev razstavnega prostora in prostora babičine kuhinje v pritličju, zamenjavo preostalih oken in vrat objekta v pritličju ter zamenjavo vseh elektro- in strojnih inštalacij. Po besedah župana Soka vrednost druge in tretje faze znaša 271.120 evrov. »Do sedaj so bili lastni viri financiranja. Načrtovali smo sredstva iz naslova razpisa razvoj vasi in podeželij, v preteklosti nismo bili uspešni, letos pa še ni bilo razpisa, s katerim bi se s projektom lahko prijavili za pridobitev sredstev. Glede na to da ni razpisa, bodo v letu 2014 izvedena delno dela druge faze v višini lastnih sredstev, zagotovljenih v proračunu,« je dejal župan Sok in dodal, da naj bi bila obnova Košarkine hiše zaključena predvidoma v letu 2015. »Drugače pa je odvisno od razpoložljivih sredstev,« je še pripomnil. Monika Levanič Dornava • Srečanje starodobnikov Ko zaropota star traktor ... Društvo Vitezi Pesničarji, ki ga vodi predsednik Mirko Slodnjak in šteje okrog 70 članov, je konec junija pri- svojimi starodobniki krenili redilo četrto srečanje starodobnih vozil in razstavo starodobne tehnike. proti Slovenskim goricam do Na srečanju je bilo prisotnih kakih 150 udeležencev iz bližnje in daljne okolice. Zbirno mesto za udeležence je bilo dvorišče za dornavskim dvorcem. Od tam so vozniki s Ljubitelja starodobnih vozil statudidkekO^Kmetijske zadruge Ptuj ; -Marjan JanMkovič in njegova soproga. Na srečanje sta se pripeljala s ' svojim sta^labnim belim lepotcem znamke Peugeot. - ■■->• •: ! ■ i žnja po slovenjegoriških cestah s takšnim starodobnikom je lahko kar zanimiva. razglednega stolpa na Gomili. V Drakovcih so se ustavili pri zbiratelju starodobnih in starinskih predmetov Ferdinandu Rantaši, ki ima zanimivo zbirko starih radiev, celodnevno druženje pa zaključili pri dvorcu Dornava, kjer so vsi prejeli zahvale za sodelovanje. Podeljeni so bili tudi pokali. Med udeleženci srečanja so bili tudi člani prekmurskega društva Oldteimer Abraham, ki so se srečanja v Dornavi udeležili v sklopu svoje enotedenske turneje po vsej Sloveniji. Vitezi Pesničarji bodo kolegom iz Prekmurja obisk vrnili na njihovem srečanju 12. julija. Člani dornavskega društva pa se že pripravljajo tudi na velik dogodek, ki ga bodo organizirali v sredini meseca avgusta. To bo tekmovanje v oranju s starodobnimi in novodobnimi traktorji z razstavo kmetijske tehnike in mehanizacije. Mojca Zemljarič Ptuj • Podpisan aneks za nadaljevanje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Bo selitev mogoča že v jeseni leta 2015? „Po dolgih mesecih usklajevanj nam je uspelo podpisati sporazum med vsemi občinami soustanoviteljicami in pogodbenicami, uporabnicami OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na podlagi tega sporazuma je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podpisalo aneks k pogodbi in zagotovilo dodatnih 500.000 evrov sredstev za gradnjo te šole. Oba dokumenta sta bila potrebna, da smo 4. julija letos lahko podpisali aneks k pogodbi z izbranim izvajalcem, ki bo sedaj lahko nadaljeval z drugo fazo izgradnje te šole," je v petek zadovoljen povedal ptujski župan Štefan Čelan. Foto: Črtomir Goznik S podpisa aneksa k pogodbi, ki je bil 4. julija v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju. Podpisali so jo ptujski župan Štefan Čelan in predstavnika izvajalca Antun Daljavec in Aleš Vobner. Izvajalec, podjetje Project Ing, je obljubil, da bo pričel nadaljevanje gradnje čez slaba dva tedna. S to fazo izgradnje bodo objekt dokončali tako daleč, da se na njem ne bo več povzročala škoda, ki smo ji trenutno priča. Ker objekt ni bil pokrit, ga je vsakokratno deževje močno zalilo. Gradbišče je sicer zavarovano po predpisih, a morebitnih obiskovalcev to ne more ustaviti. „Upam, da si znate predstavljati, kakšno škodo bi si lahko povzročili, če bi se morebiti kdo na tem objektu poškodoval ali celo smrtno ponesrečil. Po končani drugi fazi izgradnje bo imel objekt vgrajeno tudi že vso stavbno pohištvo, tako da dostop ne bo več mogoč. Po sedaj veljavnih pogodbah bi se investicija morala končati v letu 2016," je povedal ptuj- ski župan, ki je prepričan, da bi z malo dobre volje lahko rok za dokončanje skrajšali za eno leto. Tudi v bodoče si bo prizadeval, da bodo občine in država vendarle, kljub podpisanim aktom, glavnino sredstev zagotovile že v letu 2015. Kot že rečeno, bi v tem primeru lahko bila šola predana v uporabo že v jeseni v letu 2015. MG 16 Štajerski TEDNIK Iz naših krajev torek • S. julija 2Q14 Apače • Mednarodna vojaška vaja Zvita podlasica Dokazali, da so profesionalci Na vaji večnacionalnih kopenskih sil (Multinational Land Force - MLF) zraven pripadnikov Slovenske vojske sodelujejo še pripadniki italijanskih in madžarskih oboroženih sil, spremljajo pa jo tudi avstrijski opazovalci. Na njej sodeluje okoli 1.300 udeležencev, od tega 950 pripadnikov tujih oboroženih sil. Namen mednarodne vojaške vaje Zvita podlasica, ki se je pričela 16. junija in bo potekala do 12. julija, je predvsem usposabljanje in ocena poveljstva MLF ter zmožnost načrtovanja in izvajanja dodeljenih nalog v kompleksnem okolju večnacionalne in združene operacije kriznega odzivanja, navajajo na ministrstvu za obrambo. Usposabljanje in aktivnosti na vaji so ali pa še bodo potekale na različnih območjih Slovenije. V sredo se je del taktične vaje odvijal tudi v Mariboru in na vadbišču v Apačah pri Kidričevem. V prvem delu sta v vojašnici Generala Maistra vodja vaje, brigadir David Humar, in poveljnik večnacionalnih kopenskih sil, italijanski brigadni general Ignazio Gamba predstavila potek vaje, večnacionalne kopenske sile in poveljniško mesto brigade. V drugem delu pa so na vadbi-šču v Apačah pripadniki MLF opravili še dinamični prikaz bojnega delovanja in zmogljivosti vojaških pripadnikov Italije, Madžarske in Slovenije. V prikazu bojnega urjenja so sodelovali tudi italijanska helikopterja A 129 Magusta, slovenska helikopterja Bell 412, helikopter AS AL 532 Cougar in slovenski letali Pilatus PC-9. Vodja aktivnosti in hkrati direktor vaje Humar je bil s predstavitvijo vaje v Apačah zadovoljen: »Vaja je potekala s predpostavko, da je vojaški konvoj zaznal, da je na cesti minsko eksplozivno sredstvo, ki so ga iskali tudi z usposobljenim psom. Ko je pes eksplozivo našel, so ga vojaki odstranili, v tistem trenutku pa je zaseda nasprotnikov izvedla napad. Združeni vojaki so takoj odgovorili z Na vadišču Apače se je v sredo, 2. julija, v dopoldanskih urah na vaji mednarodnih kopenskih sil pripadnik slovenske vojske pri vžigu smodnika poškodoval po obrazu in rokah. Poškodovanemu je bila takoj nudena prva medicinska pomoč, nato je bil prepeljan v UKC Maribor, kjer je bil po oskrbi opeklin tudi zadržan. ... „, ognjem, na pomoč so poklicali tudi vojaške helikopterje in letala, prihitel je tudi vod Slovenske vojske s slovenskimi Valuki, tako da so nasprotnike prisilili k umiku. Med begom pa so jih s pomočjo helikopterja naši odkrili in ustavili. Vsekakor sem s potekom vaje zadovoljen, saj so bili prikazani posamezni taktični postopki v specialnih in prostorsko omejenih okoliščinah. Prepričan sem, da bi vojaki združenih kopenskih sil enako odreagirali tudi v resnični situaciji.« Zadovoljen pa je bil tudi Ignazio Gamba, ki je po vaji dejal: »Fantje so dokazali, da so in bodo ostali profesionalci. Večnacionalne kopenske sile so rezultat skupne volje in pripravljenosti za so- delovanje med vojskami pri zagotavljanju medsebojnega zaupanja, miru in varnosti. Madžarska, Italija in Slovenija so se s sodelovanjem v Večnacionalnih kopenskih silah odločile to odgovornost de- liti z drugimi, zato so pripadniki teh sil varuhi svobode in miru.« M. Ozmec Foto. M. Ozmec Boj združenih sil so podpirali tudi helikopterji. Foto. M. Ozmec Poveljnik večnacionalnih kopenskih sil, italijanski brigadni general Ignazio Gamba (desno), in poveljnik 74. Pehotnega polka, podpolkovnik Boštjan Baš, sta po končani vaji pripadnikom združenih sil čestitala. Foto. M. Ozmec Vojaški konvoj je zaznal, da je na cesti minsko eksplozivno sredstvo. Ko je zaseda nasprotnikov izvedla napad, so vojaki združenih kopenskih sil odgovorili z ognjem iz vseh sredstev. Formin • Novo gasilsko vozilo Naj dobro služi svojemu namenu Člani Prostovoljnega gasilskega društva Formin so nadvse ponosni na svojo najnovejšo pridobitev. Od nedavnega so lastniki novega gasilskega vozila za prevoz moštva GVM 1. Slavnosti mimohod gasilcev skozi središče vasi ob predaji novega gasilskega vozila. Nakup vozila je veljal 30.000 evrov. 18.000 evrov je primaknila občina Gorišnica, razliko je društvo krilo iz lastnih sredstev ter s prispevkom botrov, donatorjev in sponzorjev. »Naše nekdanje vozilo za prevoz moštva je staro 18 let. Zadnjih nekaj let smo za nakup novega vozila privarčevali skoraj vsak evro, ki se ga je dalo. Seveda nam nakupa brez botrov, donatorjev in Občine Gorišnica ne bi uspelo izvesti, zato se vsem za izkazano finančno pomoč iskreno zahvaljujemo,« je povedal predsednik PGD Formin Stanislav Rižnar. V dobrobit nakupa novega vozila za PGD Formin so se v lanskem letu preostala društva, ki so vključena v Gasilsko zvezo (GZ) Gorišnica, odrekla sredstvom za nakup gasilske opreme. Na slavnostni prireditvi ob predaji novega gasilskega vozila v uporabo so se forminskim gasilcem pridružili številni gostje: tovariši gasilci iz sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, pa tudi župan občine Gorišnica Jože Kokot. Slovesnost so pričeli z gasilskim ešalonom skozi središče vasi. Svečani gasilski korak je spremljalo igranje godbenikov markovske pihalne godbe. V kulturnem programu, ki je sledil, so se predstavile pevke gasilskega pevskega zbora GZ Gorišnica, nastopili so tudi najmlajši forminski gasilci, ki so ob pomoči mentorjev pripravili plesno točko. Na slovesnosti so na govorniški oder stopili župan Jože Kokot, predsednik PGD Formin Stanislav Rižnar, predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša in predsednik vaškega odbora Formin Robert Marin. Blagoslov novega gasilskega vozila je opravil farni župnik Ivan Holobar. Župan Jože Kokot je ključe vozila slavnostno predal poveljniku PGD Formin Danilu Zavcu, ta pa jih je nato izročil šoferju Zdravku Soku. Mojca Zemljarič Foto: MZ torek • 15. julija 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Piše: Mateja Toplak • Med Grki in Turki (2. del) Otoško življenje Od nekdaj sem se spraševala kakšno je življenje na otoku, v toplejših, eksotičnih krajih. Končno imam to priložnost. Živim južno od Turčije, zahodno od Sirije in Libanona, severozahodno od Izraela in vzhodno od Grčije, na tretjem največjem mediteranskem otoku, Cipru. Najbolj zanimiva posebnost otoka je, da je razdeljen na dva dela. Severni del je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države, razen seveda Turčije, ne priznava nobena druga, tudi Evropska unija in Združeni narodi ne. Na severu tako živijo Turki, na jugu Grki, med oze-mljema pa obstaja ostra meja, ki jo nadzirajo vojaške sile Združenih narodov. Zgodaj zjutraj sem, z ogromno prtljage, pešačila čez mejo in očitno delovala sumljivo, saj sem bila deležna natančnega pregleda dokumentov, morala pa sem tudi pojasniti, kam in predvsem zakaj se odpravljam na grško stran otoka. Pristala sem namreč na turškem letališču, ki ga Grki označujejo za nelegalnega, poleti do tja pa so mogoči le iz Turčije (letališče namreč priznava le ta država). V navadi je, da ljudje, ki potujejo na grški del, tudi pristanejo na grškem letališču, a sama sem bila pri izbiri letalske karte pozorna le na ceno, zato se glede turško-grške problematike nisem preveč vznemirjala. Po nekaj »zanimivih« pogledih sem le dobila žig, zapustila ozemlje Severnega Cipra ter se odpravila na jug. Čeprav sem imela dokaj zanimivo izkušnjo, moram poudariti, da je po navadi za državljane EU prehajanje med deloma otoka popolnoma rutinsko in načeloma brez težav. Dandanes, ko mejo prečkam vsakodnevno (živim namreč v grškem delu otoka, delam pa v nevtralnem območju Združenih narodov), teh težav več nimam, saj nas »čuvaji meje« že dobro poznajo. Včasih se zdi, da živim v popolnoma drugačnem Zdi se, da živim v popolnoma drugačnem svetu. Foto: Mateja Toplak svetu. Iz pisarne namreč slišim marš vojakov, včasih tudi zvok policijske patrulje, za nameček pa še muslimanskega duhovnika, ki z vrha džamije kliče vernike k vsakodnevni molitvi. Ciper se je do pred kratkim lahko pohvalil z enim izmed najvišjih BDP na prebivalca v Evropski uniji, a na žalost je kri- Med ozemljema obstaja ostra meja, ki jo nadzirajo vojaške sile Združenih narodov. Foto: Mateja Toplak za državo močno oklestila, kar se pozna na vsakem koraku. Trenutno stanje na srečo ni vplivalo na ljudi in njihov značaj. Grki in Turki ostajajo gostoljubni, prijazni in ustrežljivi, kot se zanje spodobi. Priznam, da sem se morala navaditi, da je zanje enostavno žalitev, če jim ne dovoliš, da ti ustrežejo. Tako me sodelavka vsakodnevno pelje v službo in nazaj, saj menda ne more dovoliti, da bi pešačila. Ko izgubljeno »buljim« v zemljevid, mi mimoidoči na vsak način želijo pomagati, čeprav samo preverjam lokacijo. Ženske na tržnici z veseljem primaknejo kak paradižnik, jabolko ali pomarančo, moški (vseh starosti) pa so tako ustrežljivi in prijazni, da je včasih, vsaj zame, občutno preveč. Živim med dvema različnima kulturama, ki govorita različna jezika, dvema različnima religijama, političnima sistemoma, lahko bi rekla celo državama. Zato se bom vseh teh razlik enostavno morala navaditi. Zdi se, da ne bo pretežko, saj me vse to navdušuje in vsakodnevno preseneča. Nadaljevanje prihodnjič Videm • Četrto srečanje Haložanov Družijo jih čudoviti spomini Konec junija je bilo v Halozah na domačiji Vindiševih v Ljubstavi že četrto srečanje Haložanov. Prvo je bilo organizirano pred osmimi leti, ko so se štirje pari odločili, da v Haloze ponovno poskusijo privabiti vse tiste, ki so nekoč v Halozah živeli, tiste, ki so v Halozah ostali, in tiste, ki so se odločili, da si svoj novi dom ustvarijo v idilični in mirni pokrajini. Tako kot vedno so se srečanju z veseljem odzvali številni povabljenci. Žal nekaterih, ki so se srečanj že udeležili, ni več med nami. In tako nas vedno bolj žene misel, da je takšno srečanje še kako dobrodošlo za vse, tudi za tiste, ki se 40 in več let niso ne videli ne slišali, pa vendar jih na rodno vas veže neka čudežna moč. To je priložnost, da vidijo napredek kraja, da ponovno stopijo po stezicah, ki so jim ostale v spominu, da se prepustijo spominom na otroštvo in mladost, hkrati pa vse to povedo in pokažejo generacijam za njimi. Srečanja se je udeležil tudi župan Friderik Bračič, v svojem nagovoru je povedal, da je to, kar je videl ob snidenju ljudi, ob objemih, stisku roke, ob pozdravnem govoru ... tako iskreno, da te resnično gane v dno duše. Občina Videm se še kako zaveda, kakšen biser so Haloze. Da je temu res tako, so potrdili pevci Vinogradniki, ki so imeli prav poseben nabor pesmi; vse so govorile o Halozah, Haložanih in njihovem delu. Marsikomu se je ob njihovem petju orosilo oko. V uvodnem govoru je ena od organizatork pozdravila vse navzoče, preletela zgodovino Haloz: kdaj je v Halozah zasvetila prva luč, zaigral prvi radio, televizor, kdaj je bil položen prvi asfalt itd. Ko živiš v tako skromnem kraju, si takšne stvari pač zapomniš. V imenu organizatorjev bi se zahvalila vsem, ki so pod- prli naše srečanje, prav tako iskrena hvala Vinogradnikom za čudovite pesmi. J. Janžel Pa brez zamere Želje trinajsletnika Kaj je povedal predsednik "Vse najboljše za dan državnosti! Čestitam za lastno državo! Čestitam za samobitnost, samoodločbo in samostojnost! Čestitam za TEŠ 6, Mercator, vse gradbene velikane, banke, zavožene investicije, propadanje podjetij, erozijo šolskega in zdravstvenega sistema, sesutje družbe, blaznost neoliberalnega kapitalizma in plenjenja! Čestitam za padanje življenjskega standarda! Čestitam za vedno večje vrste na zavodu za zaposlovanje! Čestitam za vse več prejemnikov socialne podpore! Čestitam za padec demokratične in parlametnarne kulture na čistipoden! Iskrene čestitke! In seveda, še posebej obilico najlepših želja vsem tistim, ki ste si v teh triindvajsetih letih uspeli nagrabiti ogromno bogastva, državo pa pahnili v žalostno stanje, v katerem je danes. Vas hranim v še posebej toplem koščku svojega srčka." Tako bi moral predsednik države govoriti prejšnji teden na Kongresnem trgu v Ljubljani na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, triindvajsetem rojstnem dnevu države. Če bi predsednik hotel biti predstavnik vseh državljanov ali vsaj tiste ogromne večine, ki je v veh teh letih tako ali drugače zgolj izgubljala, bi moral govoriti tako. Pa ni. Namesto tega je govoril čudne stvari. Najprej je predsednik govoril o usodi, ki smo ji Slovenci bojda zelo všeč. Kako? Usoda da nam je mila? Da nas blagodejno pestuje na svojih nedrjih? Tudi predsednik menda ni tako optimistično slep. In res ni - kajti predsednik sklep, da je podalpski narod všeč usodi, spelje iz premise, za katero se v bistvu pokaže, da je pravzaprav resnični sklep: da je luč na koncu tunela, za katero se zdi, da vodi iz krize, le privid, nateg. Kajti že dostikrat se je zdelo, da bomo izšli iz krize, pa smo se ušteli. Tako naj bi bilo torej tudi tokrat. Kar seveda ni lepo - pa ne neka domnevna luč, ki zavaja, ampak to, da nas predsednik straši. Da namesto gašenja še priliva ogenj na masovno histerijo, da nas straši s krizo. Zakaj predsednik to počne? Mu to kaj koristi? Kajti narodu zagotovo ne. Čudno, zelo čudno se to sliši. Potem je govoril o pravni državi in sodstvu. Spet, z negativnim prizvokom - tudi to naj bi bilo krivo za stanje, v katerem se nahajamo, skratka, da nas tepe usoda. Sodstvo kot grešni kozel za skoraj vse, karje v tej državi narobe - to smo sicer že vajeni slišati, a tako direkten napad iz ust samega predsednika države je nekaj povsem drugega. Kakor je tudi nekaj povsem drugega nekakšna svečana (za)oblju-ba, pionirska zaprisega, ki jo je na predvečer praznika z odra na Kongresnem trgu podal predsednik: da bo po svojih najboljših močeh sodeloval pri spodbujanju spravnega dialoga o polpretekli zgodovini, o delikatnih domoljubnih zadevah (uporaba simbolov, ki naj bi vznemirjali ene ali druge), o evropskih zadevah ter prihodnosti in tako dalje. Fino. A četudi se z vsemi temi zaobljubami strinjate, bi se morali vprašati, zakaj predsednik svoj angažma obljublja šele sedaj, ko pa je na tej poziciji že leto in pol. Kaj je torej počel do sedaj? Negovalfikuse v predsedniški palači? Predsednik meni, da imamo po triindvajsetih letih še zmeraj enake sanje in upanja, mestoma tudi strahove, a se moti. Danes so sanje precej boljprizemljene, upanja minimalna in osredotočena okoli gole lastne eksistence, strahov pa je vsak dan več. Zato ne vemo, na kaj cilja, ko pravi, da moramo biti ponosni, da že zdaj sluti nove horizionte naše države s slavno tradicijo in da ustvarjamo nov svet. Kar v bistvu drži - to glede ustvarjanja novega sveta. Le da ga ne ustvarjamo mi, plebs, ampak redke elite, ter da ta novi svet ni nič kaj prijazen in prijeten. Svetlana Makarovič je prejšnji teden predsednika označila za človeka, ki je mentalno na nivoju trinajstletnika, infantilnega in zagledanega samega vase. In da govori neumnosti. Ali to drži ali ne, stuhajte sami. A vsekakor drži, da je Borut Pahor še zmeraj najpriljubljenejši politik v Sloveniji. Katerega trinajstletnika pa to ne bi veselilo, a ne? Gregor Alič _ Foto: J J 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 8. julija 2014 r.sloga.si V Slogi je moč ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OLJNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj Ker je julij običajno že zelo vroč mesec, kjer pa so še vedno zelo pogoste nevihte, naj opozorim še na nekatere probleme pri setvi. Zaradi hitrega menjavanja vlage in vročine, pogosto pa vročino spremlja še veter, je zemlja običajno že zelo zbita, mlade rastline zelo težko kalijo. Dodatne probleme pri kaljenju povzroča še julij t 1 * s 2 • č 3 • p 4 ¿p s 5 I» N 6 da 14.00 * p 7 da IJ.OO " od 14.00 t 8 s 9 0 č 10 0 p II 9 s 12© * N 13 p 14 T 15 s 16 do li.00 od IT.OO# č 17 0 p 18 do 20.00 0 s 19® do 10.00 od 11.00 0 N 20 * p 21 od 7.00 * t 22 s 23 č 24 do 9.00 p 25 s 26 do 12.00 od IJ.OO0 N 27 ® • p 28 od 9.00 £ t 29 « s 30 • č 31 20" r močno pripekanje sonca. Najbolj gotovo je, če se poleti odločate čim več za vzgojo sadik in manj za direktne setve. Potem se izognete tisti prvi težavi - počasnemu in težavnemu vzniku zaradi zabite zemlje. Med vrtninami sta to predvsem korenček in korenasti peteršilj, pa strniščne križnice, ki jih sejemo zdaj: črna in bela redkev, repa in podzemna koleraba. Tako spremenljivo vreme je tudi lahko vzrok, da en-divija, radič in tudi solate hitro zacvetijo. Tudi ta pojav bo manjši, če namesto direktne setve na gredice ali presajanja puljenih sadik, to je sadik brez koreninski grude, vzgojite sadike v lončkih s koreninsko grudo. Če pa se vendarle odločate za direktne setve, naj bodo le-te zasenčene. Uporabimo odslužene kose tanjšega blaga, nekoliko gostejše zavese ali agrokopreno. Vendar vsa taka senčila nekoliko dvignemo nad setve, da spodaj kroži zrak, ki še dodatno hladi rastline. Se vedno je čas za setve dvoletnic, pa tudi trajnic, da bodo drugo leto okrasne gredice ves čas v cvetju. Na zelenjavnem vrtu pa še vedno sejemo radič, endivijo, korenček, peteršilj, rdečo peso, črno in belo red-kev, strniščno repo, podzemno kolerabo, nizek stročji fižol in še katero izmed vrtnin. Danes bom predstavila še eno zelo koristno, nezahtevno rastlino, ki jo lahko uspešno sejemo kar med vrstice drugih vrtnin; to je tolščak ali portulak. Tolščak ali portulak, odlična rastlina za vroče poletne dni Toščak mnoge gospodinje poznajo na vrtu in se jezijo nanj, češ da je nadležen plevel. Vendar ta rastlina ni samo plevel je izredno koristna, lahko bi rekli celo zdravilna zelenjadnica. Baje naj bi bila samo še kopriva in regrat tako uporabna na vrtu. Potreb- Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Julij bi moral biti vroč, upajmo, da bo Letošnje vremensko dogajanje je res zanimivo, povsem v skladu s kaosom, ki vlada v naši politiki; malo vroče, malo hladno, veliko dežja, vmes pa kakšen dan suše. Vse to se seveda že kaže tudi na rastlinah. Nevihte sicer prinesejo osvežitev, vendar pomenijo lahko tudi velik stres za naše rastline. Čez dan se temperature povzpnejo nad 30 °C, na tako razgrete rastline pade hladen dež, pogosto pa jih pred tem izmuči še veter. Zato je v takem času primerno rastlinam pomagati tudi s pripravki na osnovi alg in aminokislin, ki jih enkrat tedensko uporabimo namesto običajnega gnojenja. Navadni tolščak kot podrast rdečemu zelju Foto: Miša Pušenjak no pa je seveda nadzorovati njegovo rast, da se preveč ne razraste po celem vrtu. Poleg te rastline, ki divje raste na vrtu, pa lahko danes sejemo tudi njegovo sorodnico, užitni tolščak, ki se od navadnega razlikuje le po tem, da ne raste tako agresivno, ima svetlejše, nekoliko večje liste, ki pa so zato privlačnejši v solatah. Že na vrtu kot sosednja rastlina križnicam je koristen, ker lepo in hitro prekrije zemljo, zato ni potrebna dodatna zastirka. Prekrita zemlja tudi ni dobro prebivališče za škodljive muhe in za največjega sovražnika kapusnic - bol-hača. Zato kar pustite plazeče se rastline med vrstami zelja, cvetače ipd. Kot pa sem že omenila, se lahko seme užitnega tolščaka kupi tudi pri nas. Gre za gojeno različico. Tolščak vsebuje zelo koristne in iskane omega tri ma-ščobne kisline, sluzi, antioksi-dante in vitamin C, pa tudi A in E, med minerali pa veliko kalija, kalcija, mangana in železa. Zato je odličen tudi kot zeleni podor, če ga ne pojemo, saj te rudnine vrne vrtninam, ki bodo rasle za njim. Uživamo ga svežega, njegove lističe Ponovno spominjam na setev črne redkve. Foto: Miša Pušenjak dodamo solatam, različnim namazom, v zelenjavne juhe in enolončnice ali naredimo iz njega špinačo. Lahko ga tudi posušimo in kuhamo kot čaj, našla pa sem tudi recept za obloge proti mišičnim krčem. Zmečkane liste pa lahko kar tako, na vrtu, položimo na rane, vbode in pike, saj delujejo antiseptično. Če ga boste sejali, ga sejte med vrstice zelja, cvetače in podobno, sam na gredici pa ne potrebuje več kakor 20 cm medvrstne razdalje. Sejte ga v vrstice, da boste lažje obvladali plevel. Semena ne pokrivamo močno z zemljo, saj je drobno in potem ne bo dobro kalilo. Potrebuje veliko sonca za začetno rast, tudi ne sodi med rastline, ki jih ni potrebno zalivati. Režite ga redno, ko opazite rumene, drobne cvetove, da se vam ne bo na vrtu preveč razrasel. Je res zelo skromna rastlina, ki jo posejte vedno, kadar želite na hitro pridelati kaj sveže zelenjave, saj jo lahko režete že tri tedne po setvi. Zaradi številnih koristnih snovi deluje očiščevalno na krvni obtok, krepi imunski sistem (še ena enostavna rastlina, da ni potrebno kupovati prehranskih dopolnil), pomaga pri znižanju holesterola in znižuje krvni tlak. Uživajo naj ga tudi tisti, ki imajo težave s krvnimi strdki. Vendar se pri uživanju svežega ali suhega ne sme pretiravati. Zaradi oksalne kisline, ki jo tudi vsebuje, lahko povzroči tvorjenje ledvičnih kamnov. Iz istega razloga naj ga ne uživajo bolniki s putiko. Kuhan pa ne povzroča teh stranskih posledic. Veliko bolezni na vrtu Spremenljivo vreme letos že povzroča tudi veliko težav med vrtninami in seveda drugimi rastlinami na vrtovih. Zdaj je potrebna redna (vsaj enkrat tedensko) uporaba vseh naravnih pripravkov, ki jih imate ali kupujete za varstvo rastlin. Med čaji so zdaj priporočljivi rmanov, timijanov ali kamilični čaj. Naredimo si lahko pripravke iz listov bezga, listov in gnilega česna čebule, drobnjaka, pora ... in sode bikarbone. Recepte za večino rastlinskih pripravkov sem že napisala, danes pa naj vam napišem še tistega za uporabo sode bikarbone, ki jo dobimo zelo poceni v trgovinah. Vzamemo 1 jušno žlico sode bikarbone, dodamo 2,5 žlice rastlinskega olja (sončnično, olje oljne ogrščice, lahko tudi bučno ali oljčno) in počasi prilijemo 4 l tople vode, ob tem pa ves čas mešamo. Na koncu dodamo še kapljico de-tergenta za pomivanje posode; naj bo to kakšen ekološki. Vse skupaj potem damo v razpr-šilko in s tem enkrat tedensko škropimo naše vrtnine. Med tretiranjem posodo ves čas mešamo, saj se drugače sestavine lahko ločijo, olje se seveda ne meša z vodo. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Na balkonih skrbimo za redno dognojevanje rastlin. Sama dodam gnojilo v vsako vodo za zalivanje, le da je količina gnojila zelo majhna. Ker pa nam nevihte in v zadnjem tednu tudi izredno visoka Foto: Miša Pušenjak Užitni tolščak je nekoliko svetlejši, manj se razrašča, listi pa so večji. Ne kali v temi. zračna vlaga prihranijo marsikatero zalivanje, tako gnojimo rastlinam ravno prav. Ne pozabite pa, da mora biti količina gnojila le četrtino tiste, ki je priporočena na gnojilu. Občasno zalivanje z algami pa bo rastlinam zelo dobrodošlo. Še vedno sejemo dvoletnice. Mačehe in spominčice je bolje sejati v setvene platoje brez lukenj in enkrat prepi-kirati, se pravi zelo male rastlinice presaditi. Spominčice pikiramo lahko tako, da eno sadiko predstavlja več rastlinic: prepikiramo več rastlinic skupaj. Naj pripomnim še to, da so v semenskih vrečicah, ki jih lahko kupite v trgovini, manj kvalitetne sorte mačeh, zato se boste morali vsi, ki so vam pri srcu res veliki cvetovi, odločiti za nakup sadik v jeseni. Za popestritev skalnjakov, predvsem kamnitih obrašče-nih ograj, cvetličnih gred pa so rastline, ki jih boste sami vzgojili iz semena, zelo lepe, predvsem pa veliko bolj poceni. Še ena opomba: za kaljenje potrebujejo mačehe popolno temo, zato moramo seme po setvi dobro pokriti z zemljo, setev dobro zaliti, nato pa jo po možnosti še pokriti s temno folijo, ki pa jo moramo takoj po kaljenju odstraniti. Setvene plošče postavimo nekam na senčno mesto, lahko so tudi v garaži, saj je poleti tam povsem dovolj toplo. Ka-ljenje bo veliko boljše in enakomernejše kot na poletnem pripekanju sonca. Ves čas moramo skrbeti za primerno vlago, vendar jih raje zalivajte z razpršilkami, z zalivalkami namreč zbijemo zemljo. Pogosto jih tudi zalijemo preveč, zato setve rade gnijejo. Mogoče bi lahko zato setev dva do trikrat zalili z močnim žajblje-vim čajem. Pri tem pa mora ta biti iz domačega žajblja, ne pa tisti iz vrečk, ki ga kupimo v trgovini. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 15. julija 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Na spletnih straneh turističnega združenja sosednjega Varaždina, ki je organizator tudi že v Sloveniji dobro uveljavljenega Špancirfesta, so objavili program letošnjega festivala. Letošnji že 13. festival dobrih emocij, kot so ga poimenovali domačini, bo potekal od 22. do 31. avgusta. Med številnimi nastopajočimi glasbeniki velja še posebej izspostaviti nastop kultne ameriške rock zasedbe Blondie. Blondie se bodo skupaj s svojo legendarno pevko Debbie Harry varaždinski publiki predstavili 25. avgusta. Organizatorji so poskrbeli tudi za vse tiste, ki prisegajo na slovenske izvajalce, saj bosta 23. avgusta nastopili naši skupini Laibach in Siddartha. Med bolj zvenečimi nastopajočimi velja omeniti še 2Cellos in zasedbo Stereo MC's. 2Cel-los bosta koncertirala 24. avgusta, člana popularnega londonskega elektro dance dua Stereo MC's, ki ju najbolj poznamo po veliki svetovni uspešnici Connected, pa bosta nastopila 29. avgusta. Zadnji dan Špancirfesta pa je rezerviran za koncert skupine Parni valjak. Letos mineva natanko 50 let od ustanovitve britanske rock zasedbe The Who. Ob tej priložnosti se bosta frontmen Roger Daltrey, ki je letos dopolnil 70 let in Pet Townshend (69) odpravila, kot sama pravita, na dolgo poslovilno koncertno turnejo. Nastopila bosta v devetih mestih; najprej 30. novembra v Glasgowu, zaključek pa bo 17. januarja v Foto: facebook Blondie Londonu. Na turneji bosta predstavila nekatere največje uspešnice te legendarne zasedbe kot so Wont Get Fooled Again, My Generation, Baba ORiley, Who Are You in I Cant Explain. Skupina The Who je prvič skupaj nastopila pred petdesetimi leti v klubu Bluesday v Harrowu v severozahodnem delu Londona. V karieri so prodali več kot 100 milijonov plošč. Daltrey in To-wnshend pa sta poskrbela, da po smrti Keitha Moona leta 1978, in Johna En-twistlea, 2002 skupina ni razpadla. Leta 1990 je bila skupina The Who sprejeta v Hišo Slavnih Rock&Rolla, časopis Rolling Stone pa jih je skupaj z zasedbama The Beatles in The Rolling Stones poimenoval sveta trojka britanskega rocka. Letos mineva že pet let (25. junij 2009) od smrti legendarnega ameriškega pevca Michaela Jacksona. BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. FANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX 2. RUDE - MAGIC 3. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. GECKO (OVERDRIVE) - OLIVER HELDENS & BECKY HILL 2. GHOST - ELLA HENDERSON 3. SING - ED SHEERAN NEMČIJA 1. PRAYER IN C - LILLY WOOD& THE PRICK & ROBIN SCHULZ 2. AUF UNS - ANDREAS BOURANI 3. AU REVOIR - MARK FORSTER FT. SIDO Kljub temu pa je kralj popa še naprej med najpopularnejšimi glasbenimi izvajalci na svetu. Samo v Veliki Britaniji so v zadnjih petih letih prodali kar štiri milijone njegovih singlov in več kot 3.8 milijona izvodov njegovih albumov. Na vrhu, med najbolje prodajanimi albumi v Veliki Britaniji, ki so nastali po njegovi smrti, je album Michael iz leta 2010. Odlično pa kaže tudi albumu Xscape, ki so ga izdali letos. Med skladbami je na prvem mestu Man In The Mirror iz albuma Bad iz leta1987 (413.000 plačenih downloadov). Sledi Thriller (244.000 izvodov) ter na tretjem mestu Billie Jean (224.000 izvodov). Njegov legendarni album Thriller iz leta 1982 je s 65 milijoni prodanimi izvodi še naprej najbolje prodajan album v zgodovini glasbe. Na glasbenem tržišču naj bi se kmalu znašla zanimiva in še neobjavljena kompila-cija, na kateri bodo arhivski nastopi Britpop zasedb, ki so bili posneti za glasbeno oddajo The Evening Session programa BBC Radio 1. Zbirka z naslovom Britpop at the BBC naj bi uradno izšla 14. julija. Na zgoščenki bomo lahko slišali naslednje znane glasbene skupine: Pulp, Blur, Suede, Supergrass in Manic Street Preachers. Ob tem bo zbirka zajemala še dva dodatna CD-ja s kar 44 skladbami izvajalcev kot so Radiohe-ad, Oasis, The Verve in številni drugi. Vse skladbe za omenjeno kompilacijo sta izbrala urednika oddaje Evening Session, Steve La- macq in Jo Whiley. ®@® Pred dnevi je v 71. letu umrl legendarni ameriški soul glasbenik Bobby Womack. Womack je napisal številne R&B uspešnice, med njimi je zagotovo najbolj znana It's all over now. Prav tako pa se lahko pohvali, da je sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki kot so Aretha Franklin, Dusty Springfield in Wilson Pickett. Njegova glasbena pot se je pričela v petdesetih v gospel zasedbi The Womack Brothers, ki se je kasneje preimenovala v The Valentinos. Tudi sicer je imel Womack v zadnjih letih velike zdravstvene težave, kljub temu pa je še za letos napovedoval veliko turnejo po Evropi. V okviru evropske turneje naj bi od polovice julija do začetka avgusta nastopil v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji. Janko Bezjak PETKOV VEČER Bodite nocoj i> družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Umetna inteligenca Saj vem, da je čas volitev in da bi se skoraj spodobilo, da bi se tako ali drugače vključil v politični diskurz ter se prepiral na vse strani, a ne bom. Trenutno stanje v moji domovini me zadnje čase vse bolj utruja in prej kot resna politična debata me vse skupaj spominja na kakšno žalostno tretjerazredno odrsko komedijo. Zato o tem ne bom pisal. Raje se bom podal na imaginarno potovanje v prihodnost ter nekaj misli namenil temu kar nas (po vsej verjetnosti) še čaka ... Eno takšnih področij, ki se še posebej v zadnjih letih precej razvija, je umetna inteligenca. Slednja se pogosto pojavlja v futurističnih ter znanstvenofantastičnih filmih ali knjigah, vse bliže pa je tudi naši realnosti. Misel na umetno inteligenco pri marsikom vzbudi navdušenje, skeptično zanimanje, velikokrat tudi strah. Delno je to verjetno posledica prej omenjenih filmov, v katerih umetna inteligenca prevlada nad človeško, a koliko tega strahu je upravičenega? Po mojem mnenju kar precej. Umetna inteligenca se mi sicer z znanstvenega vidika zdi silno zanimiva, vendar hkrati mislim, da je le-ta za človeško civilizacijo lahko tudi povsem realna Pandorina skrinjica. Ko jo enkrat odpremo, več ni poti nazaj. Tukaj ne govorim zgolj o vse sposobnejših ter vse hitrejših računalnikih, pač pa o inteligenci, ki se je sposobna učiti, ki lahko razmišlja ter sprejema kompleksne odločitve in ki naloge ne zgolj rešuje, pač pa jih tudi razume. To se mi zdi na nek način precej strašljivo, saj sem mnenja, da bi umetna inteligenca skoraj zagotovo poskušala uničiti ali - v najboljšem primeru - vsaj zasužnjiti človeško. Pri tem ne gre za paranojo, pač pa za po mojem mnenju zgolj logičen zaključek, saj bi človeška vrsta umetni inteligenci predstavljala to, kar morda ameba predstavlja nam. Morda si ta trenutek težko predstavljamo, kako bi kakšna entiteta lahko bila tako izjemno naprednejša od nas, saj si domišljamo, da je naš intelekt brezmejen, vendar temu seveda ni tako. Čeprav so naši možgani fantastični, so še zmeraj omejeni, medtem ko računalniška moč v teoriji nima meja, poleg tega pa so se procesorji sposobni učiti tisočkrat hitreje od nas. Ne predstavljam si kako bi s tem lahko tekmovali, ne da bi ob tem nepovratno izgubili. Izredno se veselim vsakršnega napredka in področje umetne inteligence je gotovo eno zanimivejših v teh časih. A vsemu temu navkljub mislim, da določena mera zadržanosti ne more škoditi, saj dvomim, da si želimo ustvariti lastne bogove ter se prepustiti njihovi milosti. Upam, da bodo sprejele pametne odločitve, saj sicer ne bi bili ne prva ne zadnja civilizacija, ki bi se pognala v lasten konec ... Matic Hriberšek % t RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 www.radio-tednik.si stvi NAJ 1. LOVE NEVER FELT SO GOOD - MICHAE JACKSON & JUSTIN TIMEBRLAKE 2. A SKY FULL OF STARS - COLDPLAY 3. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC 4. CALM AFTER THE STORM - THE COMMON LINNETS 5. SING - ED SHEERAN 6. STAY WITH ME - SAM SMITH 7. SUMMMER - CALVIN HARRIS 8. ALL OF ME - JOHN LEGEND 9. BUDAPEST - GEORGE EZRA 10. WE ARE ONE (OLE OLA) - JENIFER LOPEZ& PITBULL 11. LAY ME DOWN - AVICII FT. ADAM LAMBERT Y ME VSi www.radio-tednilcsi fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»104,3 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 15. julija 2Q14 Kaj bomo danes jedli TOREK zelenjavno-mesna enolončnica, bučna rulada* SREDA navadna klobasa v mešani solati (paradižnik, paprika), polnozrnat kruh ČETRTEK špageti po bolonjsko, zelena solata PETEK zabeljen stročji fižol s smetano in ocvirki, kuhan krompir v kockah, jabolčna čežana SOBOTA telečja obara, ajdovi žganci, sladoledna kupa NEDELJA bučkina kremna juha, piščančje prsi na žaru**, pečena paprika, ocvrt krompirček PONEDELJEK testenine s prekajenim mesom, kumarična solata *Bučna rulada Sestavine: 6 jajc, 6 žlic sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 100 g fino mletih bučnih semen, 1,5 dl kisle smetane, 1 žlica sladkorja v prahu. Rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo fino mlete bučnice in na koncu sneg iz 6 beljakov. Pečemo v pekaču, oblo- ženem s papirjem za peko, pri 180 stopinjah 10-15 minut (ne predolgo, ker vam vo sicer rulada ob zvijanju počila!). Še topel biskvit zvrnemo na hladen in moker prtič, odstranimo papir in biskvit zvijemo v prtiču. Ohlajenega namažemo s kislo smetano, ki smo ji dodali žlico sladkorja v prahu. Zvito rulado lahko potre-semo z grobo mletimi bučnimi semeni, jo ovijemo v alu folijo in postavimo na hladno. (Iz povsem enakih sestavin lahko naredimo orehovo rulado, le da bučnice zamenjamo z orehi.) **Pisčančje prsi na zaru Sestavine: 6 kosov piščančjih prsi; marinada: 10 strokov česna, šopek peteršilja, 3/4 skodelice olivnega olja, 1/4 skodelice balzamičnega kisa, 1/4 skodelice piščančje jušne osnove (iz kocke), 3/4 žličke origana, 3/4 žličke bazilike, 1/4 žličke mletega čilija, 1/2 žličke soli, 1/4 žličke popra. V terilniku stremo česen v pasto, peteršilj (samo liste, stebla zavržemo) pa na drobno nasekljamo. V majhni skledi zmešamo česen s peteršiljem in drugimi sestavinami za marinado. Piščan-čje prse operemo, odstranimo kosti in kožo ter jih sploščimo. Meso zložimo v večjo skledo, prelijemo z marinado in z rokami dobro premešamo, da se marinada dobro oprime mesa. Shranimo v hladilniku za vsaj 30 minut (še boljše je, če meso v marina-di počiva do 4 ure). Meso vzamemo iz marinade, počakamo, da se odcedi, in ga položimo na segret žar. Pečemo 8 do 10 minut na eni in 6 do 8 minut na drugi strani. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SESTAVIL EDI KLASINC VEČJA KAMNITA GMOTA ODREZEK SPOLNO ZRELA ŽUŽELKA ZDRAVILO PROTI MALARIJI EVA HREN MITOLOŠKA REKA ODPRTO OGNJIŠČE IRANSKO NOMADSKO PLEME ČLOVEK, KI DOBRO SKLEPA NEIMENO-VANEC, NEZNANEC Smeh ni greh TENIS »Zakaj ribe ne igrajo tenisa?« »Da se ne bi ujele v mrežo!« PODNAJEMNIK Možakar, ki oddaja sobico vpraša študenta, interesenta za podnajemnika: »Ste poročeni?« »Ne.« »Ste zaročeni?« »Tudi ne.« »Imate dekle?« »Ne.« »Igrate na glasbila?« »Ne. Toda nekaj vam moram priznati. Ko si zjutraj pripravljam malico nekoliko šumi folija, v katero si jo zavijem.« KILA »Zakaj sta Mujo in Huso med vojno dobila kilo?« »Ker jima je vojaški starešina naročil, naj tank dvigneta v zrak!« SREČNEŽ »Poglej tistega frajerja! Vsak večer spi z drugim dekletom!« »Blagor njemu. Kako, da to njemu uspe, meni pa ne?« »Enostavno. Zapustil je svoje prvo dekle in se preselil k drugemu dekletu.« IMENIK Gost je zaprosil natakarja: »Oprostite, ali mi lahko prinesete telefonski imenik?« »Žal ga nimamo, lahko pa vam prinesem knjigo pritožb, v kateri so naslovi skoraj vseh prebivalcev našega mesta.« BRADA Pacient se je prebudil iz narkoze in presenečeno rekel: »Gospod doktor, vam je pa hitro zrasla brada!« Nagovorjeni je odgovoril: »Prvič, jaz nisem doktor ampak Sveti Peter in drugič, brado imam že od nekdaj!« ZAČETEK Spalnica. Žena, pomanjkljivo oblečena, na postelji pričakuje moža. Mož v kopalnici, od koder se sliši glas: »Draga, ti kar začni, saj vedno rabiš več časa kot jaz!« NA POTOVANJU Soseda vpraša sosedo: »Zakaj ima modrico okrog oči?« »Od moža,« odgovori. »Sem mislila da je na potovanju?« »Jaz tudi,« odgovori. ZABOJU PODOBNA PRIPRAVA NA KAMIONU ALUMINIJ PARADIŽ PRAVEC NIŽJE GRŠKO BOŽANSTVO JUŽNOAMERIŠKA VODNA KAČA MOŠKI, KI NESTROK. OPRAVLJA SPLAVE PIKASTA ŽIVAL ALI RASTLINA STROŽJA ŠOLSKA KAZEN VODNI VRTINEC, CMRK MESTO V DALMACIJI OBDELOV. SREBRA NASELJE V OBČINI VOJNIK PRAŠIČ TONA NAŠ NOVINAR (BRANE) ROMAN LEŠEK SESTAVLJ. PRATIKE OSIJEK GEOGRAF (TADEJ) NAJHITREJŠI NAČIN PLAVANJA CMERAV OTROK DIVJA MAČKA NEKDANJI DETERGENT ZVEZA BORCEV IZBOLJŠE-VALEC BIKOV GLAS MESTO V SIRIJI VRSTA VRBE PODELITEV IMENA ŽE UMRLA HUMORISTKA ERŽIŠNIK AVAR MARIBORSKI ŠP. KLUB IGRALKA DEREK 3-2=? PREBIVALEC GRČIJE DVOJICA PREBIVALEC OTALEŽA, OTALEŽAN KRISTUSOV KELIH MESEC JULIJ TINA ŠKRGET EVA TERČELJ NAŠA NOVINARKA (DARINKA) TRAVA FRANCOSKA PISATELO (GEORGE) TOLKAČ, TOLKALO OGNJENO RDEČA BARVA RASTLINA Z GROZDI Foto: ASV Foto: AŠV Ugankarski slovarček: GRAL = kelih s Kristusovo krvjo, IMAGO = spolno zrela žuželka, KASON = zaboju podobna priprava na kamionu, KOBLEK = naselje v občini Vojnik, SEBENIK = slovenska novinarka (Darinka), STIKS = mitološka reka, ŠALAMON = slovenski novinar (Brane), TREPAČA = tolkač, tolkalo. 'Vid! '!VTd>1S 'V0Vd3d! 'ONVS '3rAVdl ">1IN3a3S 'NVddS 'IVdD '33Z -3ivio 'oa '>iiNVda 'd3ao '\ri3N 'viid 'aoi»3aovi 'az 'sia 'vd3r 'so 'avviiivad 'iu 'noiaivtvs 'srnd 'vianaovi VvisavviviAi 'HriAVTds 'sivi inssi 'ninm 'odviai! 'noivi '\riws :ouabjopoa imnvzihm aiAausaa torek • 8. julija 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da sopoetovionski aktivisti za odstranjevanje arhitektonskih ovir očitno spregledali 12 cm visok robnik na parkirišču zdravstvenega doma, ...da je eden od Poetovi-onskih prvakov rumeno modre opozicijske stranke SDS, sicer ravnatelj elektro-računalniške šole, nenapovedano prestopil v SLS. Prva naloga, ki naj bi jo dobil pa je bilo obešanje plakatov kandidata za glasnega poslanca z Destrnika (virFace book). ... da so ob zaključku gasilske parade ob dnevu Štemtalske gasilske zveze komando poveljujočega: na desno, nekateri očitno slabo razumeli, saj seje del udeležencev kolone obrnil v desno, drugi del pa v levo. Menda ne bo tudi tega kdo razumel kot delpredvolilnega boja. Vidi se... ... da tangice očitno še niso povsem osvojile vsega sveta. To so dokazale žanji-ce na sobotni žetvi na stari način v Prvencih, ki so svoje čipkaste »unteršnice« pogumno pokazale tudi radovednim očem obiskovalcev. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Emma Valenko, Gorišnica. Prireditvenik Foto: Nuša Steiner Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo 'metulj na domači sivki', ki je nastala 14. junija na domačem vrtu v Gerečji vasi,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Nuša Steiner. Torek, 8. julij 9:00 18:00 Slovenska Bistrica, grad: poletne ustvarjalne delavnice, figurice iz ličja z zadrugo Pomelaj iz Prekmurja, do 11.00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, predstava za otroke Gledališče iz kovčka, Slovensko stalno gledališče Trst in KSD Stumf Sreda, 9. julij Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Poletna oddaja 5 1 6 4 9 3 6 5 9 4 9 1 9 7 6 2 8 5 7 6 1 3 7 2 Od sobote, 12. julija, naprej bomo v otroški oddaji Za male in velike na Radiu Ptuj vsak teden iskali zaklad na različnih prizoriščih! Otroci, ki bi se skupaj z Manjo, Matejo in starši odpravili na razburljiv lov za zakladom, polnim zanimivih nagrad, se prijavite na radioptuj@radio-tednik.si s pripisom otroška oddaja! 7:00 Slovenska Bistrica, centerza starejše Metulj: pohodniški izletv Bohinj 9:00 Ptuj, Dravska ul. 18: Leo Klub Ptuj, predaja pripomočkovza slepe in slabovidne mladostnike 9:00 Slovenska Bistrica, grad: poletne ustvarjalne delavnice, spoznajmo čebelarja in njegove čebele, do 11.00 18:00 Ormož, grajsko dvorišče: Festival Ormoško poletje, otroška predstava Motovilčica, Lucija Cirovič in Boštjan Storman Četrtek, 10. julij 9:00 Ptuj, CID: Poletna potepanja v Viktorijo Dabič, sprehod v Ljudski vrt, uporaba GPS naprave za orientacijo Slovenska Bistrica, grad: poletne ustvarjalne delavnice, zmaj, poleti visoko v nebo, do 11.00 20:00 Ptuj, v parku za CID: koncert mentorjev Poletne šole glasbenih skupin 9:00 Petek, 11. julij 8:00 Ptuj, mestni park ob Dravi: 3. obletnica delovanja Sole zdravja, telovadba in sprehod do gostilne Grabar (Ernest) 9:00 Slovenska Bistrica, grad: poletne ustvarjalne delavnice, glasbeno ustvarjalna delavnica z Nadjo Stegne, do 11.00 20:00 Ptuj, v parku za CID: koncert Luka Benčič Group 20:30 Ptuj, grad: Festival stare glasbe Seviqc, lutnja in ples, španski lutnjist Xavier diaz Latorre in plesalka Tanja Skok, BACH eMotion 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija na prostem Dijaški dom za babice, KD Simona Gregorčiča 21:00 Dornava, baročni dvorec: festival BaRock, Eroika ob spremljavi simfoničnega orkestra 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Bilbi 21:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: večer irske glasbe s skupino Noreia Mestni kino Ptuj Četrtek, 10. julij: 19:00 Nevidna ženska. Petek, 11., in sobota, 12. julij: 17:00 Zambezija; 19:00 Pa ne že spet ti!; 21:00 Nevidna ženska Nedelja, 13. julij: 17:00 Zambezija; 20:00 Poseben dogodek: Zaključni koncert udeležencev Poletne šole glasbenih skupin, koncert mladih glasbenikov 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 8. julija 2014 Vabljeni v Terme Ptuj v soboto, 12. julija, od 14.00 do 18.00 ure. Začenja se sklop sobotnih dogodkov SPOZNAJ IN OKUSI ob katerih se bomo družili v Termah Ptuj. Tokrat se predstavijo občine Jeruzalem - Ormož. Spoznajte lokalne posebnosti in okusite raznolikost tradicije omenjenih občin. Na stojnicah s pestro ponudbo boste zagotovo našli kaj zase (tucU|za domov) Za zabavni program bodo M^krbeli Številni nastopajoči pevski zbori, ljudski pevciTkomedijanti, qlasbeniki... ^pipravljajo p^udi animacije za otroke. tljeni na veselo dr^Knje, kopanje in razvajanje Ptuj. javne službe ptui RADIOMlM!l>' ZSBistra POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ To nedeljo, 13. 7., ob 20. uri v GOSTILNI PP sredi mesta. Gost prvega poletnega glasbenega večera Radia Ptuj bo Zlatko! Vabljeni na mini koncert in pogovor, v katerega se boste lahko vključili tudi obiskovalci! Vstop prost! TEDNIK [jßj Catering CJ T— O * LU 0£ O h— 08:00 15. let MoPZ Jezeroi 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinjej 20:00 Destrnik - Predavanje o raku 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV Kronika i2 občine H ajdi na Oddaja iz občine Starše Video strani Kronika \z občine Starše Ob državnem prazniku na Hajdini Gostilna pri Francetu Oddaja Uživajmo o pi o LJ 1- K K LJ ■O 08:00 Za Janezov ponovni korak 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Od paše do sira 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: M eg a marketing d.o.o.: 02 749 34 27; 031 627 340 Prevoz oseb z motornim vozilom Ivan Gaube s.p. Stara Cesta 28 9240 Ljutomer Obvestilo poslovnim partnerjem ZADEVA: Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo na podlagi davčno nevtralnega prenosa po 51. členu Zakona o dohodnini (Ur. list RS, št. 13/1 1, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13) in 667. do 673.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 42/06, popr. 60/06, 26/07, 33/07, 67/07, 10/08, 68/08, 42/09, 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13) Pri podjetniku Ivan Gaube s.p., Stara Cesta 28, 9240 Ljutomer, bomo izvedli davčno nevtralni prenos dejavnosti na novo kapitalsko družbo, ki se bo ustanovila zaradi prenosa podjetnikovega podjetja v skladu s 1. alineo 1. odstavka 667 ZGD. Za presečni dan smo določili datum 30. 9. 2014. Na ta dan bo sestavljena tudi Pogodba za prenos podjetja s prenosom vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev. Vse aktivnosti v zvezi s prenosom že izvajamo, ocenjujemo, da bo prenos podjetja s.p. na novo kapitalsko družbo d.o.o. realiziran na Registrskem sodišču v Murski Soboti do konca leta 2014. Takrat bo tudi po uradni dolžnosti s.p. izbrisan iz poslovnega registra. Nova kapitalska družba bo univerzalni pravni naslednik podjetja Ivan Gaube s.p. Nova kapitalska družba bo prevzela celotno premoženje podjetnika, med drugim tudi vse terjatve in obveznosti in bo v celoti opravljala dejavnost prenosnega podjetja s.p. Po vsebini 672. člena navedenega Zakona o gospodarskih družbah, podjetnik še pet let po prenosu podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem za morebitne neizpolnjene obveznosti sklenjene v s.p. pred prenosom podjetja v novo kapitalsko družbo. Zahvaljujemo se vam za dobro sodelovanje z željo, da bi bilo tudi v naši novi statusni obliki sodelovanje še naprej uspešno. Ljutomer, 27. 6. 2014 Ivan Gaube s.p. Mali oglasi STORITVE wtvw.parocna-kann 'lca.com NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041767 760._ PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 150 kg in bursko kozo. Tel. 070 896 081. NEPREMIČNINE NA Volkmerjevi cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Informacije na telefon 041 519 251. DOM-STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje, v celoti opremljeno, na Ptuj, oddam v najem. Telefon 051 356 346. MOTORNA VOZILA NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8+1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger s.p. 030 922 282. Štajerski TEDNIK z movim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na Internetu. io§M[ www.todMLsi Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ net. ¿flletu www.radio-ptuj.si £tčymka budilka STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sodelujte na prireditvitekmovalne narave: OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO INFORMACIJE o prireditvi: 031 331979. www.radio-tednik.si torek • 8. julija 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN 8. julija mineva 10 let, odkar smo se za vedno poslovili od drage Ide Peteršič IZ DORNAVE 72 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Ni nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba. SPOMIN Danes, 8. julija, minevata dve leti žalosti, odkar si nas v cvetu mladosti zapustil, dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj Rok Serdinšek IZ TRŽCA 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji KMALU V STAJERSKEM TEDNIKU! va\W\iIU Mati oqtos'1 v Štajerski Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot. Ostane nema bolečina in tiha solza spomina SPOMIN Ana Kocuvan 1926-2004 Franc Kocuvan 1952-2001 Konrad Kocuvan 1924-1970 Hvala vsem, ki jih ohranjate v lepem spominu. Njihovi najdražji Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. I 02/749 34 10 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega ^^iZtaed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Štajerski (Rradioptuj 89,8»98.e'io4,3 Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE - s sopotnikoma -- 2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, «...c Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj [OBIRANJE. ¿J* POTOVfiLnfi RGEnCIJfl V DOLINO [REKE NMETVE (^■ao.asoiD-s dED 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: j. 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ v»> ■ a a a a a i Benedikt • Zagorelo dvakrat V celoti zgorelo ostresje Minuli ponedeljek je v občini Benedikt zagorelo kar dvakrat. Zgodaj zjutraj so ognjeni zublji zajeli hiSo, zvečer pa eno izmed mansardnih stanovanj v bloku v centru Benedikta. Kot je pojasnil podpovelj-nik PGD Benedikt Gregor Jančič, je nekaj pred peto uro zjutraj zagorelo v stanovanjski hiši v kraju Obrat. »Ob našem prihodu se je požar že razširil na ostrešje objekta. Domači so bili že vsi zunaj, tako da jih ni bilo potrebno reševati in smo lahko začeli z iskanjem žarišča požara in gašenjem. Prva skupina gasilcev je vstopila na podstrešje mansarde in začela s preprečevanjem širjenja požara na del ostrešja, ki še ni bil v ognju. Druga skupina gasilcev je medtem začela z gašenjem strehe od zunaj. Ker požar do takrat še ni prišel skozi streho in je gorelo v zračnem mostu med izolacijo in kritino, smo morali s pomočjo motornih žag narediti dostopne odprtine, skozi katere smo gasili žarišče požara,« je povedal podpoveljnik Jančič in dodal, da so za pomoč prosili tudi PGD Sveta Trojica, ki pa na požarišču ni ostala dolgo, saj je zagorelo tudi v njihovem požarnem okolišu. Po besedah Jančiča so se z ognjenimi zublji borili vse do pol devete ure zjutraj. Eden izmed gasilcev pa se je pri gašenju tudi laže poškodoval, saj se je opekel po roki. »Delo na požarišču je bilo nevarno zaradi visokih temperatur in dela na strehi,« je še dodal podpoveljnik Jančič. Vzrok požara je po besedah Mirana Šadla s Policijske uprave Maribor udar strele, ki je vnela FOTO: PGD Benedikt Vzrok za požar v stanovanjski hiši v Obratu naj bi bil udar strele, ki je vnel električno omarico. Požar se je od tam razširil na ostrešje, ki je v celoti zagorelo. Po prvih ocenah materialna škoda znaša najmanj 40.000 evrov. r Tudi v Sveti Trojici zagorelo zaradi strele Po besedah poveljnika PGD Sveta Trojica Jožeta Frasa je v ponedeljek zjutraj zagorelo tudi v kurilnici stanovanjske hiše v naselju Zgornji Porčič. Do vžiga naj bi prišlo zaradi udara strele. V. električno omarico. Požar se je od tam razširil na ostrešje, ki je v celoti zagorelo. Po prvih ocenah materialna škoda znaša okrog 40.000 evrov. Na pomoč poklicala deklica Nekaj minut pred pol osmo zvečer pa je zagorelo v mansardnem stanovanju v bloku v centru Benedikta. Po besedah Jančiča je zagorelo v otroški sobi, požar pa je opazila deklica, ki je bila takrat doma. »Poklicala je na 112 ter poiskala soseda v sosednjem stanovanju. Ta je bil dovolj priseben, da je požar še pred našim prihodom pogasil z gasilnikom na prah in potem, ko je pogasil, za seboj zaprl vrata. Ob našem prihodu smo prezračili stanovanje in odstranili predmete, ki so še zmeraj tleli in bi se lahko ponovno vneli,« je pojasnil podpoveljnik in dodal, da je vzrok požara najverjetneje sveča, ki je bila prižgana v sobi. Vrednost materialne škode po njegovih besedah še ni znana. Monika Levanič Ptuj • Po kriminalističnih preiskavah v ptujski bolnišnici O sumljivih receptih obvestijo zbornico „Težko bi točno povedala, kolikokrat smo doslej odkrili ponarejene recepte. Teh primerov ni veliko. Zadnji primer, ki se ga spomnim izpred več let, se je nanaSal na uspavalo. Magistra farmacije, ki je podvomila v verodostojnost recepta, je poklicala zdravnika. V tem času je pacient odSel iz lekarne. Zdravila seveda nismo izdali, o ponarejenem receptu pa smo obvestili LekarniSko zbornico Slovenije," je o pogostosti ponarejenih oz. sumljivih receptov povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič. Pogostejši pa so primeri, ko imajo pacienti sočasno odprtih več obnovljivih receptov, pri teh sicer ne gre za ponarejene recepte. Če leti zdravil ne dvigujejo v isti lekarni, farmacevti to težko ugotovijo, razen če kaj posumijo v pogovoru s pacientom. To je veliko tveganje za podvajanje terapije in s tem povezane nezaželene učinke. To je tudi velik strošek za zdravstveno blagajno. »Ko farmacevt ugotovi, da gre za podvojene recepte, o tem obvesti zdravnika in podvojeni recept zaključi,« je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj. Kaj pri izdaji zdravil na recepte v lekarnah preverjate farmacevti? „Preverimo administrativni in strokovni del recepta. V administrativnem delu so to podatki o zdravniku, zdravstveni ustanovi, kjer je bil predpisan, o pacientu in razlogu obravnave. V strokovnem delu pa je to ime zdravila, količina ter način uporabe. Če ima pacient več zdravil, ki jih sočasno uporablja, preverimo še morebitne interakcije med zdravili." Kdaj in če sploh lahko posumite, da je nekaj narobe z receptom? „Posumimo takrat, ko karkoli v zvezi z receptom ni v skladu s predpisi. To pomeni, če se ne ujemajo podatki o pacientu, ki so zapisani na receptu, in podatki s kartice zdravstvenega zavarovanja; če se številka zdravnika ne ujema z njegovim imenom. V strokovnem delu je indicev več: gre za napačno ali pomanjkljivo zapisana imena, nepravilno zapisano število pakiranj, napačno doziranje ali sploh pomanjkljiv strokovni del recepta. V vsakem lokalnem okolju poznamo podpise zdravnikov, zato lahko tudi to zaznamo. Podpisov in nazivov zdravnikov iz drugih krajev seveda ne poznamo." Kako ukrepate v takšnih primerih? Se to pogosto dogaja? „To se ne dogaja pogosto, zlasti ne v našem okolju. Vedno je prvi ukrep ta, da kličemo v ambulanto oz. zdravnika, ki naj bi zdravilo predpisal. Ob sumu na nepravilnost zdravila ne izda- mo! Sledijo ukrepi, kot je ta, da bolnika napotimo nazaj k zdravniku, ali če sumimo na krajo ali poneverbo, obvestimo organe pregona in Lekarniško zbornico Slovenije. Vsako krajo receptov ali sum ponarejenega recepta javimo Lekarniški zborni Slovenije, ki o primeru obvesti vse slovenske lekarne, tako da smo na morebitne 'goljufije' pozorni in seveda lahko takoj ukrepamo." MG Osebna kronika Rojstva: Janja Horvat, Bukovci 61, Markovci - deček Miha; Jasna Tikvič, Ul. Žetalskega Jožeta 10, Ptuj - deček Elija; Klementina Harl, Nasipna ul. 8, Benedikt - deklica Julija; Stanislava Kokol Horvat, Lasi-govci 4, Polenšak - deček Anže; Špela Sagadin, Kicar 29 a, Ptuj - deklica Nina; Lea Sedej, Mejna ul. 6, Rače - deček Aleksander Saša; Brigita Štajnberger, Žetale 60, Žetale - deklica Manca; Petra Osenjak, Sovretova pot 33, Ptuj - deček Jaka; Natalija Šamperl, Spuhlja 28, Ptuj - deklica Ana; Sandra Šakic, Vonarje 33 a, Pristava pri Mestinji -deček; Ljubica Kamenšek, Pivola 19, Hoče - deklica Zala; Laura Rožman, Štur-movci 13, Videm pri Ptuju - deklica Hana; Katarina Kovše, Brezen 41, Vitanje - deklica Maja; Lidija Raku-ša, Obrež 73, Središče ob Dravi - deček Žiga; Tamara Arnuš, Podvinci 75 a, Ptuj -deklica Minea; Simona Zla-tanovski, Cankarjeva ul. 9, Ptuj - deklica Lora, deklica Lenja; Katja Janžel, Zabovci 11, Markovci - deček Staš. Umrli so: Štefanija Had-ner, roj. Trstenjak, Maribor, Dvorakova ul. 14, roj. 1932 - umrla 27. junija 2014; Elizabeta Peter, Pobrežje 76, roj. 1930 - umrla 28. junija 2014; Franc Štuhec, Gabrnik 2, roj. 1923 - umrl 30. junija 2014; Karolina Fras, roj Hochtl, Videm pri Ptuju 49, roj. 1935 - umrla 30. junija 2014; Štefan Dobnik, Kungota pri Ptuju 38, roj. 1931 - umrl 29. junija 2014; Barbara Zebec, roj. Kokot, Medvedce 29, roj. 1922 - umrla 2. julija 2014; Stanislav Jus, Kupči-nji Vrh 45, roj. 1955 - umrl 1. julija 2014; Štefan Ekart, Pongrce 29, roj. 1951 -umrl 1. julija 2014. Poroke - Ptuj: Primož Črešnik in Sandra Selinšek, Dolena 18 a; Danijel Vidovič, Hrastovec 6 in Meli-ta Šestanj, Hrvaška; Marko Vanovšek, Maribor, Kersnikova ulica 2 in Barbara Blažič, Hajdoše 107. Napoved vremena za Sl ove ni jo Ako do Urha slišiš kukavico in 17/27 Urh z Marjeto kače pase, posevek 1 Vi ft/97 dobro rase. . r^ ^ \\ V v&s \\ \ v \\ \ \ % -i Foto: Črtomir Goznik Pri izdaji zdravil na recepte farmacevti preverijo administrativni in strokovni del recepta. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami. Več jih bo v krajih zahodno in severno od nas. Ob severnem Jadranu bo pihal jugo, drugod pa jugozahodni veter. Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta je dosegla Alpe. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam topel in precej suh zrak. Obeti V sredo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Razmeroma sveže bo.