PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXV. St. 300 (7494) TRST, sreda, 31. decembra 1969 Jubilejno leto in naše pravice {/temo mm leto m&či uhem huojim citateljem v tl e nekaj mesecev nas loči od 25-letnice tiste ne-^ skončno lepe in obetajoče pomladi v maju 1945, ko smo ((previharili viharje« ter se kot svobodni in v trpljenju prečiščeni ljudje zazrli v boljšo prihodnost, v svet brez sovraštva in krivic. Takrat si nihče izmed nas sploh ni mogel predstavljati, da bomo v naslednjih letih — ki so tako hitro stekla mirno nas, da nam v ušesih še vedno bolestno odmeva krik tistih, ki so svojce izgubili v boju za boljše čase, pa tudi vrisk radostnih osvobojenih ljudi — videvali v svetu in doma, kako še vedno človeštvo nosi v sebi nagon iz pradavnine, žejo po krvi, šlo po nadoblasti, zlohotno težnjo po izkoriščanju sočloveka. Bridke izkušnje zadnje vojne nekaterih niso izučile, da vojne ne rešujejo vprašanj, brbljajo svobodoljubno vietnamsko ljudstvo, ga v onemoglosti pobijajo kot nacisti in njihovi hlapci pred 25 leti, podpihujejo strasti in netijo spore na Bližnjem vzhodu, da omenimo samo nekaj najbolj krvavih dokazov, kako politika nasilja, interesnih področij in gospodarskih koristi še vedno duši edino pravilno politiko enakopravnosti, suverenosti in mirnega sodelovanja. Ne bo nam treba čakati razsodbe zgodovine; že danes lahko rečemo, da je človek v letu 1969 s pristankom na Luni po eni strani dosegel višek ustvarjalnosti svojega razuma, po drugi strani pa taisti človek na Zemlji ohranja suženjske, fevdalne in neenakopravne odnose, troši milijarde za oboroževanje in ubijanje ter ni sposoben delček teh sredstev koordinirano trošiti za boj proti lakoti na svetu in proti raku. Sodobni človek je razpet med takšne skrajnosti. Protislovnost njegovega mišljenja in dedovanja ločuje človeštvo po vzporednikih med site in lačne, po poldnevnikih med zahodnjake in vzhodnjake. Cela vrsta prepadov zeva v človeštvu, množica razlogov navaja ljudi, da se pobijajo med seboj zavoljo objestnosti ali pod-ložnosti, lakote ali presitosti, v imenu takšne ali drugačne namišljene ideologije. Nasilje je še vedno močno prisotno v svetovnem dogajanju in velesili se ga s pridom poslužujeta za utrjevanje svojih dominantnih položajev, ne meneč se, če s svojim žandar-skim škornjem stopata na o-zemlja, kjer se njuna suverenost konča. V kočljivem ravnotežju strahu med velesilama pred atomskim uničenjem se vedno močneje oglaša miroljubno in napredno človeštvo, ki mu je tuja nadvlada in sila ter veruje v sporazumevanje, sodelovanje in mir kot največjo človeško dobrino. Čeprav s težavo, si družbeno presnavljanje pogumno utira pot. Italija je v letu 1969 stopila za korak dalje. Napredne sile so premaknile politično os v levo, od koder je ne bodo več zganili pritiski desnice, ne grožnje z avtoritarnim režimom, ne bombni atentati. V enotnem sindikalnem boju ter sodelovanju levičarskih katoliških in laičnih struj prekaljeni delovni človek Italije budno čuva pridobitve «vroče jeseni« ter jih hoče z mezdnega razširiti tudi na družbena področja. Odpiranje zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta na Vzhod ter vzporedno gospodarsko povezovanje omogoča docela nove perspektive, ki zanikujejo potrebo po ameriški vojaški prisotnosti na tem nekdaj tako nevralgičnem torišču. Bolj odprta politika v Zahodni Nemčiji dopušča možnosti večjega pomirjenja v o-srčju Evrope. Navzkrižja interesov velesil ustvarjajo huda nasprotja v Sredozemlju Edinole takrat, ko bo Sredozemlje postalo last držav, ki jih obliva, šele takrat bo tudi v tem delu sveta mir slonel na trdnejši podlagi. Potrebno je v medsebojnih odnosih stremeti k politiki miroljubnega sodelovanja, kot sta ugotovila predsednika Saragat in Tito na prvem srečanju oktobra 1969. Čez nekaj mesecev se bosta znova srečala, da bi nadaljevala koristen pogovor o razširjenih oblikah sodelovar nja, ki izhaja iz beograjskega skupnega priznanja suverenosti. enakopravnih držav in na- PRIMORSKI DNEVNIK čela nevmešavanja. Primer odnosov med Italijo in Jugoslavijo je objektivno lahko svetu za zgled, kako moreta državi z različnima družbenima ureditvama in tudi različnima mednarodnima oprede-litvima najti številne teme za sporazumevanje, kadar ju navdihuje, kakor ju navdihuje, prepričanje, da se ne z vojno, ampak s postopnim prijateljskim odstranjevanjem težav v medsebojnih odnosih ustvarjajo trajne osnove sožitja. Imamo razumljive razloge, da z zadovoljstvom spremljamo povezovanje med jadranskima sosedoma, odpiranje meze ter izmenjavo obiskov državnikov kot so bili Nennijev in Saragatov obisk v Jugoslaviji in Kavčičev v naši deželi. Slovenci v Italiji pozdravljamo in podpiramo takšno sodelovanje, ker ustvarja ugodno ozračje za strpnejši odnos do nas in naših potreb. Istočasno pa se zavedamo, da se stopnja naše enakopravnosti povečuje z uveljavljanjem demokratičnih pravic v naši družbi, za katere se uspešno borijo napredni ljudje v vseh pomembnih strankah in za katere se v skladu z našimi idejnimi opredelitvami zavzemamo tudi mi, Slovenci! Lani je ta boj zabeležil nekatere pomembne dosežke. Naš , ezik, čeprav počasi dobiva svoje priznanje. Ne samo na sodišču, kjer upravičeno upamo, da bo vlada do kraja izpeljala akcijo o enakopravnosti slovenskega jezika v kazenskem in civilnem sodnem postopku, uveljavlja se naš jezik tudi v javnih uradih in na javnih napisih. Nova kakovost je nastopila s sprejemom resolucije v občinskem svetu v Gorici o sestavi posvetovalne komisije, ki bo preučevala slovenska vprašanja. Predsednik deželnega odbora Berzanbi je enotni delegaciji beneških Slovencev s svojega visokega mesta javno priznal njihovo na-rodno prisotnost v Nadiških dolinah; s tem je podai osnovo za nove preudarne politične akcije, ki naj pričnejo odpravljata sednajo brezpravnost. Naš položaj na Tržaškem in Goriškem je boljši od tistega Beneški Sloveniji, kar nas niti od daleč ne more zadovoljiti. Če ga hočemo izboljša-ti, bi morala ubraneje delati predstavništva slovenske politične mavrice. Vzpodbuden kažipot predstavljata ustanovitev akcijskega odbora na Opčinah, ki zastopa skupna hote nja po uveljavljanju našega jezika in obrambi pravic našega človeka ter sestava enotne u-prave in delno priznanje javnopravnega staleža Slovenskega gledališča, naše najvišje kulturne ustanove. Tudi številne zahteve izvoljenih slovenskih predstavnikov harmonično zvenijo v oblastvenih telesih; za slovensko šolo stojimo kot eden, pa naj gre za profesorski natečaj, za strokovno šolo in učne knjige. Skupen jezik govorimo ob razlastitvah, ali začasnih zasedbah, nameščanj slovenskih ljudi v javne službe, o pravičnih podporah za kulturne, športne in druge dejavnosti. Lahko bi govorili tudi o tem, kar nas ločuje, in bili morda ker se pač poznamo — gosto-besednejšl kot poprej; toda to ni tisto, kar nas zanima in še najmanj nas to zanima danes. Vprašujemo se raje, če smo na temelju doseženega Slovenci v Italiji sposobni napraviti še en korak dalje v naporih za večjo konkretizacijo tistega, kar je bilo Izrečenega v javnih nastopih, dokumentih, resolucijah? Na način, ki strankam nič ne jemlje, ampak samo krepi našo uporno moč, bi morali doseči takšno priznanje našega obstoja in naših pravic, kakršnega so oblasti italijanske republike izrekle Francozom in južnim Tirolcem in ga z dejanji podprle. Ali bomo v jubilejnem letu 1970 in v proslavah našega deleža v zmagi nad fašizmom zabeležili nov demokratičen vzpon in dosegli od oblasti zagotovilo o skladnem razvoju Slovencev v Italiji, ki bo odpravil razlike v stopnjah pravde po pokrajinski razdelitvi bi nam zagotovil takšno življenje, kot je dejal neki tukajšnji italijanski politik, kakršnega bd bili deležni, če bi živeli znotraj meja matične domovine? Zato stopamo v novo leto z i Predvidevanja o italijanskem položaju v letu 1970 Izjave predsednika vlade Humorja, tajnika PSI De Martina in tajnika KPI Longa RIM, 30. — V italijanskem političnem življenju je prišlo do političnega premirja v zvezi z božičnimi in novoletnimi prazniki. 1 stočasno pa tudi do predvidevanj o bodočem gospodarskem, social nem in političnem razvoju. Predsednik vlade Rumor je izjavil pomembnemu tedniku, da je vlada zelo naporno delala. V tej zvezi je omenil nekatera rešena vprašanja in je izrecno omenil vprašanje Južne Tirolske. Nato je predsednik vlade govoril o naraščanju notranje napetosti in o nasilju, ki je povzročilo nedolžne žrtve. Na vprašanje o koalicijski in o enobarvni vladi je Rumor mnenja, da bi organska vlada levega centra odgovarjala objektivnim zahtevam. Prav v tej zvezi pa ie dejal, da bi lahko bilo preteklo leto, leto politike programiranja. Glede »vroče jeseni« je Rumor mnenja, da je prišlo do določenih zaostritev, da pa se s tem ne smejo napraviti tragične napake, ko se primerja sindikalna dinamika ter razni izpadi. Nasilje je izven demokratičnega življenja, kot se je videlo v Milanu. Glede perspektiv je dejal, da niso niti lahke niti prevedljive in je izra- zil željo, da bi pnšlo do pozitivnih zaključkov. V jutrišnjem listu «Avantis> bo objavljen članek tajnika PSI De Martina, ki pravi, da je treba u-veljaviti novo politiko, ki bo v skladu s stvarnostjo in ki bo lahko omogočila učinkovite reforme. Predvsem gre za vedno trdnejšo demokracijo, ki ne more biti trdna, če ne temelji na osebni odgovornosti. Prav v tej zvezi pa socialisti odločno pozitivno ocenjujejo sindikalne borbe in enotnost sindikalnih organizacij. Potreben je preokret, ki naj postavi delavce v središče splošnega na predka. Končno, je izjavil De Martino, treba izvesti resnične reforme, ki bodo prizadele določene interese, saj drugače ne bi bile reforme in je treba pričakovati odgovor prizadetih. Reforme morajo ustvariti državo in družbeni red, ki ne bo samo pravičnejši, temveč tudi bolj moderen, učinkovit in ki bo osvobojen birokratskih ter zapletenih postopkov. Glede obnovitve organske vlade levega centra je De Martino mne nja, da se socialisti niso nikoli zavzemali za nobeno avanturo, da pa prav tako ni mogoče, da bi TONČKA KOLERIČ SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA vošči vsem Slovencem v Italiji srečno in uspeha polno novo leto. NOVOLETNI INTERVJU PREDSEDNIKA JUGOSLAVIJE TITA Zaskrbljenost zaradi perečih mednarodnih razmer in vprašanj vojne in miru Jugoslavija ima dobre odnose z Vzhodom in Zahodom, odnosi z Azijo in Afriko so odlični - Pomemben razvoj Jugoslavije brez resnejših notranjih vprašanj BEOGRAD, 30. — Predsednik Jugoslavije Tito je nocoj na zagrebški televiziji izjavil; «Glede mednarodnih razmer nisem optimist. Položaj ni dober. V novo leto 1970 stopamo s težkim bremenom vseh mogočih konfliktov in nerešenih vprašanj na svetu. Skrbi me, ker ne vidim dobre volje pri tistih, ki so najbolj odgovorni za rešitev mednarodnih vprašanj, od katerih je odvisna vojna, ali mir.« Maršal Tito je nato govoril o nekaterih perečih mednarodnih vprašanjih, o Vietnamu in položaju na Bližnjem vzhodu, nato pa je ugotovil, da ni optimist, istočasno pa tudi ni črnogled, da bi predvideval, da bi prišlo do najhujšega. Pesimistično pa gleda na možnost, da bodo kmalu rešena pereča mednarodna vprašanja, zaradi katerih je svet v stalni napetosti in iz katerih izhaja vrsta drugih negativnih pojavov. Če bi se vsaj nekatera vprašanja rešila, če bi dosegli vsaj delen sporazum v razorožitvi, če bi se del sredstev, ki se dajejo za oborožitev uporabilo za pomoč državam v razvoju, bi se upanja in bi se v svet vneslo nekaj umerjenosti. Marša/l 'Tito je med perečimi mednarodnimi vprašanji omenil Vietnam in Bližnji vzhod. ZDA stalno obljubljajo, da se bo vprašanje Vietnama končno rešilo. Kaže, da pa pri tem mislijo na rešitev s svojo zmago, čeprav se o neki zmagi sploh ne more govoriti. Na ta način se vojna ne bo rešila in se bo lahko samo razširila. Na Bližnjem vzhodu se položaj stalno slabša. Tu se je premirje spremenilo v stalno vojno. Tito je dejal, da ne pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do nove vojne na Bližnjem vzhodu, odnosno če ne bo Izrael mnenja, da je bolje, da prične z novo vojno, preden se arabske države okrepijo. V prihodnjem letu, je Tito dejail, pričakuje precej težav s tem vprašanjem. Razgovore med SZ in ZDA glede omejitve strateškega oboroževanja je Tito pozitivno ocenil prt čemer pa je ugotovil, da se Jugoslavija ne more strinjati s tem, da bi se razgovori zaključili na račun malih in srednjih držav in da bi si velike sile prilastile pravico odločanja o usodi drugih narodov Zadeva Okrog Kitajske se je nekoliko pomirila. Ni pa bil dosežen noben korak naprej glede sprejema Kitajske v svetovno organizacijo, kar je njena zakonita pravica. Jugoslavija se stalno zavzema, da bi prišlo do razgovorov o evropski varnosti, v katerih bi sodelovale vse evropske države. Jugoslavija nasprotuje reševanju evropskih vprašani na blokovski o- ramo pogostorna kritiziratd nekatere stvari, ki se nanašajo na nas. Ml moramo to delati na miren in potrpežljiv način in se zavzemati za to, da se prepričajo, da v mnogih stvareh, ki nam jih pripisujejo, nimajo prav.« Odnosi z državami Afrike in A-zlje so odločni in je predsednik Tito v tej zvezi napovedal, da bo to zimo obiskal nekatere afriške države in se bo z njihovimi voditelji med drugim razgovarjal o pripravah za sestanek »nevezanih na vrhu«, na katerem bodo izdelali delovni program, ki naj omogoči nevezanim državam, da okrepijo svoje medsebojno sodelovanje na vseh področjih. V uvodu svojega intervjuja Je maršal Tito odgovarjal o vprašanjih splošnih značilnosti razvoja Jugoslavije in Je dejal, da se je med številnimi oblstol v raznih kra- po mnenju predsednika Jugoslavije, ustvarilo ozračje za- MOČAN POTRESNI SUNEK NA SICILIJI Prizadeti so kraji v dolini Belice V tej dolini je potres pred dvema letoma uniiil mnogo vasi, kjer ljudje še danes živijo v barakah TRAPANI, 30. — V dolini Belice na Siciliji se je danes skoraj po dveh letih od velikega potresa, ki je uničil toliko vasi, zemlja ponovno tresla. Ob 5.21 je sizmografska postaja v Trapaniju zabeležila močan potresni sunek od 5. do 6. stopnje Mercallijeve lestvice. Potresni sunek so še po sebno občutili v Gibellini, Salapa-ruti, Poggiorealeju in Castelve tranu. V vsej dolini je prebivalstvo prestrašeno zapustilo barake, v katerih stanuje in zbežalo na prosto, kljub velikemu mrazu. Do sedaj še ni vesti o morebitni škodi. Potresni sunek so občutili tudi aiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiimiiiiiiiMiiuiiiiii optimizmom, ki ga Črpamo v družbenih premikih v Italiji in v spoznanju odgovornega slovenskega človeka, da je mogoče z odločno politično akcijo spremeniti v dejanja toliko in toliko lepih besed in obljub, ki smo jih slišali posebno v zadnjem razdobju iz vrst odgovornih italijanskih politikov. To ni samo naša želja ob vstopu v novo leto, to mora biti tudi naša narodnopolitična obveza. GORAZD VESEL na področju Agrigenta, zlasti v krajih Sciacca. Montevago, Santa Margherita Belice in Menfi. Še posebno močan je bil potres v Menfiju, kjer so ljudje prestrašeni zbežali na prosto in se zatekli na odprto polje Kot smo že omenili, je tudi danes potres prizadel dolino Belice, v kateri so bili 15. januarja 1968 mnogi kraji popolnoma uničeni. Najbolj so bili tedaj prizadeti Montevago Gibellina, Saraparuta in Santa Ninfa, ki so bili popolnoma porušeni. Ostali kraji pa so Talili močno poškodovani. Ravnatelj geofizikalnega zavoda univerze v Messini prof. Ghirlan-da je sporočil, da so tudi pri njih zabeležili ob 5.16 močan potresni sunek z epicentrom v dolini Belice. Zupani občin Ghibellina, Santa Ninfa, Vita, Contessa Eratellina, Partana, Salemi, Sambuca di Si-cilia in Menfi, ki so bile porušene ali zelo poškodovane po potresu januarja 1968, so naslovili poziv na svetovno javnost, v katerem vabijo osebnosti, ki svetovno javnost predstavljajo, naj se 15. januarja 1970, ob drugi obletnici potresa, sestanejo v dolini Belice, da se bodo seznanili s težkimi razmerami, v katerih živi tamkajšnje prebivalstvo. snovi, ker je prepričana, da se lab- : Jih Jugoslavije prepričal, da ljud-ko zagotovi evropska varnost, sa- je pravilno ocenjujejo položaj, da mo z enakopravno udeležbo vseh -~l-—,u ——1— —------------------ držav in vseh narodov Evrope. Danes je evropsko varnost laže doseči. ker odnosi med obema Nem-čijama se je izboljšalo, ko je nova zahodinonemška vlada pod vodstvom Brandta sprejela elastično stališče glede odnosov med obema državama. V Evropi bo prišlo do sporazuma o varnosti, če bomo vsi pomagali razvoju v smeri, za katerega se zavzema Brandt. Tito je mnenja, da bi lahko v prihodnjem letu rešili nekatera od navedenih vprašanj, da pa se ne sme istočasno načenjati reševanje preštevilnih vprašanj, temveč jih je treba postopoma obravnavati In reševati. Glede odnosov Jugoslavije ? dru-kiml narodi je predsednik dejal, da ima Jugoslavija dokaj dobre odnose z raznimi državami tako z Vzhoda kot z Zahoda razen s Španijo in Portugalsko. Odnosi s Sovjetsko zvezo so dobri «čeprav mo- ni nobenih posebno velikih vprašanj in da so ljudje kljub nekaterim težavam prepričani, da bodo lahko te težave postopoma premostili. Vtisi s teh obiskov so povsem pozitivni. Tito je poudaril: «Med temi obiski sem se ponovno prepričal, da imajo ljudje veiiko zaupanje v Zvezo komunistov.« Glede gospodarskih vprašanj Je jugoslovanski predsednik omenil tudi nekatere težave In dejal, da bo potrebno v prihodnjem letu u-vesti strožji nadzor nad uvozom ln da se ne sme dopuščati izkoriščanje monopolističnega položaja na notranjem tržišču za zvišanje oen. Uvoza ne bodo omejevali, potrebna pa je intervencija na domačem tržišču, da ne bi prišlo do povečanja cen ln je treba uvoz določenega blaga celo sprostiti. Vendar pa je treba uvoz v globalnih okvirih spraviti v ustrezne meje, da se bo zmanjšal deficit trgovinske bilance. Nadaljnji razvoj Jugoslavije je zagotovljen in ni nobenega razloga za zaskrbljenost. Ob zaključku svojega intervjuja je Tito izrazil prepričanje, da se bodo pozitivni rezultati letošnjega leta odrazili tudi na prihodnje leto ln Je pozval vse delovne ljudi, naj vse svoje sile usmerijo za reševanje odprtih vprašanj ter je želel vsem delovnim ljudem plodno novo leto polno dejavnosti in ustvarjalnega dela. BOŽO BOŽIC prešli na raven skromnih kompromisov, tako da bi jih povlekli v staro politiko. Zahteva o omejitvi večine pa je neresnična in »bizantinska«, saj koalicijska večina po svoji vsebini obsega vse stranke, ki se sklicujejo na u-stavo. S komunisti imajo socialisti ločena mnenja, ki se nanašajo na demokracijo, istočasno pa je De Martino tudi podčrtal, da gre za politično krizo, katera se lahko reši samo z odločno akcijo vse italijanske levice. Generalni tajnik KPI Longo je v uvodniku jutrišnje «UnitA» dejal, da so bili dokončno poraženi vsi presodki proti komunistom in proti vsem, ki skušajo izriniti najbolj odgovorne sile delavskega gibanja. Ekstremistične tendence so bile poražene in zmagale so demokratične sile, ki zahtevajo stvarne reforme. V članku Longo obširno obravnava napade desničarskega tiska, ki so v resnici napadi na ustavne značilnosti italijanske republike, ki se je rodila iz odporniškega gibanja in ki temelji na delu. V državi se skuša ustvarjati u-metna napetost, ki naj bi premaknile politično os na desno in to z izrecnim ciljem, da bi se osramotila socialistična stranka, da bi jo vrgli nazaj. Nobene potrebe ni za izjemno vlado štirih strank, da bi se vrnili k starim formulam. S tem bi se samo onemogočila zakonodajna pot in bi se socialne napetosti še zaostrile. Tajnik KPI zaključuje, da se italijanski komunisti zavedajo svoje moči in da je partija v Italiji prevzela ponovno svojo vodilno vlogo v tesni povezavi z delavci, kmeti, mladinci, študenti in delovnimi ljudmi v mestu in na deželi. voja- Kje so skrivnostni vojni čolni? TEL AVIV, 30. — Pet šWh čolnov, ki so pred ctnevl "izginili iz francoskega pristanišča Chebourgh se približujejo, tako vsaj menijo vojaški in drugi o-zovalci, izraelskemu pristanišču v Halfi. Ko so potovali mimo Sicilije so se namreč še slišali raci tisk:; signali, ti pa so umolknili tedaj, ko so vojne ladje prešle v vode, preko katerih letijo egiptovska izvUdniška letala in krožijo arabske vojne ladje. Nekateri opazovalci trdijo da prihajajo vesti s Krete, po katerih naj bi oboroženi čolni šil mimo otoka, vendar pa grške o-hlasti to zanikajo. Vsekakor pa arabska vojaška poveljstva jemljejo trditve grških oblasti za neresne in o njih dvomijo. Z druge strani pa Izraelci trdijo, da so čolni res nji-hovi in da imajo do njih pravico, skušajo pa javno mnenje pomiriti z vestjo, da čolni ne bodo služili vojaškim namenom. Zagotavljajo namreč, da bodo koristili za Iskanje petroleja v Sred-zemskem morju. Arabske vlade Jasno kažejo pridušen srd proti francoski vladi, Id jo imajo za sokrivo, za ta dogodek. Francoska vlada pa s svoj® strani poskuša prepričati arabske države, da so Jo enostavno prevarali in to utemeljuje a tem, da je v teku uradna preiskava za ugotovitev resnice. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiuiiiitiiiiiiiiui V Živahna politična dejavnost med Z AR, Libijo in Sudanom Napad egiptovskih komandosov na izraelske položaje na Sinaju KAIRO, 30. — Vojaški predstavnik je danes Izjavil, da so egiptovski komandosi preteklo noč prešli Sueški zaliv in napadih Izraelske vojaške naprave na vzhodni obali na področju Di El Tor. Poudaril je, da so egiptovski vojaki iznenadlM sovražnika in da so napadli izraelske objekte z raketami. Potem ko so uničili topniško postojanko In taborišče padalcev, so zažgali nekatere barake in se u-maknill tostran zaliva na svoje položaje brez Izgub. Poleg tega so v Kairu sporočili, da so komandosi egiptovske mornarice v nedeljo napadli izraelsko poeto-jansko v Ras Dehlsa. okrog 50 km južnovzhodno od Sueza. V Tel Avivu pa je glasnik Izraelske vojske zanikal omenjene vesti iz Kaira in poudaril, da so «izmtflljene». Hkrati je povedal, da Egipčani niso napadli nobene postojanke in nobenih Izraelskih drugih naprav. V Amanu pa so danes sporočili, da so Jordanci odbili napad Izraelske patrulje, ki je skušala prekoračiti reko Jordan in se Izkrcati na južni obali reke. Član poveljstva libijskega revolucionarnega sveta kapetan Al Kharrubi je danes izjavil egiptovski agenciji «Men», da bo predsednik Naser obiskal Libijo prihodnjega junija In da se bo na vabilo revolucionarega sveta udeležil proslav ob dokončnem odhodu ameriških ln britanskih vojakov lz libijskih vojaških o-porišč. Naser se Je danes vrnil s petdnevnega obiska v Libiji v Kairo. V četrtek pa bo odpotoval na dvodnevni obisk v Kartum. Sudanski minister Faruk Abu Issa Je Izjavil kairskemu listu «A1 Gumbria«, da se bo Sudan udeležil «malega vrha« arabskih držav, ki so neposredno v vojni z Izraelom, konferenca bo prihodnji mesec ln se je bodo torej udeležili ZAR, Irak, Jordanija, Sirija, Sudan in kot Je bilo že sporočeno, budi Obija. V Kadru Je Imel danes uradni glasnik egiptovske vlade Abdel Meguid tiskovno konferenco, na kateri Je izjavil, da na rabat-skl konferenci niso bila uresničena vsa pričakovanja, da pa «ndhče ne more trditi, da je popolnoma propadla«. Povedal Je, da po rabatski konferenci položaj Egipta ostane nespremenjen. Egipt bo okrapll vojaške operacije ln je odločen osvoboditi vsa arabska področja ter mobilizirati vsa svoja sredstva. Nato je Izjavil, da Egipt v Rabatu ni zahteval zase finančne pomoči. O tem ni bilo niti govora. Dodal je, da še vedno veljajo načela, ki so bila proglaše- na na arabski konferenci v Kartumu leta 1967. »Nobene mirovne pogodbe, nobenih pogajanj, nobenega priznanja Izraela, nobenega popuščanja v pogledu pravic Palestincev.« V zveri z nedavnimi razgovori v Tripolisu med najvišjimi predstavnik! Eglipta. Libije ln Sudana je Meguid povedal, da so na sestanku govorili o dopolnjevanju treh držav na osnovi revolucionarne zveze. Dejal Je, da so ZAR, Libija ln Sudan povezana z enakimi revolucijami ln arabskim socializmom. Kot Je bilo že svoj čas sporočeno, se bodo voditelji teh treh držav občasno sestajali in razpravljali o vojaških, političnih, gospodarskih ln kulturnih vprašanjih. Glede prihodnosti pa je poudaril, da E-gtpt zaverovano gleda v leto 1970, ker je egiptovsko gospodarstvo v stalnem razvoju. Hkrati pa Je ie omenil pomoč 20 držav s SZ na čelu. ki je Egiptu zelo dragocena V Tel Avivu so sporočili, da ao v preteklih dneh v Nazaretu odkrili dve arabski sabotažni skupini. od katerih ena pripada or-gani/a'’1!! «EI Faitah«, druga pa ((Ltud•skl demokratični fronti«. U-radno stx>ročllo pravi, da sta 1-mell obe skupini podporo saboterjev, ki prihajajo iz Jordanije. Zanimivo - doslej še neobjavljeno - dopisovanje o izvajanju določb glede pravic Slovencev v Italiji Korespondenca: «Pravnik» - Saragat, Moro, Nenni Dopisovanje zadeva razdobje od novembra 1965 do septembra 1969 V okviru novoletnih želja mnogih javnih delavcev in drugih Slovencev v Italiji (glej 7. stran našega dnevnika) smo se z vprašanjem «KAJ SI NAJBOLJ ŽELITE ZA SLOVENCE V ITALIJI V LETU 1970? obrnili tudi na dr. Fr. Tončiča, predsednika društva •Pravnik« in predsednika Začasnega odbora za upravo Kulturnega doma v Trstu. V odgovor nam je odstopil korespondenco, ki jo je v imenu društva »Pravnik« izmenjal od novembra 1965 do septembra 1969 s sedanjim predsednikom republike g. Saragatom, z bivšim predsednikom vlade in sedanjim zunanjim ministrom A. Morom ter bivšim podpredsednikom vlade in bivšim zunanjim ministrom P. Nennijem. Dr. F. Tončič je v odgovor na naše vprašanje še dodal željo, ki jo objavljamo na 7. strani skupno z željami ostalih čitateijev. Pismo Moru Trst, 5. novembra 1965 Ekscelenca, iz časopisja smo izvedeli o raznih, tudi zelo upoštevanih intervencijah v interesu italijanske skupnosti v Jugoslaviji in v zvezi s predstoječim obiskom V. E. v bližnji republiki. To upravičuje naše mnenje, da bodo na dnevnem redu razgovorov tekom tega obiska poleg drugih vprašanj, ki zanimajo obe sosedni državi, tudi tista, ki se tičejo narodnih manjšin. Z ozirom na vedno večjo važnost, ki jo vprašanje narodnih manjšin zavzema v mednarodnih odnosih in upoštevajoč, da sta vladi obeh sosednih republik ponovno izrazili svoj namen, da vidita v narodni manjšini ne element. ki moti medsebojne prijateljske odnose, pač pa faktor, ki naj jih omogoča in okrepi, želimo, da bi se tudi predstoječi razgovori V. E. z voditelji sosedne republike vodili v tem duhu. Naše društvo, kot tolmač pravne zavesti slovenske manjšine v Italiji, smatra tudi ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da v gornji namen obrazloži V. E. pravno stran enega osnovnih vprašanj, ki terja rešitev. Znano je, da je ustavodajna skupščina z namenom, da popravi zlovešče posledice ravnanja fašističnega režima z narodnimi manjšinami, na svojem zasedanju dne 22. decembra 1947 sklenila vključiti v čl. 3 in 6 ustave italijanske republike izrecne določbe, ki naj bi zagotovile narodnim manjšinam vsestransko enakopravnost in njihove jezikovne značilnosti. Znano je tudi, da so bile te določbe potrjene še v točki X. Začasnih odredb v zvezi z ustanavljanjem dežele Furlanije ■ Julijske krajine. Znano je končno, da so se v istem duhu ponovile m 7/ r77 7,*7' zaželeno vlogo posredovalca med obema sosednima državama, kar gotovo pričakujeta tudi njuni vladi. Za društvo «Pravnik» v Trstu: dr. Frane Tončič Morov odgovor Rim, 7. novembra 1966 Spoštovani predsednik, v zvezi z Vašim pismom od 5. minulega novembra Vam želim zagotoviti, da tvorijo vprašanja, ki jih omenjate, predmet stalne pozornosti s strani pristojnih u-pravnih organov. Na drugi strani se je, kakor Vam je znano, vršilo ravno v preteklih dneh v Beogradu letno zasedanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora, ki ga predvideva čl. 3 posebnega statuta, priloženega londonski spomenici. V njegovem okviru so bila koristno poglobljena razna vprašanja, ki zadevajo italijansko in slovensko etnično skupino. Z najlepšimi pozdravi Vaš vdani Moro Drugo pismo Moru Trst, 1. junija 1967 Spoštovani gospod predsednik, dovoljujem si povzeti razgovor, načet z mojim pismom od 5. novembra 1965, vzpodbujen za to z Vašim odgovorom od 7. januarja 1966. Moram predvsem priznati, da je bilo med tem ugodno rešeno eno izmed vprašanj, ki sem jih omenil v svojem gornjem pismu. Z zakonom od 31. octobra 1966 št. 93S je bil namreč razveljaven čl. 72 pravilnika o civilnem stanju, ki je pripadnike slovenske manjšine v Italiji spravljal v ponižujoč položaj. Ko to priznavam, moram obenem ugotovili, da ostala osnovna važna vprašanja, ki sem jih o- 4 : l;.S si .i■> -i- , It *t»cal tet amo šggfttte 41 c-ostan It 1« {«! •. •• (iRltij Aoaini- «trat tani. , octie 2U» a«, jropr,,> rti a; 4 j /C: t« u Janiči* ■ :.av ' itfi. i tati »ffrcfatijiti. ' i- : . n sklati, m. orf<4* * ‘hTVCj Fotokopija odgovora ministra Mora dr. Tončiču ustrezne podrobne določbe tudi v spomenici o sporazumu od decembra 1954 in v priloženem ji posebnem statutu. Ne da bi sedaj hoteli utajiti tisto, kar je bilo v tem oziru doslej storjenega in ne da bi hoteli zanikati dobro voljo, da bi se to storilo v skladu z novimi načeli, po katerih se je treba ravnati, ko se načenjajo kočljiva vprašanja, ki zadevajo narodne manjšine, moramo vendar ugotoviti, da so vprašanja, ki so za našo manjšino bistvene važnosti, ostala na zakonodajnem polju v okviru zgolj programatičnih predpisov, toliko kar se tiče republiške ustave, kolikor glede določb Spomenice o soglasju in ustreznega Posebnega statuta. Se vedno sta tu, med drugim, v veljavi čl. 122 civ. pravdnega reda čl. 137 kaz. pravdnega reda v zvezi s čl. 1 kr. d. od 15. oktobra 1925 št. 1796 glede izključne rabe italijanskega jezika na sodišču; še vedno je v veljavi čl. 72 Pravilnika o civilnem stanju, na podlagi katerega se še prepoveduje slovenskim staršem, da bi dali svojim otrokom slovenska imena; nadaljuje se z osporavanjem zakonodajne moči v zvezi z zaščito pravic slovenske manjšine tudi deželi, češ da je ustrezna zakonodaja pridržana osrednji vladi, do-čim na drugi strani osrednja vlada ni doslej dala nikake pobude za izdajo izvršnih norm, ki izključno lahko zagotovijo učinkovitost zgolj načelnim določbam ustave, spomenice o soglasju in ustreznega posebnega statuta. Prepričani smo, da boste Vi, Ekscelenca, ki ste se ponovno izkazali za zelo občutljivega, ko je šlo za vprašanja narodnih manjšin. izvolili upoštevati pričujočo vlogo, kot doprinos z naše strani, da bi slovenska manjšina v Italiji — zopet deležna pripadajočih ji pravic in zavedajoč se dolžnosti do države, kateri pripada -mogla z mirnim srcem prevzeli menil, čakajo še vedno na rešitev. Z razliko od tega, kar se je izvršilo v Tridentinsko - Zgornje-adiški deželi, kjer so bile že itak jasne programatične določbe glede uporabe nemškega in ladinskega jezika, vseoovane v X. ti tulu ustavnega zakona od 26. februarja 1948 št. 5 o posebnem statutu izpopolnjene s posebnimi izvršnimi normami predsedniških dekretov od 30. VI 1951 št. 574 in 21. XI. 1951 št. 1396 in pozneje še v podrobnostih z izvršnimi normami predsedniškega dekreta od 3. januarja 1960 št. 103 in so tako i bila dejansko razveljavljenja nasprotna določila čl. 1 kr. d. z. od 15. X. 1925 št. 1790, čl. 122 civil-nopravdnega zakonika in čl. 137 kazenskopravdnega zakonika, z razliko od zgoraj omenjenega, so v Trstu in v deželi Furlaniji ■ Julijski krajini še vedno v polni veljavi zgoraj omenjeni čl. 1 kr. d. z. 1925-1926 in omenjena člena civilno in kazenskopravdnega zakonika, ki prepovedujejo uporabo slovenskega jezika v odnosih s sodnimi oblastmi, dočim je dopustnost uporabe slovenskega jezika v odnosih z upravnimi oblastmi, ker ni v tem oziru posebnih zakonskih določb, odvisna od dobre volje posameznih funkcionarjev. To stanje je posledica dejstva, da so na Tržaško ozemlje in za vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino določbe čl. 6 ustave, njena X. začasna določba, določbe čl. 2 in 5 posebnega statuta, priloženega londonski spomenici in celo določbe čl. 3 posebnega deželnega statuta (ustavni zakon od 31. januarja 1963 št. 1) ohranile doslej zaradi pomanjkanja izvršnega zakona le značaj programatičnih ( načelnih ) zakonskih določb, ki jih noben urad v deželi ni dolžan izpolnjevati. Še več: vse dosedanje poizkuse — storjene pod vplivom dejanskega stanja, to je spričo kompaktne prisotnosti slovenske manjšine na Tržaškem teritoriju in v deželi — s strani deželnega sveta in deželnega odbora, da bi se na kak način prišlo nasproti zahtevam slovenske manjšine, centralna vlada sistematično blokira, češ da vprašanja etničnih manjšin in vprašanja glede uporabe jezika, ki ni italijanski, spadajo v njeno izključno kompetenco. V tem oziru je kaj zgovorno besedilo brzojavke ministrskega predsedništva, ki ga je vladni komisar dne 20. maja 1967 sporočil predsedniku deželnega sveta. Besedilo te brzojavke, kakor so ga objavili časopisi, je sledeče: «Naprošate se, da sporočite pristojnim deželnim organom, da se jim vrača načrt deželnega zakona od 18. aprila 1967 o ustvaritvi ustanove za razvoj poljedelstva v deželi Furlaniji ■ Julijski krajini, ker je čl. 11, po katerem naj bi ta ustanova podpirala pobude za poklicno formacijo in sodobno vzgojo poljedelskih tehnikov cupoštevajoč posebne etnične in krajevne potrebe prizadetih* v navzkrižju z načelom, da je področje glede ravnanja z narodnimi manjšinami in glede u-porabe jezika, ki ni italijanski, pridržano državi, kar — kakor je ponovno potrdilo ustavno sodišče — tvori neprekoračljivo mejo za deželno zakonodajno oblast». Ne dvomim, gospod predsednik, ker so mi dobro znane lastnosti, ki Vas odlikujejo kot državnika in pravnika, da boste soglašali z menoj v tem, da je nemogoče, da bi se nadaljevalo zgoraj omenjeno pravno stanje. Zaradi tega si dovoljujem, sklicujoč se na svoje pismo od 18. januarja 1966, ponoviti v imenu društva ((.Pravnik* v Trstu ponudbo za lojalno sodelovanje pri potrebnem m že nujnem delu za praktično zakonodajno uveljavitev gornjih le načelnih določb, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji. Pismo Nenniju Trst, 13. maja 1969 Ekscelenca, spričo vesti o Vašem predstoječem obisku sosedni jugoslovanski republiki smatra društvo «Pravnik» v Trstu za svojo dolžnost Vas opozoriti na neko vprašanje glede slovenske manjšine v Italiji, ki je sicer formalno le pravno vprašanje, a i-ma obenem eminentno političen pomen. Ker je razborita rešitev tega vprašanja v očividnem interesu obeh sosednih držav in njunih narodov, smo mnenja, da je izključeno, da bi tekom Vaših predsto-ječih razgovorov z (Zgovornimi predstavniki sosedne republike tudi gornje vprašanje ne prišlo v pretres. Društvo «Pravnik», ki je po svojem značaju posebno občutljivo v tej snovi ni upoštevajoč sedaj že nesporno dejstvo, da morajo narodne manjšine, namesto da bi bile neko jabolko sporov, tvoriti most med obema sosednima državama, ni opustilo nobene priložnosti, da predoči odgovornim državnikom obeh bližnjih republik nujnost, da se razveljavijo zakonski ukrepi fašističnega režima, kakor kr. d. od 15. oktobra 1925 št. 1796 in čl. 122 civilnega ter čl. 137 kazenskega pravdnega zakonika ter da z izdajo v prid slovenski manjšini zakonske norme za praktično uveljavljenje žal samo načelnih odredb republiške ustave, njene X. provizorične določbe, členov 2 in 5 posebnega statuta, priloženega Ion donski spomenici in končno člena 3 posebnega statuta za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Končno je bilo to vprašanje predočeno g. Moru kot predsedniku ministrskega sveta s posebnim poudarkom kaj čudnega dejstva, da ko samo Predsedstvo ministrskega sveta odreka deželi zakonodajno oblast glede vprašanja ravnanja z narodno manjšino in glede uporabe jezika, ki ni italijanski, češ da ta snov spada v izključno pristojnost države, država pa s svoje strani kljub ponovnim pospeševanjem pri njenih izvršnih organih, ni doslej še nič ukrenila za uveljavljenje gornjih samo načelnih odredb. Da bi se ne ponavljali, si dovoljujemo priložiti prepis ustrezne korespondence z g. Morom, priznavajoč z veseljem, da je bil on prvi med predstavniki republiške vlade, ki je s svojim pismom od 7. januarja 1966 odgovoril na u-strezne vloge našega društva. Žal je to pismo ostalo brez nasledo-vanja. V prepričanju, da boste pravilno ocenili lojalnost in poštenost naših namenov, ko Vas opozarjamo na zgoraj povedano, izkoriščamo priložnost, da Vam izrazimo vse svoie spoštovanje. Nennijev odgovor Ministrstvo zunanjih zadev Rim, 27. maja 1969 Spoštovani g. predsednik, prejel sem Vaše pismo od 13. t. m. in sem pazljivo premotril, kar ste mi izvolili sporočiti. Strinjam se z Vašo sodbo, da bi morale manjšine izpolnjevati koristno posredovalno vlogo med o-bema sosednima državama. V la namen je važno, da sta obe manjšini ne samo s formalne strani, pač pa tudi dejansko deležni državljanskih pravic in čimbolj širokih' individualnih svobbščih" 'žh-jamčenih od demokratičnega režima. Imel bom pred očmi vprašanje v njegovih raznih pojavih, če bo tvorilo predmet razgovorov, ki jih bom imel z oblastmi sosedne republike. Vaš Nenni Pismo Saragatu Trst, 25. septembra 1969 Ekscelenca, Društvo «Pravnik» v Trstu je kot tolmač zahtev pravnega značaja, ki jih postavlja slovenska manjšina v Italiji, izkoristilo tekom minulih let vsako priložnost, da bi predočilo predstavnikom republiške vlade nujnost, da bi se potom razglasitve ustreznih izvršnih zakonov za slovensko manjšino uveljavile in postale obvezne le načelne odredbe londonske spomenice in priloženega ji posebnega statuta. Obrnilo se je tako, ob priliki njunega obiska sosedni Jugoslaviji, v novembru 1965 na tedanjega ministrskega predsednika g. Alda Mora in v maju 1969 na tedanjega ministra zunanjih zadev g. Petra Nennija ter je od obeh prejelo zagotovilo o njunem živem zanimanju za predložena jima vprašanja. Ne samo: zagotovila sta mu, da soglašata z našo sodbo, da narodnim manjšinam pripada koristna vloga posredovalcev med obema sosednima državama in da je za izpolnjevanje te vloge važno, da sta ti manjšini ne samo iz formalne strani, pač pa tudi dejansko deležni državljanskih pravic in čimbolj širokih indivi- * -JU4B Sorta, H »PifP fcjjrtjgio Si#. Preailan te tw avuto \fi '5ua 1«utora det 13 corrente e ho co dni diritti civioi « deile plu nflipia vbortfc in-iivJduaU dni rogi«* domocrBtico. Tarrd pr* sen t« i voifl aapetti preb lana ,ova napi) furman** oggntto l*i ocllutjiii oh« avr6 con Is aut:>rit* vtcina Repubblica* SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst, Ul. Mazzini 53 - Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 ODPRT JE ” KflSINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem «MiIanu» s sedežem v modernem, izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoledarna. snackbar ROULETTE, BACCAKA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK /i,V tv 7\ fr* č'.- Fotokopija odgovora ministra Nennija dr. Tončiču dualnih svoboščin, zajamčenih od demokratičnega režima. Dovoljujemo si, hkrati, priložiti del ustrezne korespondence. Gornja vloga slovenske manjšine je bila primerno poudarjena tudi ob priliki mednarodnega o-biska predsednika izvršnega sveta SR Slovenije deželi Furlaniji-Julijski krajini. rV odnosih do državljanov slovenskega jezika» — je dejal ob tej priložnosti predselnik deželne vlade — «se naša zavest svobodnih ljudi in demokratov navdihuje ob osnovnem načelu, ki je ko-dificirano v ustavi italijanske republike in v posebnem statutu dežele, to je, da je treba pripadnikom manjšine zajamčiti poleg absolutne enakopravnosti tudi tiste posebne oblike zaščite, ki lahko zagotovijo posebno etnične, jezikovne in kulturne značilnosti. V tem duhu je dežela vedno izražala željo, da bi osrednji državni organi, ki jim je pridržana pristojnost v tem predmetu, sprejeli ukrepe, ki bi lahko vedno bolj konkretizirali izvajanje pravic, ki so priznane slovenski manjšini*. S temi predpostavkami si društvo «Pravnik» v Trstu dovoljuje opozoriti V. E. na go,nje vprašanje, da bi v svoji funkciji državnega poglavarja in najvišjega čuvarja načel pravičnosti demokratičnosti izvolili premotriti, ali bi ne bilo morda primerno, da bi se tudi v interesu nadaljnje okrepitve prisrčnih odnosov s sosedno jugoslovansko republiko, k razvoju katerih je skromno prispevala tudi slovensKa manjšina v Italiji, razglasili ustrezni izvršni zakoni, kakor se je to zgodilo za Zgornje Poadižje, s predsedniškim dekretom. Izvolite, ekscelenca, sprejeti izraze globokega spoštovanja. Odgovor predsedstva republike Diplomatski svetovalec predsednika republike Rim, 29. septembra 1969 Spoštovani predsednik, želim Vam zagotoviti, da je prispelo Vaše pismo od 25. septembra, naslovljeno na predsednika republike. Prijetna mi je priložnost, da Vam sporočim najlepše pozdrave. Vaš Ettore Stadini 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(111,(n,,,,!,,u,i,i„iIIiIiI|I||||i|||iI|||||||)|||||||||||||||||| TRAGIČNA POMOTA V ČISTILNICI AQUILA Delavec se je zastrupil z žveplovim vodikom Delal je na oddelku za vzorce, ko je nenadoma prebledel in se zgrudil - Njegova prognoza strogo pridržana Huda nesreča se je pripetila včeraj zjutraj v čistilnici Aquila. Nekaj uslužbencev je bilo kot običajno zaposlenih na oddelku z vzorci, med temi tudi 43-letni Enzo Wild lz Ulice Virgilio 10 in 39-letni Giu-seppe Giachtn iz Ulice Baiamonti št. 31, ki sta vzorce izbirala. Wild je pomotama vdihnil plin, s katerim je delal, in ki je bil verjetno žveplov vodik. Stisnilo ga je v grlu, komaj slišno je zaječal in se bled v obrazu zgrudil na tla. Takoj mu je priskočil na pomoč delovni tovariš Giachin in ga s precejšnjo težavo odnesel na zrak. Medtem so se zbrali tudi drugi delovni tovariši, ki so pomagali naložiti jx>nesrečenca na rešilni avto, ki le stal na dvorišču. Wilda so z največjo hitrostjo odpeljali v splošno bolnišnico. Spremljal ga je Giachin, ki je povedal, da mož med potjo sploh ni mogel dihati. V bolnišnici so ga po prvem zelo hitrem pregledu sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer so mu začeli dajati kisik. Njegovo stanje je tako slabo, da so si zdravniki pridržali prognozo. Mož je še vedno v mrtvič-nem stanju in ima zelo poškodovana pljuča. Urnik trgovin Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča: Danes, 31. decembra lahko vse trgovine tJodaijšajo svoj umik in sicer do 21. ure. Brivnice in damski saloni pa bodo imeli nepretr- gan umik, t. j. brez opoldanskega odmora, kot predvidevajo to veljavni predpisi. Jutri, 1. januarja bodo vse trgovine zaprte. Izjema so cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarne, ki bodo odprte od 8. do 21.30. Smučarski izlet v Kranjsko goro Potovalni urad AURORA priredi od 4. do 6. januarja izlet v Kranj-sko goro z bivanjem v hotelu «PRI-SANK«. Informacije pri Aurori v Ul. Cice-rone 4, tel 29-243, Avtomobilist povozil Jugoslovanko pri Banih Na nevrokirurškem oddelku so sinoči sprejeli 39 let staro jugoslovansko državljanko, ki se baje imenuje Javorka Milič. Ker ženska ne govori, niso mogli natančno ugotoviti, če se res teko imenuje, koliko je točno stara ln od kod le. Ponesrečila se je na poti, ki pelje z Opčin k Banom. Prečkala le cestišče, ko le mimo privozil avto in jo podrl na tla. V avtu le sedel 31-let,ni Emillo Glavina iz Ul. De Coletti, ki je takoj priskočil k ranjeni ženski. Z avtom Rdečega križa so jo odpeljali v bolnišnico, kjer bo morala ostati skoraj dva meseca. Dežurni zdravnik je ugotovil, da se Je močno udarila v glavo ln po obrazu, verjetno ima zlomljeno stegnenico, zgubila te tudi spomin in dobila možganski pretres. VELETRGOVSKO PODJETJE M Ctnod« POSTOJNA VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN, MARKETOV IN SUPERMARKETOV V POSTOJNI - SEŽANI -KOPRU - IZOLI - PIRANU IN V PORTOROŽU BOGATO IZBIRO KVALITETNIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV SVEŽE MESO VSEH VRST — SUHOMESNATE IZDELKE - MLEČNE PROIZVODE - VINA IN DRUGE PIJAČE. Pa še: usnjeno ter drugo moško in žensko konfekcijo. kozmetiko, preproge, čipke In suvenirje Cenjenim odjemalcem in prijateljem vošči kolektiv prijetno in plodno novo leto 1970 PRIPOROČA SE ZA NADALJNJO NAKLONJENOST S^UBTg) & PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIM DE FER raccarA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse leto Cenjeni klienteli, prijateljem in znancem voščimo prijetno in srečno novo leto 1970 OPATIJA ■ PRIPRAVLJA POSEBEN LASTNI PROGRAM ZA SILVESTROVO ■ NA SLOVESEN NAČIN BOSTE DOČAKALI NOVO LETO 1970 ■ Za Informacije in rezervacije telefon 71814, dnevno od 19.30 dalje CENJENIM GOSTOM. PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEANO NOVO LETO 1970 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO trgovska hiša ■ ■ v novi gorici IZ FRANCOSKE NOTRANJE POLITIKE Protikomunistična križarska vojna ministra Michaela Debreja Mnogi pristaši degolistične stranke pristajajo na protikomunistično gonjo iz strahu pred «ljudsko fronto» Michel Debre se je odločil za svojo drugo protikomunistično križarsko vojno (prva je trajala do konca alžirske vojne). V začetku decembra je na zasedanju državnega sveta Unije demokratov za republiko v Montpelliera pozval de-golistično stranko na «borbo proti totalitarizmu*, borbo, ki se mu zdi »poglavitna značilnost degolizma po 1. 1940». Michel Debro je druga osebnost vlade in je spričo tega razumljivo, da politični opazovalci na osnovi tega zdaj predvidevajo dejansko razširitev omenjenega borbenega spopada, ko pa je osebnost na tako odgovornem oblastvenem položaju svoje degolistične prijatelje odkrito pozvala v «bitko», ki bo «v naslednjih letih, mesecih in tednih še bolj trda». Govor je imel svoj odmev tembolj, ker ni osamljen, saj je prišel po polemiki med vlado in sindikati o »politični eksploataciji stavk* javnih uslužbencev in neposredno pred izjavo ministra za javno vzgojo Oliviera Guicharda v senatu, kjer je dejal: »Neka politična stranka je začela široko akcijo na francoskem vseučilišču.* Gre za nov lov na čarovnice? Vlada še ni izdala ukaza za njegov začetek. Protikomunizem se v vladi spreminja po funkciji in stališču posameznega ministra. Edino Edmund Michelet je zunaj tega, njegovo zmerno stališče je bilo Debreju sumljivo še v času alžirske vojne, tako da je kot premier od de Gaulla zahteval, naj ga odstrani. Ni izključeno, da se oo Michelet ob naslednji vladni spremembi iz zdravstvenih razlogov umaknil. Ostali člani vlade so srditi protikomunisti, eden ali dva, ker sta v mladosti bila v komunistični stranki, drugi, številnejši, pa zaradi družinske vzgoje. Ni to prvič, da protikomunistična kampanja sovpada s časom, ko se vrši kongres degolistične stranke. V pestrobarvni degolistični jati je protikomunistični poudarek eden od redkih skupnih imenovalcev. Ko se pokaže potreba, da člani stranke (ki je samo «zveza») strnejo svoje vrste, jim je po navadi rečeno, da j jim grozi neki sovražni pritisk. V Montpellieru so si ustvarili vtis, kakor da bi jih Debre vodil nazaj k pravim izvirom, ki naj bi 4 jih bil celo sam de Gaulle izgubil iz vida. Tu je še bolj dvolično interveniral Jacques Chaban-Delmas. Se je mar on v Montpelliera zares prestrašil komunistične grožnje ah je samo igral strah, ker sta jo že omenila Debre in Poujade? Zgrabil je za ta argument, da bi konservativci sprejeli njegov re formizem. Rekel je med dragim: «Resnično, neke politične in sindikalne izjave predstavljajo pravcato napoved vojne ne samo vladi, ampak tudi republiki.* Z drugimi besedami, govor je o Pompidouju. Obstoji mnenje, da komunistična partija, potem ko se je bila odrekla prevzemu oblasti na revolucionaren način, stremi zdaj za tem, da bi se spremenila v nekakšno »večino nove večine* na bodočih volitvah. Degolovci pa, seveda, menijo, da jim ni potrebno oblasti, do katere so prišli z volitvami, postavljati na kocko na enak demokratičen način. V tem smislu so tudi pripravljeni vsakršen podoben poizkus preprečiti z najbolj avtoritarnimi sredstvi. Med njimi je splošno razširjena zavest, da so tu prav za primer, če bi komuni sti zlorabili politizacijo sindikalnih zahtev Vendar vlada ne ve ruje v ta komunistični udar pred splošnimi volitvami. Mnogi ministri — med temi tudi Oliver Guichard —■ pa menijo, da se je po maju 1968 odnos sil na njihovih sektorjih spremenil. Le-ti stoje na stališču, da se je komunistična partija na skrajni levici utrdila, ker da so ii strujanja maja 1968 pokazala slabe točke, ki jih je zatem odpravila. Delalo se bo, potemtakem, na tem, da bi se komunistični partiji preprečilo, da bi postala pobudnik in temelj bodoče »ljudske fronte*, ki bi na volitvah utegnila zmagati. Spričo tega je treba med volivci nekomunisti dvigniti preplah, brez teh pa «ljudska fronta* ne more zmagati. Zato se jim bo stal no govorilo o nekakšnih slabih pa stirjih, ki bi utegnili priti v izkuš-njavo, da se priključilo KPF. Zato na slehernega političnega ali sin dikalnega voditelja, ki dvomi v pravilnost vladne poti, pada sum, da pripravlja protidržavni udar. Michel Debre navaja tudi prednosti, ki jih ima KPF «Zanjo delajo levičarji in centristi, z njo so in zanjo delajo sindikalni voditelji, ki se ne upajo upreti * V takih pogojih, meni vlada, je treba ohraniti oblast z vsemi sredstvi. Ali bodo ministri problem, ki ga sami postavljajo, obravnavali tako, kakor da je KPF francoska stranka, ali tako, kot da gre za francosko sekcijo mednarodnega gibanja? Chaban-Delmas se še vedno ravna tako, kot da je govor o notranjem problemu. Zdaj se bojuje za to, da bi izpodkopal politične voditelje, zdaj pa, da bi jim iztrgal volivce? V obeh primerih obstoji predpostavka, da so v KPF možne spremembe, najsi bo, da bo do teh prišlo na pobudo od vrha ali pa od spodaj. Ostali ministri imajo druga stališča, pravijo: ne more biti dialo ga s KPF, ker njeno dejavnost upravljajo interesi »sovjetskega komunizma*. Po njihovem mnenju so tako italijanska kriza kot francoske stavke bile skuhane v Kremlju. In še nekaj je treba pristaviti. Kot 1. 1939, tako se Nemci tudi danes čedalje bolj zanimajo za Sovjetsko zvezo, pa je Michel Debre zaradi tega, še bolj nezaupljiv. Iz nemško sovjetskega pakta 1. 1939 je moč potegniti vsaj en nauk: da brž ko se protikomunizem pristavi v okvir mednarodnih relacij, pomeni biti v posesti članske izkaz niče KP možnost, da vojna pravica takoj lahko posumi v nevarnost «subverzije». Tedaj pa se od pre lov na čarovnice. NEKAJ PRIMERJALNIH PODATKOV O RAZLIKI MED EVROPO IN ZDA! Kljub naglemu razvoju zahodna Evropa hudo zaostaja za Združenimi državami Seveda ne smemo jemati teh podatkov kot edino merilo življenjske ravni Ko se je pred dvajsetimi leti rojevalo evropsko skupno tržišče, so njegovi pobudniki De Gasperi, Adenauer in Scbuman predvidevali neko bodočo zahodno Evropo, ki naj bi bila gospodarsko in politično tako močna, da bi se mogla zoperstaviti vplivu ali »nevarnostim* ki da so prihajale z vzhoda, hkrati pa so ti trije državniki računali tudi s tem, da naj bi se zahodna Evropa gospodarsko in družbeno tako opomogla od vojne in razvila, da ne bo več v toikšni meri odvisna od ZDA, ki so tedaj dejansko «držale pri življenju* vso zahodno Evropo, ki je bila izčrpana od pet let trajajoče rajne. Ko ta evropska gospodarska skupnost postaja danes že nekako polnoletna, doživlja huda notranja trenja in marsikateri smoter, ki so ga trije pobudniki posiaaivili kot osnovo, ni bil dosežen. Nasprotno, zahodna Evropa, še posebej nekatere države skupnega tržišča so dejansko danes še bolj odvisne od Amerike, od ameriškega kapitala in na račun «vdora» ameriškega kapitala v zahodno Evropo se govori, da je danes Evropa še bolj odvisna od ZDA kot je bila ob koncu vojne. V nekem smislu je to tudi res. Nadrobni podatki o ameriških vlaganjih v evropsko gospodarstvo bi nas o tem prepričali, saj trdijo na primer, da je 92 odst. za-hodnonemške kemične industrije praktično v ameriških rokah, za-hodnonemška elektronska industrija pa je praktično vsa ameriška. Ni veliko bolje niti z vrsto evropskih avtomobilskih velikanov itd. Toda ne bomo se tu spuščali v analizo, pač pa bomo navedli nekaj podatkov, ki nam bodo pokazali, kakšna so razmerja med zahodno Evropo in ZDA in čeprav so številke pogosto odbijajoče, ne moremo mimo njih, V poštev bomo vzeli samo številke, ki se nanašajo na Italijo, številke, ki se nanašajo na skupno evropsko tržišče, ter številke, ki se nanašajo na ZDA. ■lllllllll■llllllllllllllllllllllMllllffl^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIIl■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•lln|llll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ulllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllillUllll■lll■lll■lllll■ll■■^»■>llllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllu ZAPISKI Z NEKDANJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE MEJE NA CERKLJANSKEM «Jaz z bilko sem pripet na tla domača» sM:M ;v. -i : 4.:... . Še V/ Ostanki starih selišč, ki jih je Vodnik napak tolmačil - Kakšne vse može je dalo Cerkljansko - Andrejevka je bila res prava partizanska mamica %*%&**>. * „ lačni, raztrgani, slabo oboroženi in b. \hairilii z nadimočnim fašistič- ta,. \. ' ..ir L«Mf -v-. vm 'Sl Spominska plošča na prednji steni hleva, kjer beremo, kdo in kdaj je dal hlev zgraditi pred skoraj poIdrujŽiim* stoletjem * jnšm okupatorjem. Borili smo se za 4* ! zem,jo, za naše družine, za naš \ ^ jezik, za svobodo. Ko sem začeli njal pisati te spomine, sem bil v ** zadregi, kako naj jih naslovim. Spomnil sem . * / ji Kraji na Cerkljanskem: Porezen, Škofje, Vrh ulce, Klad1 je, Podjelovo Brdo, Blegaš, Črni vrh nad Novaki, Cerkljanski vrh. Nova Oslica, Mr-zlikar nad Otaležem, bd zaslužili, da bd jih opisalo močno perč enega naših današnjih pisateljev. Dr. Ivan Tavčar z Visokega onstran Blega-ša nam je v noveli Cvetje v jeseni in romanu Visoška kronika, zapustil dva bisera v našil iiteratu-ri. Ivan Pregelj z Mosta na Soči je v svojih zgodovinskih povestih in romanih o tolminskih puntarjih, visoko dvignil. — Otroke sonca. Zdravnika Muznika, tolminsko-vipavsko Slavico, Tomaža Rutarja, v romanu Tolminci pa vse tolminske ljudi. France Bevk iz Zakojce pod Pečmi in Črno prstjo že nad petdeset let trga iz pozabe preteklo in sedanje življenje prebivalcev Bašk? firaipe. Le Cerkljanska molči. Kot da se v preteklih tisočletjih na tem koščku naše zemlje ni zgodilo nič pomembnega. Kot da ta delček Primorske — (leta 1870 pred sto leti — je živelo na Cerkljanskem v 29 vaseh 6661 prebivalcev) — živi samosvoje, daleč od sveta in dogodkov, ki drugod pretresajo svet in življenje ljudi. In vendar imajo tudi kraji na Cerkljanskem zelo burno zgodovino. Tolminski zgodovinar Simon Rutar omenja v svoji knjigi »Zgodovina Tolminskega*, da je bila v Cerknem že za časa Rimljanov manjša naselbina. Na njivi blizu cerkve sv. Jerneja so v začetku tega stoletja našli bakrene novce iz časov rimskega cesarja Aleksandra Severa — 222—235 po Kristusu. Nadalje omenja isti zgodovinar da — «... se vidijo posamezni ostanki rimskih(?) trdnjav na hribih no-roosliških, med Cerknom in Poljanami...* V zvezi s temi zgodovinskimi podatki je treba omeniti tudi, da je z Bukovega mimo Orehka čez vrh Križa vodila v pradavnini važna tovorna pot, ki je iz Cerkna nadaljevala na Kladje in od tam dalje proti Ljubljani. Na Vrhovco-vem vrhu v Stari Oslici so še danes lepo vidni sledovi nekakšnih .................na Resnično plemenita pobuda ki bi jo vredno posnemati Pobuda ni popolnoma nova. vsekakor pa je zelo pozitivna. Koliko denarja ne potrošijo v teh prazničnih dneh ljudje in podjetja za to, da si med seboj voščijo srečne in zadovoljne praznike, pa tudi zdravja in zadoščenj v prihodnjem letu. Vse to je lepo, posebno kadar gre za iskrene čestitke. Ob praznikih pa so baje ljudje boljši in so njihove želje resnično iskrene. Morda. Toda priznajmo, da gre v teh čestitkah in voščilih pogosto le za enkraten stik z ljudmi, ki se jih bomo spomnili ponovno spet ob prihodnjih praznikih in nič več. Voščila pa se pošiljajo tudi iz določenih obzirov, včasih celo iz navade. Ve ikokrat je tako in kaj malo pomeni cela gora voščil, ki se nam nabere v nabiralniku. Pri trgovskih _ podjetjih, hotelih, poslovnih družbenih itd. pa služijo takšna voščila bolj kot neposredna reklama. In ali ni reklame že dovolj in preveč, ko pa jo zasledimo že v slehernem dnevnem ali periodičnem tisku, ho slehernem panoju, ob cestah na zidovih, skratka na vsakem koraku. Zato je povsem upravičena, rekli bi raje zelo posrečena ideja, da bi se sredstva, ki jih posamezne ustanove potrošijo za čestitke, namenile raje nečemu, ki je veliko bolj koristno. In kaj je bolj koristno kot — zdravje? V ljubljanskem «De!u» smo o-pazili včeraj sliko makete bodočega onkološkega inštituta v Ljub- ljani, torej zavoda, kjer bodo iskali pomoči ljudje, ki jih bo zajela najhujša bolezen — rak. In čeprav so doslej zbrali s prostovoljnimi prispevki v Sloveniji že zelo veliko sredstev, je potrebnih še veliko več in zato so tembolj dobrodošla sredstva, ki so prispela te dni odboru sklada za gradnjo novega onkološkega inštituta v Ljubljani s strani nekaterih zasebnikov ali gospodarskih podjetij in ustanov, ki so namenila onkološkemu skladu za gradnjo onkološkega inštituta tista sredstva, ki bi jih sicer porabila za čestitke ob praznikih in za novo leto. Ker gre za zelo plemenito pobudo in za zasebnike in organi zacije, ki dajejo s tem zgled ostalim, bomo navedli podjetja, ki so se odločila za to človekoljubno akcijo: Akademija za gledališče, Ra dio, Film in Televizijo - Ljubija na; Boris Bekeš, Koper; Center za glasbeno vzgojo, Koper; Ča sopisno podjetje «Delo», Ljubija na; Dom tehniških šol, Ljubljana Tovarna športnega orodja Elan Begunje na Gorenjskem; Emona projekt, Ljubljana; Milena in A lojz Grčar, Ljubljana; Hotel Tri glav, Koper; Lekarna Moste. Ljubljana; »Ljubljanski dnevnik* Ljubljana; Meblo, tovarna pohi štwa, Nova Gorica; Mercator, Ljubljana; Merkur, Ptuj; Muzej ljudske revolucije, Ljubljana; A doif Okrožnik, Toplovodne napra- ve, Celje; Onkološki inštitut, Ljubljana; Opel Avtaplastdka — Bratje Trobec, Ljubljana; Osnovna šola »Prežihov Varane* Ljubljana ; Osrednja knjižnica občine Kranj; Planinska zveza Slovenije; Trgovsko podjetje »Volna*. Ljubljana; United Trade Repre-sentaitives me. 635 Madison Ave-nue, New York; Zavod za spomeniško varstvo, Celje; Zavod za spomeniško varstvo SRS, Ljubljana. Odbor sklada za gradnjo novega onkološkega zavoda se darovalcem iskreno zabval:ju je. okopov, ki jam domačini pravijo «šance*. Že omenjeni zgodovinar Rutar o-menja, da so Rimljani »po svoje* imenovali nekatere naše gore, tako na primer Phlygadia ali Mon-tes Phlygadi, to je naš Blegaš, Tullus, naš Triglav, Mons piois, ki je naš Mangart. Ker imajo ti spominski zapisi povezavo z imenom Mirija, naj omenim še, da zgodovinar Rutar sklepa, da «... spominja Idrija ali Vi-drija na sorodnost slovenščine z ilirskim in gerško-latinskim jezikom .* Ker sem že v začetku teh zapisov zaoral v njivo davne preteklosti, naj na tein mestu navedem še nekaj stavkov, ki jih je v prvem zvezku knjige »Zgodovina slovenskega naroda* zapisal dr. Josip Gruden: »Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, — če kdo ve za druz’ga, pove naj odkod.* Tako je ped pred sto leti naš slavni pesnik Vodnik in s temi besedami izrazil prepričanje, da Slovenec nd priseljenec v _ sivoji domovini, kakor sta se priselila Nemec in Italijan, temveč da biva v njej že iz tistih pradavnih časov, ko so si prvi ljudje poiskali selišča v Evropi. Vodnik je bil mnenja, da so bili slovenskega rodu stari Iliri, ki so bili naseljeni ob Adirijd in so že davno pred Rimljani gospodovali na morju...* Kako so miri bili močni na morju, nam povedo preprosti verzi starega pesnika: «Mogočen na morju Ilir’jan je bil, ko se je Rimec še ladje tesat učil.* Ti verzi so me spremljali, ko sem v letošnjem sončnem oktobru trikrat zaporedoma obiskal kraje ob nekdanji jugoslovainskD-iitalijan-siku državni meji. Moj namen je bil, da oživim v spominu nekatere dogodke iiz narodnoosvobodilne borbe, katerim sem bil priča kot partizan Vojkove brigade, im da se pogovorim z ljudmi, kd še živijo v tistih krajih. Vsako jesen, ko začne odpadati listje, se v spominu utrinjajo doživljaj iz tistih dni, kn smo se Maketa bodočega onkološkega zavoda v Ljubljani se na pesnika Župančiča in njegove verze: «Jaz z bilko sem pripet na tla domača...* Oddahnil sem se in takoj zapisal ta naslov. Naj bodo ti verzi kot vodilo tem spominom iz tistih dni, ko nismo več vedeli in občutili, kaj pomeni spaiti r»a postelji, kaj pomeni sedeti v zakurjeni sobi im občutiti toplino družinskega razgovora Bila jp še tema, ko sem zgodnjega oktobrskega jutra sedel v Tolminu -na avtobus. -Odpeljal' sem se po Idrijski dolini dio Želina in od tam v Cerkno. Vso pot sem pfe-mišjeva! in premleval v spominu dogodke izpred petindvajsetih let. Izstopil sem na trgu v Cerknem, nekdanji »partizanski prestolnici.* Gosta plast mrzle megle je ležala nad trgom, vendar se je skozi njo rahlo svetilo. Iz izkušnje sem vedel, da meglena plast sega le do Planine in verjetno še nekaj metrov više po zvoniku planinske cerkve. Zgoraj nad to plastjo se boči jasno in svetlo oktobrsko nebo. Mrzlo me je spreletelo skozi ob'e-ko. To me je prisililo, da sem poiskal niajbldžjo gostilno »Pri lovcu*. Rad bi bil popil skodelico tople kave ali čaja. Smola. Gostilničarka, prijazna «ta stara* Andrjonov-ka mi ni mogla ustreči. »Mašina* za pripravo karve je bila pokvarjena. Nič hudega, sem su mislil, saj nd prvič im ne zadnjič, ko sem o-stal brez zajtrka. Ubral sem jo «po $asi» proti nekdanji Pavletovi trgovini. Ustavil sem se in se v duhu poklonil spominu velikega Cerkljama. slavnega matematika dr. Franca, viteza Močnika, ki je bil rojen v tej hiši. Dr. Franc, vitez Močnik je bil največ ji matematik v nekdanji Avstriji. Njegove učne knjige o matematiki so doživele na desetine izdaj im so jah uporabljali v vseh šolah nekdanje Avstrije od ljudskih šol do univerze. Po njegovi smrti je njegov žlvljenjepdsec zapisal, da se je iz preprostega kmečkega fanta povzpel «od pluga do krone.* V Cerknem je bil rojen še eden znamenitih moz, Franc Sedej, kasnejši goriški knez in nadškof, dr. Franc Borgia Sedej. Fašistični oblastniki so se ga na vsak način hoteli znebiti, ker so v njem videli največ jo oviro pri izvajanju svoje potiujčevalee politike. Ker so se dobro zavedali, da proti tako visokemu cerkvenemu dostojanstveniku ne smejo uporabljati običajnih političnih pritiskov, so pritisnila na najvišjem cerkvenem mestu. ^Zahtevali so, naj goriškemu nadškofu ponudijo — kardinalski naslov. U-paM so, da bo sprejel in sani zapustil nadškofijski sedež v Gorici. Kako so se zmotili. Naš cerkljanski rojak je dostojanstveno odgovoril: »Da, kardinal v Gorici!* Vedel je, da bi fašizem po njegovem umiku nastavljal italijanske duhovnike tudi po popolnoma slovenskih vaseh, da bi tako laže dosegel svoj namen. Vendar fašisti niso odnehali. Dosegli so, da je bil nadškof imenovan na drago mesto na nekem otoku. To je zavednega in odločnega Cerkljana in Slovenca tako bolelo, da je kmalu potem umrl. Umrl je veliko prezgodaj m to njegovo prezgodnjo smrt ima na vesti črni fašizem! Nisem mogel mimo spomina na ta dva velika Cerkljana, ki sta kot značajna in zvesta svojemu narodnemu poreklu, s svojim delovanjem v obrambo in korist naroda, zapustila trajen spomin svojim domačinom. Čeplez — vas partizanske mamice Andrejevke Toškanova hiša. Tu je bil po zlomu fašistične Italije znani par- tizanski komandant in pesnik Blaž Ostrovrhar - Oto Vrhunec s svojim mobilizacijskim štabom. Prav v tej hiši sem 12. septembra 1943 postal tudi sam partizan takratnega Idrijskega odreda. Strma steza pelje navzgor proti Čeplezu. Kolikokrat sem jo prehodil kot partizan leta 1944. Skoro na vsakem koraku, ki me je dvigal proti vasi, so vstajali iz napol pozabe spomini na dni in mesece med NOB. Najlepši in najbolj živ pa je spomin na partizansko mamico Andre-jevko v Čeplezu. V mojem spominu je Andrejevka živa — taka kot smo jo srečali ob vsakem povratku z Gorenjske ali iz drugih krajev. Sprejemala nas je z jasnim obra-zom un materinsko skrbjo, če se ni komu kaj zgodilo, če smo še vsi živi. Takoj nam je dala na razpolago vso «hišo», to je tisti* naj večji prostor v kmečkih hišah, ki služi za sprejemnico, obednico in delavnico. Levo za vhodnimi vrati je velika peč, malo naprej «binkla* za pripravljanje krušnih hlebov, na steni velika ura na nihalo, desno velika javorjeva miza in okoli nje klopi in stolice. Na stenah obešene podobe svetnikov in včasih tudi prednikov. Ko smo tako dooili prijeten pro štor, je Andrejevka odhitela v kuhinjo in se vrnila z velikim hlebom črnega kruha Položila ga je na mizo in zraven dala še nož. Še danes slišim njen prijeten glas: «Nate. Odrežite, sai vem, da ste potrebni.* Član propagandnega odseka pri štabu XXXI. div. je bil takrat tudi Stane Keržič, akademski kipar, ki je pred dnevi umrl v Ljubljani. Nekoč mi je med daljšim pohodom zaupal, da bo to ženo nekje upodobil, če bo ostal živ. To svojo besedo je uresničil po osvoboditvi. Andrejevka iz Čepleza pozdravlja danes obiskovalce »partizanske prestolnice* in bolnišnice «Franje» ANDREJ PAGON - OGAREV (Nadaljevanje sledi) Kalija meri nekaj nad 300.000 kv. km površine, na kateri ižvi 53 milijonov prebivalcev. Skupno tržišče šteje 1,167.000 kiv. km površine s skupno 186 milijoni prebivalcev. Združene države pa merijo 9,363.000 kv. km površine in 201 milijon prebivalcev. Kakor vidimo, je razlika v površini ogromna, kar se tiče prebivalstva pa gre le za 15 milijonov ljudi razlike. Velike so razlike, ko upoštevamo hruitito nacionalni produkt v merilu tržnih cen. Zaradi praktičnosti bomo navedli podatke v lirah, kot jih je navedla revija «E-poca», od koder povzemamo nekaj bolj zanimivih številk. Brutto nacionalni produkt 53 milijonov Italijanov znaša nekaj manj kot 55.000 milijard lir. Skupno evropsko tržišče pa ima skupno brutto nacionalno proizvodnjo v vrednosti 263.000 milijard lir. V ZDA, ki štejejo le 15 milijonov prebivalcev več kot države skupnega evropskega tržišča, pa se brutto nacionalna proizvodnja, ocenjena v lirah, povzpne že na malo manj kot 633.000 milijard lir, Stopimo nekoliko na področje, na katerem se ta razlika odraža praktično v vsakdanjem življenju, v tako imenovanem življenjskem standardu. Italija ima, razen Zahodne Nemčije, največ avtomobilskih cest v Evropi. 3600 km zelo lepih avtomobilskih cest povezuje glavna središča polotoka vzdolž in počez. V deželah skupnega evropskega tržišča imamo le malo manj kot 10.500 km avtomobilskih cest. Zelo malo avtomobilskih cest imajo na primer v Veliki Britaniji, približno enako v Francij (1303 km), sorazmerno veliko pa v Beoeteucu. Neprimerno več avtomobilskih cest pa imajo v ZDA, kjer imajo po statističnih podatkih kar 68.000 km avtomobilskih cest. Pri tem je nujno krajše pojasnilo: ko smo navajali podatke o površini Italije, skupnega tržišča in ZDA, smo reki, da je razlika med skupnim tržiščem in ZDA ogromna, kar zadeva površino. Zato smemo tudi sedaj, ko navajamo številke o avtomobilskih cestah v ZDA, reči, da je teh zelo veliko, da pa je gostota mreže avtomobilskih cest v ZDA manjša in resnici na ljubo so nekateri predeli ZDA kar prepredeni z avtomobilskimi cestami, podvozi, nadvozi in križišči, hkrati pa so tudi velikanska področja, kjer se ne more govoriti niti o kolikor toliko znosnih cestah, kaj šele o avtomobilski cesti. Tudi kar zadeva število motornih vozil so ZDA — svetovni prvak. V Italiji, ki ima, kot smo rekli, 53 milijonov prebivalcev, smo prekoračili 8 milijonov motornih vozil. Po nekaterih podatkih smo že pri 9 milijonih. Na področju skupnega evropskega tržišča s 186 milijoni prebivalcev smo komaj prekoračili 39 milijonov avtomobilov. Če primerjamo te podatke skupnega tržišča in Italije v današnjih dneh s podatki izpred desetih let ali celo izpred dvajset let, je na dlani, da ni bdi napravljen korak, pač pa pravi skok naprej. Toda v ZDA, pri 200 milijonih prebivalcev, imajo 102 milijona in pol avtomobilov, to se pravi po eno vozilo na dva prebivalca, medtem ko smo v Evropi še daleč za tem. Danes, v izraziti potrošniški družbi, se življenjska raven meri tudi ali prvenstveno po razpoložljivih tehničnih pripomočkih, na primer tudi po številu radijskih ali TV sprejemnikov, seveda v razmerju na prebivalstvo. Italija s svojimi 53 milijoni ljudi leze proti 8 milijonom TV sprejemnikom. To vsekakor ni malo. Prav tako nd malo okoli 35 milijonov TV sprejemnikov na 186 milijonov prebivalcev skupnega tržišča, toda ZDA se bližajo 78 milijonom, to se pravd — v primerjavi z Italijo — da bi morale ZDA imeti le okoli Košček nekdanje Hal,.: a-ko-jugoslovanske meje z vidnim ovinkom ob Vrhovčevi kmetiji 30 milijonov TV sprejemnikov, pa jih imajo več kot dvakrat več. Še hujše je razmerje, kar zadeva telefonske aparate. V Italiji se ne smemo pritoževati, da je telefon-, va služba hudo pomanjkljiva in vendar imamo pri nas manj kot 7 milijonov telefonskih aparatov, v skupnem tržišču pa še nismo prišli na 28 mililjonav aparatov. To je lahko veliko, hkrati pa tudi malo, če upoštevamo dejstvo, da so v ZDA prekoračili že 100 milijonov telefonskih aparatov, to se pravi po en telefonski aparat na dva prebivalca, medtem ko pride v Evropski skupnosti en aparat na 6 prebivalcev. Še bd Lahko navajali podatke o tem, kako je sicer tehnično močno razvita in naglo se razvijajoča zahodna Evropa še daleč za ZDA. V zvezi s tem bi mogla celo reči, da se bo v bližnji bodočnosti razlika med ZDA in tem delom sveta še povečala, pa čeprav v drugih krogih računajo drugače, češ da bo zahodna Evropa Ameriko dohitela. Kako nameravajo Sovjeti dalje v vesolje NASA krči svoj« program« MOSKVA, 30. — Za intervju, ki ga je dal moskovskemu (kievniku »Pravda* sovjetski akademik Boris Petrov in ki ga je nato po dnevniku razširila še agencija TASS, zvemo, da se bo sovjetska astronavtika razvijala precej drugače kot se razvija ameriška. Sovjetski akademik Boris Petrov je izjavil »Pravdi*, da «sovjetski vesoljski program predvideva predvsem izstreljevanje vesoljskih ladij, ki jih bodo vodili kozmonavti, ki pa bodo krožile le v tistem delu kazmosa, ki obdaja naš planet*. Sovjetski znanstvenik je sicer tudi rekel, da ne izključuje možnosti izstrelitve vesoljskih ali kozmičnih ladij s posadkami proti Luni, vendar pa da meni, da bo Sovjetska zveza dala na tem področju večjo prednost tako imenovanim avtomatičnim vesoljskim ladjam, torej ladjam brez posadke. Potem ko je sovjetski akademik Boris Petrov izrazil svoje mnenje, da mora biti sovjetski vesoljski program elastičen in da mora jemati v poštev tudi področja, ki se doslej niso jemala v poštev ali so se jemala v poštev premalo, je posebej poudaril nujnost mednarodnega sodelovanja v vesoljskih raziskavah, sodelovanje, ki se je na primer izrazilo v izstrelitvi u-metnih satelitov »Intercosmos 1» in »Intercosmos 2» v letošnjem oktobru. Glede teh dveh umetnih satelitov bomo povedali, da sta rezultat znanstvenega in tehničnega sodelovanja med državami socialističnega tabora oziroma držav vzhodne Evrope. Kakor je znano, pa je Sovjetska zveza sodelovala na tem področju tudi s Francijo in »nekaterimi drugimi državami*, kot je rekel sovjetski akademik Petrov. Ko že govorimo o vesoljskih programih in načrtih, je vredno povzeti vest, ki prihaja iz Cambridr gea v Massachusettsu. Kakor poročajo agencije, bodo tu zaprli elektronsko središče NASA in to v smislu varčevanja, ki ga narekujejo skrčena razpoložljiva sredstva, ki jih ima na voljo ameriška ustanova za vesoljska raziskovanja. O ukinitvi tega središča je spregovoril upravni direktor NASA Thomes Paine. Center, ki ga bodo zaprli, zaposluje okoli 800 delovnih moči, seveda visoko specializiranih. Thomas Paine je dodal, da s tem ne bo izgubilo zaposlitve le 800 nameščencev, pač pa da je NASA odpovedala vrsto pogodb z raznimi drugimi elektronskimi podjetji in to v vrednosti več milijard lir v naši valuti. Ker gre za zelo drastičen in vsekakor nepričakovan ukrep, se bomo ustavili pri tem centru. Elektronski center NASA v Cambridgeu ima svoj sedež v 21-nad-stropnem nebotičniku, ki praktično še niti ni dokončan, kajti dokončanih in zasedenih je le prvih pet nadstropij. Toda že doslej so samo v sedež vložili okoli 30 milijonov denarjev, ali 18 milijard lir, za doti je žanje sedeža pa bi potrebovali nadaljnjih 50 milijonov dolarjev. Ko je govoril o tej »žrtvi varčevanja*, je Thomas Paine rekel, da gre »še za eno izmed redukcij, ki se nanašajo na celoten ameriški vesoljski program*... »Razlogov za to je več - je nadaljeval — vendar menim, da je glavni razlog v tem, da so se ZDA znašle na tisti točki vesoljskega programa, ko je treba preveriti vso usmeritev bodočih programov NASA.* S to izjavo je Thomas Paine povedal zelo malo, hkrati pa tudi zelo veliko, kajti za vsem tem bi se mogla skrivati že znana borba med dvema strujama v ameriški kozmonavtiki, namreč tok prodiranja po dosedanji poti za vsako ceno ali pa izbiro cenejše poti za prodiranje v globlje vesolje. Ta pot zahteva ustanavljanje vesoljskih oporišč ne pa vedno večjih in mogočnejših raket, ki jih zagovarja von Braun. Odmev na to izjavo je prišel takoj, ko je guverner države Francis Sargent po telefonu protestiral v Beli hiši proti zapr*u centra, senator Echvard Kennedv in še na-kateri drugi člani parlamenta pa so sklenili poseči pri sami vladi, seveda proti sklepom NASA. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 6,8, najnižja 1.5. ob 19. upi 4,8 stop., vlaga 55 odst., zračni tlak 1011, ve. ter 12 km/h vzhodnik, nebo poobla-Čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 31. decembra SILVESTER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 11.24 Jutri, ČETRTEK, 1. januarja 1970 NOVO LETO POZDRAVI IN VOŠČILA OB NOVEM LETU V Zupan Spaccini sprejel časnikarje Voščila vlad. komisarja prebivalstvu I prihodnjem letu se bodo uresničile številne pobude tržaške občinske uprave . Včeraij popoldne je tržaški župan i naklonjena. Zatem pravi, da inz. Spacemii sprejel v vili Revol- tudi od nas odvisno, kakšna tdla tržaške časnikarje, zaposlene pri časopisih in na radiu, s katerimi je izmenjal novoletna voščila. Župan je pri tem na kratko orisa'! delovanje občinske uprave preteklem letu in razne dosežke ter • načrte, ki jih bodo uresničili prihodnjem letu. Pni tem je važna zlasti napoved, da bodo do konca julija, če ne bo kakšnih nepričakovanih zaprek, dokončali podmorski vodovod, tako da ne bomo prihodnje poletje več trpela «žeje». Nadalje bodo uvedli vrsto novosti, da postane promet v mestu bolj gibčen, okrepili bodo javno razsvetljavo, zgradili nove odseke kanalizacije in namestili na njih očiščevalne naprave, tako da ne bo vgč odplaka okuzevala morja. OmeniJ je tudi napredek v organizaciji občinske uprave z uvedbo elektronskih strojev ter navedel še razne druge ukrepe v korist mesta. Na kratko je orisal tudi načrt za gradnjo šol ter napovedal začetek del za zgraditev novega, zelo sodobnega gledališča. Na koncu se mu je v imenu časnikarjev zahvalil ter mu voščil vse najbolje predsednik deželnega združenja tiska Soli. Na sprejemu so bili navzoči tudi podžupan prof. Lucio Lonza, odborniki Iginio Va-scotto, Attiilio Moccha, Luciano Ce-schia in Giargio Cesare. Generalni vladni komisar dr. Cappelbni je naslovil -na. prebivalstvo -nflvolcthi pozdrav z voščili, v katerem pravi med drugim, da je pač Človeško, da vsakdo upa, da mu bo usoda v novem letu bolj •Hill IIIIIHIIHIIII Hit I llllllf lllllllllllllllt llllllll HIIIIHI Brzojavka Milje Ribičiča SKGZ ob smrti dr. Jožeta Dekleve Ob smrti dr. Jožeta Dekleve, je predsednik vlade SFRJ Mitja Ribičič poslal SKGZ naslednjo brzojavko: •Prejmite ob smrti dr. Jožeta Dekleve, vašega dolgoletnega predsednika, uglednega primorskega po-litika ter borca proti fašizmu in borca za norodnostne pravice, moje iskreno sožai.je. Njegovo delo v najbolj prelomnih časih za usodo slovenskega naroda, je mnogo prispevalo k sožitju in sodelovanju na temelju medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti ob vse bolj odprti meji. Mitja Ribičič. je ... bo naša prihodnost, to je da bi z našo pomočjo prevladala dobra volja nad slabo, da ti se poleglo sovraštvo in _pasiilje, da bi bili vsa spravljivi. Svet se naglo spreminja in povsod je praivo vrenje idej in razna vprašanja terjajo rešitve. Osvajajo se vesolja in sateliti, človek vneto nadaljuje z iskanjem. Koliko bi lahko storili In uresničili, če bi ljudje težili predvsem k soglasju in bratstvu. Na splošno pa se položaj le boljša In tudi v našem mestu se po mnogih napornih in težkih letih kažejo prvi utrinki lepše bodočnosti. ____________________________________ nillHIllllllMHIIHIHIIIIHHIHIIIIIIIIHHIHHlIlllfllHIlUIIIHIIHIIHIHIIIIIIIfllllHHIHIIIIIIIHHIIIIIUUHHIIHHHI NA DRUGI SEJI POKRAJINSKEGA ODBORA PSI Za naš izlet že 126 prijavljenih Včeraj, drugi dan vpisovanja za izlet «Primorskega dnevnika« v Rim, Neapel.i, Sor-rento in Capri, ni izneveril prvega. Včeraj se je namreč prijavilo 54 izletnikov, tako da .je doslej vpisanih skupno 126 či-tateljev in naročnikov našega dnevnika. Ce bo tako naprej, tedaj lahko skoraj z gotovostjo računamo, da bomo do 10. januarja — ko se vpisovanje zaključi — dosegli število 400, ki je potrebno za organizacijo posebnega vlaka. Vse naročnike in čitatelje našega dnevnika še enkrat o-pozarjamo, da se vpisovanje za izlet našega dnevnika zaključi nepreklicno v soboto, 10. januarja, kajti do takrat moramo definitivno sporočiti, koliko postelj potrebu.jemo v Rimu in Neaplju. Prosimo Vas. da to upoštevate. UREDNIŠTVO skimd strankami, zavlekla dolgo v noč. Na koncu so sklenili, da bodo sodelovali s temi strankami v občini in drugih krajevnih ustanovah. Ta sklep pa je povzročil, da je pokrajinski tajnik Giuridn, ki je zagovarjal drugačno rešitev, podal ostavko na mesto tajnika. Zaradi tega bo začasno vodil federacijo PSI triumvirat, v katerem so Pittoni, Tringale in Gruden. V zvezi s tem je izdal tiskovni urad federacije PSI poročilo, v katerem pravi, da se je njegovo vodstvo sestalo 29. t. m. in po obširni razpravi z večino 13 glasov, desetimi nasprotnimi glasovi in enim vzdržanim glasom izglasovali naslednjo resolucijo, ki pravi med drugim: Pokrajinski odbor tržaške federacije PSI se je sestal 23. in 29. decembra ter proučil v okviru splošnega političnega položaja rezultat preveritve sporazumov leve sredine. Pokrajinski odbor usvaja, kolikor se tiče- politične1 usmeritve strank v vsedržavnem merilu, dokument, ki ga Je izglasovalo 'vod* stvo stranke na seji ,16. t. m. Tudi v skladu s to usmeritvijo pooblašča pokrajinski odbor tajrtištvd,' da pozitivno zakLjuči pogajanja. Pokrajinski tajnik Giuricin, ki je s svojo resolucijo predlagal, naj se sicer odobri sporazum o programu, toda naj stranka podpre občinski odbor od zunaj, je ostal v manjšini in Je zato menil, da je najbolje, da poda ostavko na tajniško mesto. Vodstveni odbor je sprejel to na znanje ter je sklenil, da se zopet sestane v prvih dneh •lltlllHlIllUirtllltllllHIlIHMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIMIIIHIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItmllllllllllltllllllHIHHIIIHHIt Z večino glasov so sprejeli sklep o sodelovanju v občini Zaradi tega sklepa so podali ostavko na svoja mesta tajnik Giuricin, Giacchetti in Ghersi Kot smo že poročali, se je seja (januarja. Spričo Izida glasovanja le pokrajinskega vodstva PSI, na ka- izstopil Giacchetti iz tajništva in teri so razpravljali o preveritvi Ghersi iz izvršnega odbora, sporazuma z drugimi levosredto- Sožalna brzojavka Tržaški podžupan Lucio Lonza Je poslal družini pokojnega Jožeta Dekleve brzojavko, v kateri ji izraža globoko sožalje ob hudi izgubi kolege v občinskem svetu in aktivnega pristaša delavskega gibanja SINDIKALNA KRONIKA SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Tretja premiera sezone 1969—70 PRAN ŠALEŠKI FINŽGAR NAŠA KRI igra v šitirih dejanjih Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser in scenograf: VIKTOR MOLKA V soboto, 3. januarja 1970 ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 4. januarja 1970 ob 16. uri ABONMA RED B — nedeljski popoldanski) Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča Včeraj so javni prevozi spet zastali za štiri ure Od 16. do 20. niso vozili avtobusi ACEGAT, linijske ACNA in openski tramvaj NadaH.lui.lejo se nastopi kategorij, ki že predolgo časa čakajo na sklep delavne pogodbe, zapadle pred dolgimi devetimi meseci. Tako so včeraj spet stavkali delavci in uslužbenci pri .javnih prevoznih podjetjih, Acegaitu, majskem občinskem podjetju za prevoze in openskem tramvaju. Svoje delo so prekinili med 16. in 20. uro, skupno Štiri ure, med katerimi je v mestu naštel pravcat prometni kaos, zastoji pred vsakim semaforjem, dolgo trobljenje nestrpnih avtomobilistov in živčna napetost sploh. Temu neugodju, ki Je popolnoma razumljivo, pa Je treba postaviti nasproti dejstvo, da je vsega kriva trma delodajalskih organizacij, ki na negodovanje ljudi, pešcev in potnikov, predvsem računajo, da bi prisilili sindikalne orga. nizaci je k popuščanju in sprejemu neugodnega kompromisa, kd ga že deveti mesec vztrajno ponu.ja.jo delodajalci. Sindikati odvračajo na te trditve to na špekulacijo z javnim mnenjem z argumentom, ki je dokaj jasen: če se ne uredijo vprašanja, ki jih postavljajo sindikalne organizacije glede avtobusnih javnih prevoznih podjetij, bo predvsem uresničena preureditev javnih prevozov v italijanskih mestih in odpravljena diskriminacija, ki so je bili deležni na rovaš zasebnih vozil, s katerimi so ulice iz dneva v dan bolj natrpane in promet dejansko onemogočajo. Sindikalne organizacije javnih prevoznikov ne zahtevajo visokih mezdnih poviškov, temveč obvezo, da bodo pristojni pristopili k reševanju najkočljivejših vprašani reforme javnih prevozov, ki morajo biti sodobnejši in hitrejši, polagoma sposobni nadomestiti zasebne prevoze za delovne premike v mestu, na delo in z dela. Najbolj zgovoren primer, kakšna lahko že v nekaj letih postanejo mesta, če pristojne oblasti nepristopno z vso potrebno resnostjo k reševanju tega vprašanja, so prav prometni zastoji med stavkami, in ob tem se lahko vsak, ki sedal negoduje zaradi stavk, zamisli. Kot vsako loto je tudi letos Zveza vojnih Invalidov NOV Tržaškega ozemlja obdarila otroke vojnih Invalidov. Včeraj popoldne so predstavniki zveze izročili paket 34 otrokom. Danes popoldne pa bodo predatavnlki zveze obiskali na domovih težke invalide NOV, katerim bodo izročili razna darila Barkovljanska šestica. tramvaj na progi Sv. Ivan - Barkovl.je je šla v zasluženi pokoj. Od sinoči ne vozi več na tej progi in ga je nadomestil avtobus. Zbogom spomini m vožnje s tramvajem na kopanje v poletni vročini. Zadnjič je odpeljal sinoči ob 21.05 od Šv. Ivana in se je vrnil iz Barkovel.j ob 21.23 že poldrugo leto je od 21. ure naprej vozil na tej progi avtobus, ob 5.25 zjutraj pa je začel spet voziti tramvaj, toda od danes naprej ne bo več tramvaja. Dokončno in popolnoma ga je nadomestil avtobus. POLITEAMA ROSSETTI Skupina Ti-eri - Lojodice - Bonagu-ra nadaljuje z uprizoritvijo Albeeje-ve komedije «Kriv je vrt». Današnja predstava Je ob 20-30. Na dan novega leta je na programu popoldanska predstava ob 16.30, v petek, 2. januarja pa bo zvečer ob 20.30 zadnja predstava. Eden 15.00 «Topaz». Hitchcock i'e-chnlcolor. Nazionale 15.30 «Africa segreta«. Prepovedano mladimi pod 14. letom. Technicolor. Fenice 16.00 «Agente 007 ail servizio segreto dl sua rnaesti«. James Bond, George Lazenby, Diana Rigg, Telly Salavas, Gabrielle Ferzettl, lise Steppat. Grattacielo 16.00 «11 prof. dotit. Gui-do Tersilll, Primario della clinica vlila Celeste delle Piccole Ancelle delTAmore miserlcordioso, Conven-zionata con le Mutue«. Alberto Sordi. Technicolor. Excelsior 14.30 «Queimada». Marlon Brando, Evaristo Marquez, Renato Salvatorl. Ritz 16.00 «La tenda rossa«. S. Con-nery, C. Cardinale, H. Kruger. — Technicolor. Filodrammatico 16.00, Jutri ob 14.30 «11 monaco di Monza«. A. Ofelenta-no, Lisa Gastoni, Don Backy. Alabarda 16,00, jutri ob 14.00 «Ehi amlco, c'e Sabata, hal chiuso«. Lee Van Cleef, Colorscope. Aurora 15.00, jutri ob 14.30 «La leg-ge del Sig.nore«. A. Sordi, C. Cardinale, N. Manfredi. Techniicolor. Cristallo 16.30 «1 tanghl giornl delle ao-uile«. Technicolor. Capitol 15.00 «Amore mio, alutami«. Alberto Sordi, Monica Vittl. Technicolor. Impero 15.00, Jutri ob 14.30 «Sento che mi sta succedendo qu;ilcosa» J. Lemmon. Technicolor. Vittorlo Veneto 16.00 «Le dolcezze del pecoato«. Perry Corday. Techni-rolor. Prepovedano mladimi pod 18. Ideale’ lš.'(Xf’<(A’geh te'segrelo 777',tri.1 vilo ad uccidere«. Levvis Jordan, Jjelene Chanel, Claudia Lange, Technicolor. Jutri ob 14.30 «Profes-slonlstl per un massacro«. George Martin. Technicolor. Abbazia 16.00, jutri ob 14.30 «1 quat-tro deli’Ave Maria«. Bil Vallach, Terence Hill. Bud Spencer. Te-chnlcalor. Astra 15.00 «Don Chlsciotte e Sancio Pancia«. F. Franchi. C (ngrassla. Technicolor, Jutri ob 15.00 «C’era una volta H West». C Cardinale. Henry Fonda. Prosvetno društvo •SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst vabi člane in prijatelje na SILVESTROV ZABAVNI VEČER danes, 31. decembra 1969 ob 21. uri v društvenih prostorih Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. decembra 1969 se Je v Trsta rodilo 14 otrok, umrlo pa je 25 oseb. UMRLI SO: 78-letnl Ottone Cassa-no, 60-letni Giovanmi Bratina, 74-letna Maria Lokar vd. Bralni, 70-let-nl Carmime Tantaglto, 81-letni Edoar-do Lokar, 61 -i etn i Antonio Bertocchi, 644etnl Oreste Marini, 78-letnl GIo-vannii Rade® oh, 61-letnl Giuseppe Sintich. 78-letna Luoia Vascotto vd. Bacci, 73-letna Rosaila Milic por. Chenda, 72-letna Caterina Ria vez vd. Gregori, 80-letna Glavarina Požar vd, Barduzzi, 50-letni Giacomo Filipu til, 72-letna Albina Zullan por. Derganc, B8-letna Gina Dl Velo vd. Cucchetti, 68-leitma Anna Buttoraz por. Otto-chlan, 79-letna Antonia Greblo vd. Flabetich, 72-letna Maria Slncovich por. CroelMa, 85-letnl Francesco Stol-fa. 10 dni star Carlo Brandolin, 89-letna Maria Ferfoglia vd. Mazzeml, 77-letni Carlo Oblak, 55-letni Natale Gardimi, 59-letni Bruno Oljan, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini. Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul-Cignola, Korzo Italija 14. Prendl-ni, Ul. T. Vecrllio 24. Serravallo, Trg Cavana 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevorpd XX. Settem-bre 4. Alla Maddalena. Ul. Istria 43 Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. Mali oglasi VEDEZEVALKA (Chlromante) Fonda Stelja sprejema sestanke. Telefo-nlratl na št. 763-714 (govori samo v italijanščini). KINO «|RIS» PROSEK Jutri, 1.1. ob 16. uri Technicolor briljantni film: FRANCO. CICCIO e il PIRATA BARBANERA Igrajo: F. Franchi, C. Ingras-sia in F. Sansco. Vsem cenj. obiskovalcem voščimo srečno novo leto KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Eastmancolor sentimentalni muzikalični film: C H 1 M E R A Igrajo: G. Morandi, L. Efri-kian, N. Taranto, K. Moguy. G. Bramieri. Jutri, 1. jan. ob 15. uri ponovitev filma: C H I M E R A Vsem cenj. obiskovalcem SREČNO NOVO LETO! PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz Bol,junca vošči članom mešanega pevskega zbora to vsem prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1970. PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENEC» — BORŠT vošči svojim pevcem, članom folklorne skupine in dramske družine ter vsem podpornim članom in vaščanom srečno in uspehov polno novo leto 1970. Odbor Prof. ALDU RUPLU je žena Nivea povila krepkega sina Mitjo. Iskreno čestitajo prijatelji. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD Aurora vošči vsem klientom, poslovnim partnerjem to prijateljem srečno in uspehov polno NOVO LETO. ODBOR ZADRUGE « NAŠ KRAS« želi svojim članom in prijateljem pa tudi vsem Kraševcem in ljubiteljem Krasa sploh mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1970. ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC TREBČE želi srečno in uspešno novo leto svojim članom, atletom in simpatizerjem v vasi. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC IZ RICMANJ želi vsem članom, odbornikom, pevcem, pevovodji Vladu Švara ta ostalim prosvetnim in športnim društvom srečno novo leto 1970. PROSVETNO DRUŠTVO PRIMOREC TREBČE želi srečno novo leto članom, sodelavcem in vaščanom na splošno. « A G R O » SOSIČ Opčine, Narodna 158 vošči vsem klientom srečno in zdravo NOVO LETO 1970 MOŠKI PEVSKI ZBOR «IDRJA» iz Podroba v Beneški Sloveniji čestita k novemu letu in želi veliko uspehov pri njihovem kulturnem poslanstvu vsem pevskim zborom v deželi Furlanija-Julijska krajina. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vošči svojim članom in vsem bratskim društvom srečno In uspešno novo leto 1970. Vsem prijateljem in znancem SREČNO NOVO LETO vošči ALBERT URDIH GODBENO DRUŠTVO s Proseka vošči srečno to zdravo novo leto pevskemu zboru V. Mirk, P. d. PROSEK - KONTOVEL, Šp. d. PRIMORJE, GOSPO DARSKEMU DRUŠTVU ter vsem vaščanom Proseka-Kon-tovela. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL vošči srečno novo leto vsem prosvetnim društvom, kulturnim delavcem ter vaščanom. Vsem svojim obiskovalcem in prijateljem želi srečno novo leto Slovensko gledališče v Trstu Soproga prof. ALDA RUPLA, gospa Nivea, je te dni povila krepkega sina prvorojenca. Otrok in mati sta pri najboljšem zdravju. Srečni družini čestitajo gorički športniki, prijatelji in znanci. PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR« želi vsem članom in prijateljem uspehov polno novo leto. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO « T A B O R » — OPČINE želi svojim članom, vsem vaščanom ter bratskim prosvetnim društvom uspešno novo 1970. PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA vošči vsem svojim člannom, dobrotnikom in prijateljem srečno to uspešno leto 1970, osebju dijaškega doma v Trstu to Gorici pa obilo uspeha v svojem delu. SREČNO NOVO LETO 1970 VOŠČI ČLANOM, SOMIŠLJENIKOM IN PRIJATELJEM SLOVENSKA LEVICA GLASBENA MATICA V TRSTU IN GORICI vošči svojim članom, vsem gojencem glasbene šole to njihovim staršem, obiskovalcem koncertov, podpornikom to vsem, ki so ji nudili pomoč SREČNO NOVO LETO. TRGOVINA JESTVIN FRANC RESINOVIČ TRST — Trg V. Giotti 8 — Tel. 761948 vošči vsem svojim cenj. odjemalcem SREČNO NOVO LETO! VODNI INŠTALATER BOGOMIL ZOBEC BOLJUNEC 195 vošči vsem klientom in znancem SREČNO NOVO LETO! Prosvetnim društvom, številnim prosvetnim delavcem, zvestemu občinstvu in vsem, ki gojijo, spremljajo in ustvarjajo slovensko kulturo pri nas in v domovini, želi vso srečo in uspehov v novem letu 1970 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Trst Gorica Čedad SLOVENSKI KLUB v Trstu vošči vsem svojim sodelavcem, članom in prijateljem SREČNO NOVO LETO! Kje bomo silvestrovali? HOTEL SLON - LJUBLJANA prireja veliko silvestrovanje. Igrajo trije priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. Telefon 24-601 - 24-610, telex YU-SLON. G.T.P. SIMONOV ZALIV • IZOLA pripravlja lepo silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAETUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema v hotelu telefon 71-288. GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA» pripravlja prijetna silvestrovanja v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI. Igrata bosta priznana orkestra. Bogat silvestrski menu, ples in druge zabave. Priporočamo se za pravočasno rezervacijo. Telefon HOTEL TRIGLAV 73-165 — HOTEL TABOR 73-034. PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja tradicionalno silvestrovanje z bogatim silvestrskim me-nujem in zabavo. Cena 12.000 starih din. V nočnem baru s programom starih din 15.000 (6 tisoč) konzumacija Igrajo trije zabavni orkestri. Naprošamo za pravočasen odkup prostorov. Informacije tel. 21-442 — recepcija hotela. HOTEL «LEV» - LJUBLJANA PRIREJA VELIKO SILVESTROVANJE. Igrajo tri godbe in pojejo trije pevci. Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI, Trst Ul Cicerone 4, tel 29-243 ter UFFI-CIO VIAGGI UTAT, TRST UL IM-BRIANI 5. telefon 767-831 GOSTILNA «PRI STUDENCU* OOLINA priporoča svoj bogat silvestrski menu. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. Telef. 228-116. PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA» Trst, Viale Miramare 323, telefon 410-986. - Pohitite z rezervacijo miz. Gostom prijateljem in znancem voščimo srečno novo leto 1970. HOTEL «PIRAN» V PIRANU pripravlja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI .PUNTA« in v RESTAVRACIJI «SIDRO» z bogatim silvestrskim menujem ter v BARU •TRI PAPIGE« z mrzlim bifejem in artističnim programom. Priporočamo pravočasno rezervacijo prostorov. Telef. 73-508 - 73-314. HOTEL RESTAVRACIJA «KRAS» REPENTABOR priporoča bogat silvestrski menu. Prosta zabava. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. PALAČE HOTEL - PORTOROŽ prireja veselo silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom v hotelu PALAČE in NOVEM JADRANU v Portorožu. Informacije in rezervacije telefon 73-145. Vabljeni. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» - KOPER pripravlja tradicionalno silvestrovanje v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJI RIBA. Za rezervacije direktno v obratih ali po telefonu št. 21-605 • 21-182 SILVESTROVANJE sšz.bor v KULTURNEM DOMU V DVEH DVORANAH Z DVEMA ORKESTROMA IN S SODELOVANJEM PIANISTA ALEKSANDRA VODOPIVCA Rezervacija miz v Kulturnem domu od 12.30 do 13.30 in od 19. do 20. ure ZVEZA PARTIZANOV OPČINE vljudno vabi na veselo silvestrovanje ki bo v prosvetnem domu danes, s pričetkom ob 20.30. — Igral bo ansambel Kamerun iz Ljubljane. — Poskrbljeno bo za dobro založen bife Jn. dorpučo kapljico. GOSTILNA «VAL ROSANDRA» Lastnik BENJAMIN ŽESRJAL BOLJUNEC 66 — Tel. 228-125 vošči vsem uspešno novo leto UVOZ - IZVOZ papirja in grafičnih potrebščin PAPYROS TRST — Ulica F. Severe 10 Telefon 36-453 vošči vsem srečno in uspešno novo leto UVOZ in IZVOZ lesa za obdelavo MAURI TRŽIČ (Monfalcone) Viale S. Marco 29 — Tel. 74-451 ☆ vošči vsem mnogo uspehov v novem letu 1970 Darovi in prispevki V hvaležen spomin dr. Jožeta De. Hleve daruje Angela Pahor 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spo-mirna tov. Zorke daruje Amalija Ca-stel lani 2000 lir za Dijaško matico. V spomin preminule žene Line daruje Mario Trampuš 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Line Trampuš daruje Tončka ščuka 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. dr. Jožeta Dekleve so darovali: Amalija Castetlanl 3000 lir za Dijaško matico. Družina Maksa Spetiča 2000 lir in Stojan Spetič 2000 lir za sporne-nlk padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja, v spomin dr. Jo-žeta Dekleve darujeta Anica in Dor-če Sardoč 10.000 lir za Dijaško matico. Za S.d. Bor daruje N. N. 1000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Karla Keižmančiča daruje družina Kalc • Baidassln iz Gropade 64 2000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Jožeta Dekleve daruje družina Milovnlk 5000 Mr za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. dr. Jo-žeta Dekleva daruje Franc Udovič (trgovec) 10.000 lir za Ra. «Slavt Škamperle« V počastitev spomin pok. Amalije Sancin, daruje Melit Pregare 1000 lir za Dijaško matic« Namesto cvetja na grob tovarli Jožetu Deklevi darujeta Marija I Karlo Kokelj 2000 lir za Dijaško m; tleo. V počastitev spomina dr. Jož« ta Dekleva, darujeta zakonca Lakt vtč 1000 lir za Dijaško matico. N: mesto cvetja na grob dr. Jožetu D« k le vi daruje Ana vd. Faganel 100 luir za Dijaško matico SOŽALJE SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE izreka svoje iskreno sožalje družini ob smrti dr. Jožeta Dekleve vztrajnega in pogumnega borca za narodne pravice Slovencev v Italiji in bivšega predsednika naše osrednje organ izaci,je SKGZ. Sporočamo žalostno vest, da nas le za vedno zapustila naša draga mama in nona ALBINA DERGANC roj. ŽULJAN Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14. uri Iz glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanije to nato na domače pokopališče. Žalujoči mož. sin z družino, hči in vnukinja Ricmanje. 31. decembra 1969. PISMA UREDNIŠTVU 1’odpisanu pripomba dr. E. Košuli na članek: «0«04» orno Horoskop za leto 1970 OVEN (od 71 3. do 70. 4.) u4KrmTttt»“ Kar zadeva vaša čustva, bo leto k nekoliko razgibano Pogosti ljube- zenski izbruhi se bodo vrstili s prav tako pogostimi hladnimi razpoloženji. V takšnih primerih pa ne obupajte, ker bo čas vse uravnal in izgladil V poslovnem življenju, v službi in pri delu se ne ženite, kot ste se doslej Včasih več zaleže smotrnost, ki naj vam bo vodilo. Pazite nekoliko na zdravje,, tudi če menite, da vam, nič ne more do živega. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) G-Kukt« penam Star pregovor pravi, da je vsak — svoje sreče kovač. To ne velja le za vsakdanje delo, pač pa tudi za našo ljubezensko srečo ali za družinski mir. če bo med letom ljubezen ne-koliko pojenjala, jo skušajmo po-» živiti. Nikoli pa ne vsiljevati, da se ne bi kdaj kesali. Pri delu, v službi, v poslih bo potrebnih nekoliko več naporov. Z uspehi boste pa le delno zadovoljni, ker so vaše zahteve včasih pretirane. Glede zdravja vam ni treba biti v skrbeh, pa tudi ne razmetavajte z njim. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) 04iu«qucaC«nco V čustvih boste doživeli celo vrsto prigod. Ne bodo vse najboljše, celo niti tako lepe ne. Včasih se človek tudi nekoliko opeče. Tudi v poslih in v gmotnem stanju na splošno boste doživljali med letom več plim in osek. Nekoliko boste temu krivi sami, ker se boste zaganjali in popuščali, kot delate po navadi. Več ravnotežja bi vam ne škodovalo. Da bi pa to zmogli, si skušajte popraviti živce, ki so v zadnjih časih bili preveč napeti. Toda brez skrbi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Več elementov govori za to, da boste vse leto srečni, pa čeprav ne bo izrednih uspehov. S svojim simpatičnim nastopom boste stalno pro dirali tudi tam, kjer niste povsem 'doma. To velja tako, kar zadeva vaša čustva, kot tudi, kar zadeva vaše poslovne in gmotne razmere. Glede poslednjih bo vendarle treba tu pa tam pošteno zavihati rokave. Nekoliko utrujeni se boste čutili, posebno v dneh, ko bo na vrsti veliko dela. Ne iščite vzrokov za to v bolezni. Ubil TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč letite od cveta do cveta, ali mečete pogled na sosedov zeljnik, kar bi znalo v bližnjih mesecih privesti tudi do hujših, vsekakor neprijetnih dogodkov. Pazite zato, da ne greste čez mero. Pri delu ali v službi se boste še bolj uveljavili, vendar bodo za to potrebni nekoliko večji napori, kot ste jih bili vajeni doslej. Pa se bo vendarle izplačalo. Seveda morate v zvezi s tem paziti tudi na svoje sicer dobro zdravstveno stanje. GtOlP1® Cltr«# DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši dokaj zahtevni načrti, ki ste jih pripravili za začetek leta, se bodo v glavnem uresničili. Toda ne računajte s popolnim uspehom v svojih ljubezenskih programih. Prišlo bo do neke spremembe, ki vam bo prinesla veliko dobrega. V poslovnem življenju ali pri delu bo tudi prišlo do novega razvoja. Verjetno na boljše. Vendar se ne zanašajte, da vam bodo drugi postlali. Z zdravjem štedite. Nekoliko več gibanja bi vam ne škodovalo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Glede čustev in ljubezni ne bo nobenih večjih sprememb in bo kar prav tako. Morda bi ne bilo slabo, če bi se s tem tudi zadovoljili. Ne boste pa preveč zadovoljni z nadaljnjim razvojem v službi, pri delu ali v poslih, vendar boste k temu pripomogli tudi sami zaradi svoje občasne brezbrižnosti. Logično iz tega Sledi, da bi se morali nekoliko več potruditi, da bodp naloge, ki so vam poverjene, izvršene. To vam bo dopuščalo tudi zdravje, če ga ne boste kako drugače zapravili. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) 9*finar.n» V družinskem življenju bo prišlo do zelo prijetnega dogodka, ki bo razživil že nekoliko ugašajoči ljubezenski ogenj. Srečni ne boste le vi, ipač pa tudi vaše okolje. S svojim krepkim značajem boste izboljšali 'tudi svoje gmotno stanje, pa čeprav bi se znala vmes vriniti tudi kaka motnja na finančnem področju. Poslednje naj vas ne spravlja v obup, pač pa naj vas še bolj podžge in opozori, da je pri vsakem večjem strošku treba dvakrat premisliti. Nad zdravjem se ne boste pritoževali. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) CipilMftMt. Zvezde vam kažejo dokaj razgibano leto. Morda bi bil kdo z vašimi čustvenimi ljubezenskimi podvigi zadovoljen, zadovoljen z vašo srečo, vi pa boste zahtevali kaj več in to vas bo motilo. Zato je bolje, da se tega zaveste vnaprej. Isto bi mogli reči tudi za dogajanja na vašem gospodarskem pod-ročju, kjer bodo uspehi normalni, vas pa ne bodo navdušili. Včasih je to dobro, včasih pa tudi moti. Nikakor ne pretiravajte z napori, da bi vam zdravje ne odpovedalo. 4qni0u>. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ko boste najmanj pričakovali, boste doživeli v ljubezni srečo, nad katero ste že obupavali. S tem pa še ni rečeno, da je vse odvisno od naključja. Tudi s svoje strani morate k temu pripomoči. V poslovnem življenju bi vam moglo iti veliko bolje, če bi z vaše strani prišlo več pobude. To velja na splošno in bo po vsej verjetnosti veljalo še bolj v tem letu. S svojim zdravjem bo6te v glavnem zadovoljni, toda ne smete pretiravati. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V družini ali v odnosih z ljubljeno osebo bo od časa do časa prišlo do navzkrižij. Potrebno bo najti temu primerno rešitev. Morda bo ta v nekem odločilnem sklepu ali v nekem nepredvidenem dogodku. Zelo verjetno bo na čustvene probleme vplivalo tudi gmotno stanje, za katero pa boste v precejšnji meri vi odgovorni, kajti priložnosti se vam ponujajo, vi pa jih boste odklanjali, kakor ste jih doslej. Zdravje bo kar dobro, toda občasen zdravniški pregled bi ne bil odveč. SREDA, 31-XII.-1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.45 Slov. narodne; 11.50 Na sporedu je trobenta; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po •željah; 17 00 Tamburaški ansam bel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Los marimberos; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 «Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.30 S popevko okoli sveta; od 21.00 do 24.00 Silvestrov variete. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Carpinteri-Faraguna: «Buo-na fine e buon principio*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Po ročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7 40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Orkester; 9.00 Malo besed in veliko glasbe; 9.45 Otroški kotiček; 10.00 Pisana glasba; 10.30 Poje Robertino; 10.45 Popularni pevci; 11.00 Od melodije do raslo dije; 11.15 Nove plošče; 11.30 Orkester Don Phill; 11.45 Znani pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; , 14.00 Iz priljubljenih oper; 15.30 Primorski pevski zbori; 16.00 Iz naših občin; 16.40 Današnji gostje; 17.00 Kulturne aktualnosti; 17.15 Melodije in ritmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Elgart. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.05 Ura glasbe; 11.30 Poje Boris Hristov; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Šansone; 13.45 Ital. popevke; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki'; 17.10 Spored za mladino; 19.13 Ra; dijska priredba; 20.20 Orkestri; 21.00 Poslanica predsednika republike ob novem letu; 21.10 Labi-sche in Delacour: cTroppo ama-to»; 23.15 Pogled čez leto dni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Natečaj za nove pesmi; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.44 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeno-go-vorni spored; 13.35 Kvartet Ce-tra; 14.05 Juke box; 15.18 Na vrsti so solisti; 17.35 Dve zgodbi; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Alberto Lupo in glasba; 21.00 Poslanica predsednika republike ob novem letu; 21.10 Pregled čez leio dni; 0.05 Ples. III. PROGRAM 10.00 Albinoni, Bach in Haydn; 10.45 Casedla, Koncert op. 58; 11.05 Polifonija; 11.30 Plošče resne glasbe; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Rimski-Korsakov: »Šeherezada*; 13.45 Bachove variacije; 14.30 Iz Verdijeve opere «1 due Foscari*; 15.30 Portret avtorja: R. Strauss; 16.15 Program ob koncu leta; 17.40 Jazz; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 21.00 Ob stoletnici H. Berlioza; 22.35 A. Solženicin: »I cam-pi di Kulikovo*; 23 25 Revija revij. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.06 Za slovo od starega leta; 9.35 V veselem pričakovanju; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Dva prizora iz jug. oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Mali vokalni ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Uspele slovenske popevke; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pionirsko popoldne; 17.05 Domače viže; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Sanje ob kaminu...*; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Za Novo leto; 20.00 Silvestrov večer; 24.00 Srečno 1970!; 00.05 Prvi ples v novem letu; 01.00 Moderni ritmi; 02.00 Veselje v domačem krogu; 03.00 Spomini in želje; 04.00 Ples ITAL. TELEVIZIJA 12.30 šport za vsakogar; 13.00 V antikvariatu; 13.30 Dnevnik: 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.15 Kaj je država; 19.45; Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Poslanica predsednika1 republike ob novem letu; 21.10 Program z Mino in Giorgiom Ga-; brom; 22.10 Leto dni športa; 23.25 Srečno novo leto. II. KANAL 18.20 Program z Noschesejem • 21.00 Dnevnik; 21.15 Film »La ra-gazza di Boemda*; 22.25 Kino 70. "•G TELEVIZIJA 20.00 Poročila; 17.45 Vesele zimske minute — otroški spored; 18.30 Risanka; 18.40 Dedek Mraz za vas: Očala tetke Bajavaje; 19.15 Jazz portret: Nathan Davis; 19.45 TV prospekt; 21.00 Vodoravno in navpično v novo leto; 0.40 Novoletni spored. ČETRTEK, 1-I.-1970 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Srečno novo leto; 9.00 Maša; 9.45 Orgle; 10.45 Glasbena fantazma; 11.15 Z. Piščanci «živi Je-ziušček»; 11.50 Ljudske pesmi; 12.00 Pod farnim zvonom v Borštu; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.55 Koledovanje v Bedi peči in v Fodlboneiscu; 16.05 Glasbeni popoldne; 17.20 Program za mladino; 18.15 Poljudna znanost; 18.25 Filmska glasba; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Nepozabni motivi; 20.00 šport; 20.30 H. Becque ; »Poštene žene«, 21.30 Sopranistka Gndnna Otta; 22.05 Zabavna glas- ba' KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila: 7.10 Vesela glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Melodije za novoletne razpoloženje; 9.30 Kronika leta; 9.45 Ansambel Mojmiira Sepeta; 10.00 Voščila kolektivov ob novem letu; 10.30 Orkester; 10.45 Znani pevoi; 11.00 Kronika leta; 11.15 Nove plošče; 11.30 Straussove skladbe; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 15.00 Čestitke delovnih kolektivov; 16. Prenos RL; 19.00 Orkester Tony Hatch; 19.30 Prenos RL; 22.10 in ,22.35 Pesem in ples. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.05 Zvočni trak; 10.30 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Suzanine Danco; 12.00 Novoletna voščila; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Nove popevke; 1525 Novoletna varietejski program; 16.45 Glasba za naj-mlajše; 17.15 Skladbe za godala; 17.30 Maša ob svetovnem dnevu miru; 18.15 Beethovnove skladbe: 19.30 Luna park; 20.20 Operetna glasba; 21.55 Borodinov kvartet. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30 in 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Fantazija za praznični dan; 12.00 Popularni motivi; 13.00 Program z Ginom Cervijem; 13.36 Veliko plošč; 14.05 Juke box; 15.18 Srečanje z Mozartom, 18.00 Glasbeni aiperi-tiv; 19.00 Pevec med množico; 20.01 Kronike in osebnosti m. program ' 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Klavirske skladbe; 1ŽJ.10 Tochov noetumo za orkester; 12.20 Clem-menitJ, Oimarosa, Bottesdni;1 15.30 Trio Ebert; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.00 Mussorgski: Slike z raizstave; 17.40 Jazz; 18.00 Komorna glasba; 18.30 Shakespeare: «Beneški trgovec«; 21.0Q Prokofjev: «Vojoa in mir« (opera v 13 slikah). SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19 30 Poročila; 6.00 Dobro jutro in mnogo sreče; 6.50 Danes za' vas; 8.05 Frane Puntar- »Medvedek zleze vase«, igra za otroke; 8.45 Sklad-1 be za mladino; 9.05 Najmlajšim za Novo leto; 9.30 Nove melodije; 10.05 Šober; Zimski turizem v slovenskih turističnih projektih; 10.30 Domači pevci in godci, 11.15 Novoletni pozdravi; 12.10 Novoletne čestitke; 13.15 25 let nove Jugoslavije; 14.05 Tudi letos vas bodo zabavali; 15.05 Slovenske pesmi od včeraj in danes; 16.00 Kranjec - Mejak; Povest o dobrih ljudeh (radijska igra); 17.05 Koncert Simfoničnega orkestra in zbora RTV Ljubljana; 18.00 »Humor iz vesolja«; 18.30 Ritmu za mladi svet; 19 00 Lahko noč, otro I cd! 19.15 Zabavna glasba, 20.00 Novoletno srečanje v studiu 14; I 21.30 A. de Musset: Oktobrska I noč; 22.15: Znani orkestri; 23.05 I Literarni nokturno; 23.15 God-aLm I orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 11.45 Svetovni dan I miru; 12.15 Novoletni koncert na I Dunaju; 13.30 Poročila; 14.15 Med- I narodni smušk- skoki v Garmj- I sohu; 17.00 Spored za najmlajše; I 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za I mladino; 18.45 Princ in siromak; I 19.15 Tajnosti živali; 19.45 Spori I in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; I 21.00 Družina Benvenutd; 22.10 I Glasbeni spored; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 18.20 Program -z Noschesejem; I 21.00 Dnevnik; 21.15 Cirkus Orfei I na ledu; 22.15 Znanost in tehnika. I JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.10 Poročila; 1Q. 10 Novo- I letna čestitka; 10.15 Oddaja za I otroke; 11.15 Otroški filmi; 12.15 I Novoletni koncert z Dunaja; 13.80 I Garmisch: smučarski skoki — pre- I nos; 15.30 Narodna glasba; 16.00 I Wiesbaden: revija na ledu — pre- I nos; 17.00 Thula — niz. dok. film; I 17.30 Film s Stanom in Oliom; I 18.30 Novoletni TV magazin; 20.35 I T. Mann: Buddenbrookovi; 21.20 | Moda in balet; 21.55 Shenandoah I — film; 22.20 Zabavna-glasbena I oddaja; 22.40 Narodna glasba. I * Vprašanje, ki je zapisano v naslovu, smo zastavili ob vstopu v novo leto vrsti naših čitateljev, ljudem vseh stanov in vseh političnih ali ideoloških opredelitev, ki pa jih veže zavest narodne pripadnosti slovenskemu narodu oziroma njegovi skupnosti, ki ji je določeno živeti v Italiji. Želeli smo, da bi vsakdo povedal odkrito in pošteno svojo največjo željo in dobili smo naslednje odgovore: Dr. FRANE TONČIČ odvetnik Moj odgovor na vaše vprašanje je razviden iz korespondence, ki sem jo v imenu društva «Pravnik» v Trstu izmenjal s tedanjim ministrskim predsednikom g. Morom, tedanjim ministrom za zunanje zadeve g. Nenni-jem in s predsednikom republike g. Saraga-tom ob priliki njihovega obiska v Jugoslaviji. Vzpodbudno je, da se tam omenjena vprašanja končno vsaj jemljejo na znanje na najvišji ravni. Smatral sem zaradi tega za u-mestno, da se tudi naša širša javnost seznani z vsebino gornje korespondence. Moja srčna želja kot Slovenca in člana slovenske narodne skupnosti v Italiji je seveda, da bi se v tej korespondenci postavljena vprašanja, če že ne dokončno rešila tekom nastopajočega leta, vsaj začela z resno voljo reševati. Mnenja sem. da po preteku več kot dvajsetih let od razglasitve republiške ustave in po več kot petnajstih letih od podpisa Londonske spomenice ta želja ni neskromna. Op. ur. Korespondenco, na katero se sklicuje dr. Tončič objavljamo na 2. strani. Prof. dr. FRANC ŠKERLJ profesor in odvetnik Želim, da bi se v letu 1970 vladne oblasti vendar prepričale, da je že skrajni čas, da se izvedejo v celoti vsa demo-| kratična načela republiške ustave in menim, da se ... n bo v italijanski ‘V * k republiki utrdila BV^ Jm demokracija le, H. AL JHH ce bodo deležni H mg* ArH demokrati č-^ yn i h svoboščin in pravic vsi državljani in seveda tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. Ob začetku novega leta pa gre moje srčno voščilo predvsem slovenski mladini. Želim ji, da bi bila vedno ponosna na svoj narod, da bi v ljubezni do svojega materinega jezika prekosila svoje prednike in 'se še dalje in še z večjo odločnostjo borila za dosego socialne in narodnostne enakopravnosti. DUŠAN LOVRIHA deželni svetovalec in župan v Dolini Ob novem letu bi rad nanizal cel kup i-skrenih želja in voščil za vse Slovence, ki živijo v Italiji. Poleg splošnih vprašanj, ki so ohranitev miru, pospešitev gospodarskega in socialnega napredka, je za nas najvažnejše, da se čdmprej napravi konec različnemu in zatorej krivičnemu ravnanju oblasti do Slovencev. Dokler ne bomo vsi Slovenci uživali enakih in popolnih pravic, ne moremo govoriti o popolni svobodi, demokraciji, enakopravnosti, o ustavi in o statutu. Za uresničitev teh pravic, kakor tudi za ustanovitev slovenskih šol vseh vrst in za vse Slovence, da postane slovenščina drugi deželni uradni jezik, da se uvede popolna dvojezičnost, da se uredi topono-mastika, da postanejo odnosi z matično domovino vedno boljši, itd., moramo borbeno in enotno nastopiti brez kompromisov, dejal bi, po zgledu borb italijanskega delovnega ljudstva, borb, v katerih so ponos no sodelovali in zmagali tudi slovenski delavci. JOŽEF ČEŠČUT župan v Sovodnjah ............... Na pragu novega leta 1970 je moja želja predvsem, da bi vsi zamejski Slovenci združili svoje napore za dosego svojih skupnih pravic. Menim, da je sedanji čas še prav posebno ugoden za pobude v tem smislu, ne glede na politično o-predelitev posameznikov ali skupin. V tem smislu želim slovenskim rojakom na Goriškem mnogo uspehov v njihovih prizadevanjih v letu 1970. Kar se pa občanov iz Sovodenj tiče je moja želja predvsem, da bi nam vsem skupaj uspelo preprečiti, da bi nova avto cesta presekla središče občine na dvoje. Obenem želim vsem občanom mnogo napredka v novem letu, tako na kulturnem, kot na gospodarskem področju. ALBIN ŠKERK posl. v rimskem parlamentu Naše ljudstvo je sicer skromno, a vztrajno v svojih zahtevah. Preveč je pretrpelo tlačenja in preganjanja. Vsega tega zla se še ni popolnoma otreslo. Zato želim, da nam leto 1970, v katerem bomo slavili 25 letnico osvoboditve, nadalje ohrani mir in p r i d o b 1 j e-n e svoboščine ter prinese našemu delavstvu še večje zmage na socialnem, gospodarskem in političnem področju. Obenem naj bi bilo novo leto nosilec še večjega prijateljstva med tu živečima narodoma in med sosednima državama, Italijo in Jugoslavijo. Posebno pa mi je pri srcu želja, da bi v novem letu naredili večji korak naprej na poti dokončne u-/.akcnitve manjšinskih narodnostnih pravic. Uporabljam priliko, da naslovim vsem rojakom, ki živijo v italijanski republiki, najboljše želje za čim večje uspehe v novem letu. ANDREJ JARC župan v Doberdobu V imenu občin-\ berdoba želim ob- B||_ jm\ Slovencem v Ita- R V liji vso srečo in Dr. RAFKO DOLHAR občinski svetovalec - zdravnik ^Ljudje, ki so IHlIjte, si pred nami je- JlP m mali k srcu inte- &M' Ifi rese naše narod- flp: fp ne skupnosti so wt;::- m nam z velikimi žrtvami ustvarili WL A- boljše življenjske % §■ pogoje, v najšir- m. —- jF šem pomenu be- WL M sede. V zadnjih letih s,- k- tudi UK >, ozračje, v kate-mn kot Sim. Mici m živimo znatno iz-' f i boljšalo. V naših vrstah pa opažamo naraščajočo brezbrižnost do naših narodnih problemov, požrtvovalnost pa postaja na tem polju skoraj nepoznan pojem. Mislim, da stojimo kot Slovenci v pomembni fazi naše narodne zgodovine in da je naslednji korak odvisen pred vsem od nas samih. Želim si zato, da bi v prihodnjem letu mnogo rok prijelo za delo z združenimi močmi in na široko odprtim srcem. Tako bo končno njiva, ki so jo naši predniki zorali in posejali in katero je zadnje čase zajelo ugodno podnebje rodila našemu narodu o-bilne plodove. STANISLAV BOLE predsednik SGZ ■MBB|^RB Prvič gospo-I dar;kih uspehov, HmHpH ki jih nudi gos- mnrsl SrliSPS mr fH posebno Trsta z t ozirom na realne tl fum možn°sti nadai-i- ffe, njega razvoja go- JB^H spodarskih odno-I sov s sosedno Ju 1 I goslavijo in z o-Rp stalimi deželami Sil srednje in vzhod / ne Evrope. Dru-, 1 fč- ?a biJ letu 1 9 7 0 zabeležili konkretne uspehe pri enakopravnem zastopanju naših ljudi tudi na gospodarskem področju, kajti naša prisotnost v vseh organizmih, ki urejajo gospodarsko življenje naše dežele, bi bila v korist ne samo naše skupnosti, ampak bi pospešila istočasno splošni gospodarski razvoj v naši deželi. do danes takšno sodelovanje onemogočile. Na ideološko - političnem polju naj vsak obdrži popolno svobodo, na narodno - obrambnem pod ročju pa naj se vsak odpove v ob čo korist, kolikor bi to bilo potreb no, svojim zgolj osebnim ali stran karskim prestižnim stremljenjem. Leto 1969 je bilo leto razčiščevanj številnih nasprotij in obračunavanj. Naj bi novo leto bilo leto sprave in poglobljenega sodelovanja vseh Slovencev v Italiji. Samo tako bomo dosegli, da se bodo vse tiste lepe obljube zadnjih desetletij uresničile. VITO JERCOG delavec Zdi se mi, da med Slovenci in I JB vati politični raz f M* K voj razredne bor- ' ffl be v Italiji v teh ZaMislimCaStorej, da Pole« pobtid B vic naše manjši i JS9 ne, za katere su H at JB " ‘.hi" H jIjmI mali predstavni- B ki PSIUP zato. da bi prenehale anahronistične diskriminacije, je posebne važnosti velik doprinos, ki smo ga neposredno dali Slovenci sami. Pri tem naj podčrtam predvsem neposredno udeležbo in aktivno delovanje tisočev slovenskih delavcev v zmagovitih borbah za obnavljanje delovnih pogodb. Vedno bolj morajo delovni ljudje in predvsem mladina razumeti, da so diskriminacije sad strašnega fašističnega nacionalizma, posledica politike buržoaznih slojev, ki izkoriščajo delavce v tovarnah in skušajo nadaljevati svojo izkoriščeval-no politiko v tako imenovani «civil-ni družbi*. Dr. DRAGO ŠTOKA deželni svetovalec - odvetnik Dr. RUDOLF MARC profesor ko uspešno načrtoval naše bodoče posege za dosego tistih ciljev, ki so nujno skupni vsem Slovencem, ne glede na razlike v ideologijah. Seveda je za dosego ciljev, ki naj bi jamčili obstoj in procvit naše narodne skupnosti v Italiji potrebno, da vsaka stranka, vsak posamezen njen voditelj sprejme princip sodelovanja e-nakega med enakimi in se odreče diskriminacijam in ambicijam, ki so Da bi odgovor-I no oblasti sle ko-1|||PBB rak dalje, in si-Hl cer od ugotavlja- JB nja boljšega oz-|g| račja na dejansko m ^jMj I ne jemal v poš-& JRagU tov samo kot ne-ki etnični most, I ki naj ima pa-sivno vlogo po-IlSSC mirjevalca in u stvarjalca komercialnih stikov, ker hočemo pač biti, predvsem aktivni nosilci svojih narodnih teženj. Da bi zamejski Slovenci, to Je Slovenci Kanalske doline. Beneške Slovenije, Goriškega in Tržaškega, bili vse bolj povezani med seboj in ustvarjali narodnostno celoto vsaj na kulturnem področju. Da bi nam novo leto prineslo tistega poguma, ki ga že 25 let povojnega razdobja čakamo: poguma do vsestranskega izpričanja lastne narodnosti v javnosti. Po zgledu O pencev naj dobijo naše trgovine dvojezične napise, povrnimo poitalijančenim priimkom izvirno slovensko obliko, italijanski jezik naj ne izpodriva slovenskega v medsebojnih pogovorih. Dr. DRAGO GANTAR profesor Mislim, da ne sodržavljanov. Samo na takem nivoju imamo možen dialog, o katerem je danes toliko govora v nekaterih krogih in ki mora sloneti vedno na medsebojni trdnosti in na kritično ustvarjalnem gledanju. Vzporedno naj se hodi s prav tako pomembnimi koraki pot, ki naj končno pripelje človeka in družbo do nemotene in neodtujljive pravice do najradikalnejše socialne pravičnosti, tesno seveda povezane in usklajene z dolžnostmi, ki jih sleherniku demokratično urejena družba nalaga. ALFONZ GUŠTIN kmetovalec Vsem našim koristi ne glede na politično pripadnost. Bolj enotni moramo biti, sicer bomo s težavo kaj dosegli. Splošna želja in zahteva vseh kmetov je, da ne bi bilo več krivičnih razlastitev zemljišč in da bi odpadle vojaške služnosti. Želim si tudi, da bi v novem letu prišlo do ustanovitve zadružne mlekarne in dn bi naše kmetijstvo za res napredovalo. ALBIN GRMEK župnik v Dolini Želim vsem rojakom novo leto, polno sreče in vsega dobrega. Predvsem želim notranjega miru, ki pomeni mir s svojo vestjo, to je globoko prepričanje, da smo, po svojih močeh, vsak dan vršili svojo dolžnost čim vestnejše in nesebično. Želim, da bi se mi, zamejski Slovenci, imeli radi med seboj. Potrebno je, da v bratih iščemo to, kar nas druži. Vsak izmed nas naj si šteje v čast in dolžnost, da doprinese skupnosti svoj delež po sposobnostih, ki jih ima. Tako bo vedno jasneje rastel med nami čut, da smo ena družina, katere člani so drug od drugega odvisni in poklicani, da iz dneva v dan gradijo boljšo bodočnost za naš narod in skupnost, v kateri živimo, v medsebojnem razumevanju, strpnosti in ljubezni. Naj bo novo leto 1970 leto našega podviga v krščanski kreposti in narodni zavesti. LUCIJAN VOLK tajnik KZ Najbolj si želi ||P^^8fe| lo točno določi-države in dežele SL in demokratične Bk jtaSK&aH zavesti našega V ljudstva in ob .H večkrat vsaj iz ; I roženi občutljivo ^* sti javnih uprav — preide reševanje manjšinskih vprašanj v fazo dejanskega ustvarjanja pogojev za vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti in za njeno še večje prispevanje k demokratizaciji družbenega ustroja, ker smo in hočemo biti dejavnik tega procesa ne samo kot posamezniki, ampak tudi kot skupnost. UBALD VRABEC glasbenik ve skupnega vrhovnega foruma, pa najsi bi to bil nekak kulturni svet ali narodnoobrambni svet. Obenem želim, da bi vsem, ki v javnosti zagovarjajo naše interese, postale jasne razlike med pojmi »toleranca*, »enakopravnost* in «zaščita». Prepogosto u-gotavljam, da te pojme površno i-stovetijo. Končno želim, da bi mi vsi spoznali, da je glavna nevarnost za naš nadaljnji obstoj v nas samih in ne izven nas. In nazadnje želim, da bi se tudi Primorski dnevnik toliko izboljšal, da bi res postal skupen dnevnik vseh naših ljudi, neglede na njihov svetovni nazor. MIHAEL GUŠTIN župan na Repentabru Za vso našo slovensko narodno skupnost v Italiji je moja največja želja, da bi nam pristojne krajevne in državne oblasti priznale vse naše narodne pravice, da ne bi bili Slovenci manj vredni državljani, želim si tudi da bi se končno prenehala razlaščanja in rekvi-zicije zemlje. Za našo občino pa si želim, da bi v novem letu sezidali novo šolo, dokončali športno igrišče in spremenili mejni prehod pod Repentabrom v mednarodni blok za turistični promet. Vsem želim zdravje in srečo. VLADIMIR STARC mehanik v ladjedelnici Sv. Marka iu?bTo"°kaT^n^ BL drugam? Mol oče je dda^ tu^še Mpa še to: 19. novembra smo stavkali za stanovanja. Pred kratkim smo namreč zaključili uspešno delovno pogodbo, toda to ni še vse. Ostajajo še odprta vprašanja, ki zadevajo stanovanja, zdravstveno reformo, razbre-I menitev davščin..... STANISLAV KLANJŠČEK župan v Števerjanu Najprej bi rad želel Števerjan-cem, da bi lah ■Kr ko v novem letu |jp; s s skupno pomoč- J| jo in razumeva-Up njem ter sodelo-vanjem, dokonča* m *- ~ | 11 vsa začeta ali ||| || programirana de- Kj skupno korist, po n| A sebno še tiste HS It J1BI Pr<)bleme, ki za I A iHifi d e v a j o naše kmete; da bi uredili socialni položaj delavcev, saj so v Števerjanu poleg kmetov edina komponenta našega gospodarstva; da bi odpravili vse tiste socialne krivice med raznimi vrstami delavcev; v splošnem pa bi želel, da bi deželna uprava končno sprejela programe ali načela, da bi enkrat za vedno dosegli Slovenci vse tiste pravice, ki jih uživajo v drugih podobnih deželah, n.pr. Južna Tirolska, in to si želim prav od deželne uprave, opirajoč se na zgodovinsko dejstvo, da je bila dežela formirana samo zaradi nas, Slovencev. Končno bi rad še pribil, da bi lahko Slovenci toliko uozoreli vsaj v novem letu, da bi za skupne probleme in odločanje našli skupen jezik, ne glede na naše sedanje skrajno nevarno politično intrigiranje in cepljenje. FILIBERT BENEDETIČ pesnik in ravnatelj SG Za našo narod lj| no skupnost že I|MK lini veliko sreče in ^ zadovoljstva; W Jjl imcnVo°valekcPnv Slovenskem gle-Bik, dališču; da hi v ietu 1970 Trža-čani popravili slab vtis, ki smo ga dali bratom Benečanom ob Pesmi in besedi iz nadiških dolin, njihove prve samostojne prireditve v Kulturnem domu v (Trstu 26. decembra 1969; in končno, da bi se naš pisatelj Boris Pahor vrnil k umetnosti. ALOJZ MARKOVIČ predsednik Kmetijske zadruge Slovencem v novem letu že-lim, da bi dobili HUMKI to, kar jim pri- I ^ , H pada p° ustavi- I ^9če -je nerf:a j/A sSven»|| eiainega razvoja. Kot Slovenec mislim, da se mora mo vključiti v boj vseh delavcev Italije, ker bomo s tem utrdili tudi naš obstoj na naši zemlji. Dr. PETER SANCIN občinski svetovalec v Gorici odvetnik Leto 1969 se zaključuje pod vtisom razprave v občinskem sve-m » tu o položaju slo- , 1 venske manjšine v Italiji ter ob ugotavljanju po-Bg;:. trebe, da se za- 111; "Bgs, gotovi nemoten .Ht razvoj naše ±Mm& skupnosti: s tem v zvezi sprejeta R |||Si resolucija potrju- Hk ■Kl|§§ J« med drugim Bk B Ulij bidi ugodno o-™ zračje in dobro sožitje med Italijani in Slovenci na Goriškem. Ustanovitev — na zahtevo socialistov — manjšinske konzul-te, bo omogočila občinski upravi bolj neposreden odnos z našo stvarnostjo, manjšini sami pa bo nudila nove možnosti, da bo aktivno prisotna v reševanju svojih problemov. Želim si, da bi leto 1970 okrepilo ta optimizem. Prepričan sem, da je odvisno predvsem od nas, naše politične prisotnosti in vztrajnosti, de bodo postavljene zahteve kmalu in perspektivno sprejete. Dr. JOSIP TAVČAR profesor in dramatik Za leto 1970 bi vseh posameznikov, zakaj slovenstvo ne more in ne sme biti le pretveza za uveljavljanje posebnih bolj ali manj poštenih ambicij. Dr. ANGELO KUKANJA odvetnik Slovencem v Iz tega izhaja, da se mora s pospešenim tempom začeti in potem nadaljevati z uresničevanjem priborjenih in priznanih pravic na vseh področjih, ki zadevajo bistvo in duhovni in gmotni obstoj naše narodne skupnosti. To pa tako, da se načrtno in v jasnem okviril preide na reševanje določenih in posameznih odprtih vprašanj in zahtev. Ta naloga pa naj ne preide v mrzlo in brezdušno birokratsko rutino, ki jo mi, kot tudi sami Italijani, predobro poznamo, marveč naj se poveri razgledanim, s sodobnim življenjem in stremljenjem povezanim osebam, katerim se pa morajo nujno in brezpogojno poklicati na pomoč in sodelovanje zastopniki iz vrst našega narodnega občestva. Pa še eno bi rad dodal, kot predsednik našega denarnega zavoda, Banca di Credito di Trieste — Trža ška kreditna banka: da bi se mu v novem letu po tolikih letih, po tolikih vlogah in tolikem moledovanju vendarle podelila možnost za poslovanje z inozemstvom, kakor je to sicer izrecno predvideno v njegovih pravilih. RIHARD FURLANIČ kovač v ladjedelnici Sv. Marka I Miru si žejim tam" lepše in boljše glede napisov. Zakaj pri nas ne? Še nekaj: da bi našim otrokom, ki končujejo šole, ne bilo treba iti po svetu ali v druga mesta, da bi svoje delo našli tu, doma. JOŽKO LUKEŠ gledališki igralec Želim zdravja, zdravja in še zdravja vsem Slovencem na Tržaškem na Goriškem in v Slovenski Benečiji ; manj žolča in več politične strpnosti vsem slovenskim zamejskim politikom ; manj besed in več dejanj v prid slovenske narodne skupnosti v I-taliji; našemu gledališču pa manj milodarov in več resnične finančne podpore občinskih, deželnih in državnih ustanov, pomladitev in obogatitev ansambla, več obiskovalcev in še kako novo gledališko igro, ki bi obravnavala probleme naših ljudi. VOJKO KOCJANČIČ uradnik - Dolina Slovenskemu življu v Italiji želim v novem letu 1970 toliko stvari, da bi ne stale na tej strani. Kot predstavnik mlajših sil si želim, da bi v novem letu med našimi političnimi pa tudi drugimi organizacijami in strujami zavladalo zmernejše ozračje ter bi vsi končno našli skupni jezik za skupno delovanje v obrambi pravic našega človeka. V šolstvu bi želel, da bi tolikokrat obljubljena strokovna šola enkrat le stekla in začela z delovanjem v šolskem letu 1970-71. Slovenski šoli pa še želim, da bi tako profesorji, kot tudi učitelji, enkrat le našli pot tudi k delovanju na prosvetnem ali drugem področju, kjer jih izven šole tako poredko srečujemo. Naša športna društva naj bi se vrnila na pravo pot slovenskih društev. DUŠAN HREŠČAK tržaški občinski odbornik Ko vstopamo ▼ novo leto 197i* ■ morami z zado iJf^SBiSHB valjstvom ugoto. politične raame- r tolikšni meri boljše, d« tudi I ,>orba za u resni-^ < H popolne 'B enak<(pravnosti KH slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ni več le meglena perspektiva neke daljnje prihodnosti, ampak predmet, neposredne sedanjosti ne le poedinih demokratičnih političnih dejavnikov, temveč tudi vedno bolj sproščene in zavestne dejavnosti slovenske manjšine same, ki se danes že pojavlja na svojem celotnem narodnostnem prostoru tudi neglede na različno stopnjo njene narodne osveščenosti. In prav v tej smeri, ki so jo slovenski socialisti nakazali že pred leti, je pričakovati nadaljnjih uspehov, zlasti še, če se bo slovenska manjšina aktivneje in množačneje kot doslej vključila v to razvojno demokratično smer v naši deželi. In to je tudi moja želja za Slovence v Italiji v letu 1970. Dr. ROBERT HLAVATY predsednik SPZ Naši ljudje, se pravi tisti del Slovencev, ki je ostal izven meja matične države, so narodno zavedni, omika-ni in politično zreli. To so dokazali pred 25 leti ; zato sl najbolj želim, da bi Italija dokončno spoznala in upoštevala čustva in misli našega ljudstva in bila pra-Dala naj bd nam vse ki jih določa državna ustava, zakoni in londonski sporazum, predvsem pa enakopravnost z večinskim italijanskim na-rodom na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Slovenska prosvetna zveza naj bi bila matica in žarišče slovenske kulture in ljudskoprosvetne dejavnosti in naj bi se tako razvejala, da bi bila prisotna po svojih prosvetnih društvih v sleherni naši vasi. Moč duha in zrvestoba materinemu jeziku naj bosta porok naše srečne prihodnosti. To so moje srčne in najbolj tople želje za leto 1970. vična z nami. tiste pravice, Dr. VLADO TURINA profesor - ravnatelj BB|||^B Ko stopamo v novo teto,, si Ije imam tudi Ih: K jaz kot zamejski Bf Slovenec. Čeprav iki tJU fi,T10 btoven« v Hk ^ Italiji, sicer ne m vsi, zabeležili v ,/■■■ HlB ^B zadnJt’redu Evropsko prvenstvo v atletiki, ki je bilo sicer do zadnjega v nevarnosti žara di vojaškega udara v Grčiji. Zabeleženih je bilo več odličnih rezultatov, med katerimi svetomi rekordi v metu kladiva (Bcmdarčuk) med ženskami pa v metu krogle (Cizova), v teku na 400 m (Duclosj, v teku na 1500 m (Jehličkova) in v štajeti 4 x400 m (VB). Nekaj presenetljivih rezultatov je prineslo svetovno prvenstvo v veslanju, kjer je največ zmag pripadlo ZDA. OKTOBER MAJ Maj se je začel zelo žalostno za jugoslovanske barve. Državna nogometna reprezentanca je namreč t klavrno igro in porazom v Španiji izgubila zadnjo priložnost, da bi se uvrstila v finalni del svetovnega prvenstva, in to predvsem po lastni malomarnosti. Tudi v tenisu so visoke ambicije Jugoslovanov propadle. Po lepi zmagi nad Francijo sta Franulovič in Špear brez resnejšega odpora podlegla Španiji. Italija je nasprotno zabeležila dva uspeha nad Belgijo in Avstrijo. V kolesarstvu je bila na sporedu prva večja etapna dirka: Francoz Pingeon je osvojil 3030 km dolgo dirko po Španiji. Končala sta se dva glaima evropska nogometna turnirja: Milan je z zmago nad Ajarom osvojil naslov evropskega prvaka, Slovan iz Bratislave pa je osvojil Pokal pokalov. V Trstu je kljub pomislekom le bila tradicionalna avtomobilska dirka Trst-Op-čine z zmago Piloneja na vozilu Abarth 2000. Mladinke Bora pa so v finalnem delu mladinskega italijanskega prvenstva nepričakovano zasedle 2. mesto, za nepremagljivim CUS Parma. JUNIJ Veliko razburjenja je povzročil Giro dTtalia: Bddy Merckx. ne- dvomno najboljši kolesar na svetu, je bil diskvalificiran zaradi uživanja mamil in to prav v etapi, ki ni vsebovala nobenega težavnejšega vzpona. Zadeva ni bila jasna in je povzročila vrsto preiskav, ki pa niso spremenile sklepa žirije. Po Merckxovem odstopu je Gimondi z lahkoto zmagal na dirki. Veliki odsotni, Adorni, je nato osvojil dirko po Švici in tudi naslov italijanskega prvaka. Tudi na atletskih stezah smo začeli beležiti prve senzacionalne rezultate. Danek je izboljšal evropski rekord v disku (50,50 m). Pennel pa svetovni rekord v sto-im s Palico (5,44 m). Tudi Italija je izpadla iz Davisovega pokala (izgubila je s SZ s 5:0). Ivan Prebeg, prvi jugoslovanski profesionalni boksar, pa je osvojil naslov evropskega prvaka z zmago nad Angležem Avothom. Še dve zanimivosti v tem mesecu: v škotskem mestu Airdrie je domače moštvo sprejelo v goste Športni oktober se je pričel z evropskim prvenstvom v košarki. Kljub temu, da so se Italijani temeljito pripravili in prvenstvo začeli z velikimi ambicijami, pa se je borba za naslov omejila na vzhodne države. Sovjetska zveza je zopet osvojila 1. mesto, utrpela pa je tudi poraz z Jugoslavijo, ki ji je bila do zadnjega enakovreden nasprotnik. V nogometnem svetu se je mnogo govorilo o dvoboju z* medcelinski klubski naslov. Milina, kd je zmagal doma s 3:0, je v drugi tekmi proti Estudiantesu iz La Plate sicer obdržal prednost, a jo je drago plačal zaradi surovih izgredov nekaterih argentinskih igralcev. Vratar Poletti in branilca Manera in Suarez so dobili zato težke kazni, poleg tega pa so morali še v zapor. Končale so se Slovenske športne igre: v Kulturnem domu so podelili nagrade zmagovitim atletom in društvom. Kot najboljša športnika so izbrali Branka Jazbeca (Polet) in Jano Ban (Komtovel), med društvi pa je bil najbolj uspešen openski Polet. Vojko Cesar je na državnem prvenstvu v deseteroboju zasedel odlično 10. mesto. Pomemben dogodielk je bila tudi otvoritev novega nogometnega igrišča Gaje v Padričah. NOVEMBER V novembru si fe Italija z zmagami nad Walesom in NDR zagotovila nastop v finalnem delu sva-toimega prvenstva. Milan pa je po triumfu z Estudiantesom povsem razočaral: po lahki zmagi nad Beg genom je Italijane v osmini finala izločil Fejenoord. Ista usoda je doletela Crveno zvezdo s Voruiaert-som. in Benfico s Celticom Bolj uspešni pa so bili Fiorentina, Roma in Dinamo. Začelo se je prvenstvo B lige v odbojki in Bor je po začetnem slabem startu kmalu prevzel vidno vlogo. Katastrofalen po je bil «razvoj» namiznoteniškega odseka, saj je moralo moštvo sre di prvenstva B lige odstopiti. DECEMBER Decembra so padle zadnje odločitve v zvezi s svetovnim nogometnim prvenstvom. V odločilnem srečanju te CSSR visoko premagala Madžarsko, Izrael pa sl je zagotovil pot v finale z zmago nad Avstralijo. Zagrebška Mladost je znova potrdila svojo premoč v vaterpolu ln z zmago nad Pro Rec-com zopet osvojila evropski pokal. Med zadnjimi dogodki leta lahko omenimo izločitev Rodezije z Uni/verziade. Znova so se spoprijeli smučarji in največje presenečenje je pripravili Itali jan Thoe-ni, ki je zmagal v otvoritvenem veleslalomu v Val dTser. Uro* Koren nekateri domačini od vojakov, bo stanje še boljše. • Kakšno je vaše mnenje o zamejskem športnem tisku? Nase društvo je bilo zaradi se danjega načina poročanja najbolj prizadeto. Res, nismo vsega opravili, kot smo nameravali, toda upali smo, da bodo naše napore vsi razumeli. Mi se sicer povsem strinjamo s stališčem, ki ga ima do našega nogometa npr. Primorski dnevnik. Toda znašli smo se v takem položaju, ko smo bili prisiljeni najeti nekaj tujcev, ker domačih igralcev ni bilo na razpolago. Toda v bodočnosti bo vsekakor treba prepričati naša društva, da pripravijo nekaj našega. Vse bi pa bilo rešeno, če bi nam skupni odbor naših športnih društev omogočil pri dobiti domače trenerje. Dokler bodo naše ekipe vodili tujci, ne bo naše delo nikoli tako, kot si ga mi želimo. Jasno pa je, da če želimo, da bi npr. Primorski dnevnik posvečal toliko važnosti našemu nogometnemu športu, in tako opravljal svoje poslanstvo manjšinskega časopisa, da mora zavzeti tudi določeno stališče dn nekaterih pojavov v našem nogometu. Vsekakor pa bi tu bila najboljša neka srednja pot. • Kaj pa združevanje društev? Verjetno bi bilo to pozitivno, saj bi bile ekipe močnejše; trenutno pa še nismo «zreli» za to. Dosedanji poskusi niso obrodili sadov. Zdi se mi, da je npr. pri nas združitev Gaje, Zarje in Primorca trenutno neizvedljiva. • In vaš odbojkarski odsek? To je miren odsek, ki nam ne povzroča skrbi: predvsem ker je res naša skupnost, igralci pa se tudi sami organizirajo in žive bolj družabno. Odbojka sicer ni tako priljubljena kot nogomet, je pa pozitivnejša, kajti tu smo že dosegli cilje, ki jih v nogometu še nismo mogli. Tildi uspehi v odbojki so bili lepi in predstavljajo za Bazovico pomemben dosežek. K odbojki pa bomo, z ustanovitvijo novih ekip, privabili še več mladine. • Nogometno igrišče? Vsa vas ga složno gradi in upamo, da se 1)0 prihodnje prvenstvo že odvijalo na njem. • In bodočnost? Nimamo velikih ciljev. V nogometu ne merimo na višje cilje. Tudi v odbojki bi v glavnem radi obdržali sedanje pozicije. Želimo pa, da bi imelo naše delovanje odsev tudi na prosvetnem področju. Če pa pomislimo, da nas pred tremi leti praktično ni bilo, potem smo s tem, kar imamo, lahko že danes zadovoljni. Bruno Rupel llfrpehov polno loto 19 7C zeli v h eni hpo'itnilioin športno uredništvo Primorskega dnevnika Primorec: skupni odbor «investicijc» v mlade Primorje: medsebojna pomoč (O(llH)Vlirin- leliniči vndia A lf.ww.1i ** * (Odgovarja: predsednik M. Kralj) gačno merilo. Predstavniki vseh društev bi se morali jasno iz- • Neka,) besed o dosedanjem delovanju društva. Do pred kratkim smo gojili le nogomet, zdaj imamo tudi dve odbojkarski ekipi: moško in žensko. Seveda je največ zanimanja za nogomet, medtem ko se za odbojko ljudje vse premalo zanimajo. Poskušamo vse. da bi odbojko razširili, predvsem pa žensko. Poleti smo poslali precejšnje število mladink na tečaj v Rovinj, k popularizaciji pa so veliko pripomogle tudi športne igre. • Kakšna je vaša sodba o našem športnem tisku? Menim, da bi moral naš tisk rabiti pri vsakem društvu dru- raziti, ali jih objavljanje v tisku zanima ali pa jim je vseeno, tudi če o njih molči. Po tem bi se vsakdo znal ravnati. • Kaj pa vaša nogometna vrsta? Tuje igralce vključujemo v eki sp'oano Pa n0še delo po edino, če nimamo na Jz.pola-I ko; ,saj ie rasl° na temel jih neke splošne zanemarjenosti gonske pro (Odgovarja: tehniči vodja A. Rupel) • Kaj sodite o dosedanjem delu društva? Menim, da je potekalo v senci številnih problemov, ki so se vlekli še iz preteklosti. Tu mislim predvsem na vprašanje organizacijskih in tehničnih kadrov. Na ni bilo lah je Union: čim več mladih (Odgovarja: tajnik L. Ferluga) • Prosimo Vas, da bi nam podala kirateiK pregled dosedanjega društvenega delovanja. limon deluje itiin leta in v tem času snx) naleteli na številne težave. Ob ustanovitvi društva sinu želeli, da bi šport na demokratični podlagi čimbolj razširili na območju, kjer deluje Union. Namen je bil, da bi se ukvarjali z več športnimi panogami. Na žalost nismo šli preko nogometa, kar je od nas oddaljilo precej mladine. Najprej smo ime.i dve ekipi, nato tri, nikdar pa nismo dosegli večjega uspeha, raze« lami ko smo bimi v 3. kategoriji tretji. Letos pa nas ne zanima toliko rezultat, kot vprašanje mladine. • Kaj menite o stališču našega tiska do nogometnih ekip na Tržaškem? Menim, da je športno združeva nje zelo pomembno, predvsem pa m slovensko manjšino na Trža-ŠKem tn da temu delovanju damo čimvečji pomen. Primorski dnevnik, kot ljst zamejskih Slovencev, bi moral to njeno delovanje v največji meri podpirati ter propagirati. Vsa društva imajo, na žalost, v svojih vrstah italijanske i-gralce. Morda predstavlja Union izjemo, v kolikor deluje na mešanem področju ter ima tudi v statutu izrecno omenjeno, da je njegov glavni namen širjenje športa med slovensko in italijansko mladino. Kljub temu pa bi ga moral tisk vseeno omenjaibi in se zanj zanimati, v kolikor bi s tem seznanil tudi italijanske športnike z razno problematiko. • So v društvih možnosti sprememb? Izrednega pomena je, da imajo društva v svojih vrstah igralce iz vasi, v katerih delujejo. Poleg te- ga, da so ti igralci vez med dru stvom samim iin članstvom, so tudi poroštvo, da bo društvo slovensko. Kajti ni težko ugotoviti, da bodo igralci s slovenskih pod nočij slovenske narodnosti. • Union deluje na področju: Podlonjer, Lonjer, Kataiara; le maio pa je društvo napravilo do sedaj za mladino iz Lopierja, ki je sama začela delovati. Nii tes, da ni Union napravil nič za mladino iz Lonjerja. Na redil .je precej, ovirale pa so ga težave. Mnogo se dela na tem, da bi v društvo pritegnili predvsem slovensko mladino iz Lonjerja in s Katinare. Pri tem pa ne moremo prezreti Podlon.jerja, ki je mešano področje. Na vsak način bi bilo treba bolje prouči ti ves problem ter najti kak izhod. Upoštevati je tudi treba, da je v Lon.jer.ju in na Katinari veliko manj mladine kot pa v Podlonjerju. Namen dru- štva pa .je, da bi vedno bolj težilo proti Loojeirju, kjer ima večino srvojih članov, nima pa igralcev. Problem slovenske mladine pa bi bilo potrebno reševati tudi na prosvetnem področju, kajti tu bomo naleteli na najmanj zaprek. • Kaj pa bodočnost? Naša želja je, da bi v društvo prišlo čim več mladih, kii bi morali v bližnji bodočnosti prevzeti vajeti društva v svoje roke ter mu tako zagotovili obsuij. • Zakaj nima Union v svojih vrstah le slovenskih igralcev? Umetno uvajati slovenske igralce v nogometno ekipo bi bito v nasprotju z izkustvi, ki jih je U-nion imel v zadnjih letih, medtem ko bo treba drugače delati v raznih drugih panogah če se bo društvo začeto z njimi ukvarjati. Radivoj Pečar I go slovenskih nogometašev. Sedaj i "Piosne za igrajo izmenoma za nas trije ne- I blematike. domačini, težimo j>a za tem, da : a m„ r, _ bi čimprej imeli v ekipi samo na- ! * wfl0" °Pf a,T P°^'Sem še igralce. V to smer teži vse naše svojevrsten po:,av- v lsterr] kraiu delujeta marsikje kar po dve slovenski športni društvi. Zakaj? To seveda ni pozitivno. Toda ne bi želel iskati krivcev. Bilo bi pa potrebno, da bi v bodočnost' prišlo do večjega sodelovanja. Tako bi morala društva, ki začrtujejo svoj tekmovalni program za večje prireditve, memoriale, turnirie itd, o tem že predhodno ohveščati tudi 'ostala dn i št vSTTa ko" TifTšl hKrf prt-' šlo do dogovorov, posvetov, izmenjave mneni in bi marsikatera napaka odpadla. • Leto 1970? Naša aktivnost bo šla predvsem v smeri namiznega tenisa in ženske od^o^e. Sodelovali bomo raznih t umovanjih, na obeh stra-| neh mo e (k ar delamo sicer že Izdaj). «Trivestirali» pa bomo pred- dielovanje. Poleg tega pa dajemo prednost domačim in šele naito fantom iz drugih vasi. • Nekateri menijo, da je preveč društev po naših vaiseh. Kaj menite o združitvi športnih društev? Nasprotni smo temu, da bi prišlo do popolne združitve društev. Bulo pa bd možno in koristno naj- menjavi ali jx>sojanju igralcev. Mnoge ekipe obstajajo zaradi vaškega Kkampahilizmaii, prenakateri odborniki pa gledajo po društvih le na rezultate kot take, ne zavedajo pa se svoje narodne pripadnosti. • Razvija se tudi vaša odbojka: kakšne cilje ste si zastavili? Več zaupanja imamo v žensko kot, pa v moško odbojko. To pa , . .... iz silno preprostega razloga. Pan- ; }.sf',rn ze, 0 mn,°?n v nase na.imUijse. te, in teh ie precej vleče nogo- | Sadovi tega dela pa seveda ne bo-— do vidni v letu 1970, ampak še (Odgovarja predsednik S. štrekelj) i pomniti si je treba, da obstaja sto-• Prosimo vas, da nam na krat- I vonskj šport 4 do 5 let in je neko orišete program Primorja v fn®?oce.,v kratkem času pripraviti zadnjem obdobju? i kadre: Nemogoče je zato, da bi po- v lom , -i , vsod imeli 11 dobrih domačih igral- ekinaSeprim/!rfa9 aasf^.)pa članska j cev. Društva bi si morala med se-li.riPa x/^r lT10ri? K tratJ> amaterskl telj pomagati. Morala bi podpirati nn tnairCif Pa. -J Jrustvo ndeto- klub, ki ima največ možnosti, da pilo tudi z naraščajniki. Cilj prve- I prestopi v višio ligo Žareti m hi ga moštva je, da se l-etos^presLopi , morala z najmlajšimi, podobno kot v 2. amatersko ligo. Morda se ta je to storila Gaja. Edino z medse- cilj ne sklada popolnoma s tem. da bi morali vključevati v moštvo predvsem vaške fante. Toda vsi hočejo močno ekipo, željni so rezultatov, za to pa so poirebni dobri igralci. Posegati moramo zato po igralcih iz mesta, vseeno pa upamo, da jih ne bo več kot tri, štiri, ako bomo prestopili v višjo kategorijo • Kaj pa menite o stališču, ki ga ima naš tisk trenutno do nogometnih društev? športniki in vaščani niso preveč zadovoljni z načinom pisanja. Pravilno je, da piše manj, kot prej, kajji vse ekipe imajo tuje igralce iz Trsta. Objaviti bi pa moral urnike tekem. Res je, da igra po naših ekipah precej tujih nogometašev. Toda za- met, medtem ko je deklet mani, so pa bolj konstantne. Končali smo sedaj mladinsko prvenstvo, spomladi pa se bomo vpisali v promoci jsko ligo. Do marca bomo nastopali v prijateljskih srečanjih. • Kakšne želje imate za prihodnje leto? Ponavljam, predvsem bomo težili za tem, da bo pri nogometu sodelovalo čirnveč slovenskih fantov. Nadalje bd želel, da bi bili tudi poleti raznovrstni tumirii, da ne bi nastopali samo v prvenstvih, kajti še bolj so zandimdve tekme med domačimi ekipami Čutimo pa potrebo j» odboru, ki bi to delo koordiniral ter stalno deloval. Moral bi se utrditi ter skrbeti za stik« med raznimi klubi. V športu je premalo sodelovanja. Ako sodelujejo prosvetna društva, ki prav tako obstajajo po vaseh, zakaj ne bd bilo mogoče sodelovanje budi na športnem področju? Kje je ovira za to sodelovanje? Poleg tega pa hi morala biti tudi drugod, podobno kot v Trebčah, športno in prosvetno društvo v tesnem stiku med seboj, pravzaprav bi eno moralo biti posledica drugega. Za naš obstoj je potreb-, no oboje: kultura in šport. Radivoj Pečar čez nekaj let. Srečno in uspešno leto 1970 želi igralcem, članom in simpatizerjem ŠD VESNA Sokol: obstanek v ligi (Odgovarja tajnik B. Brezigar) • Kako ste kaj zadovoljni s preteklim športnim letom? S preteklim športnim letom smo procej zadovoljni, predvsem zato ker smo pridobili v svoje vrs.e veliko število mladih igralcev, tako v namiznem tenisu kot v odbojki. Ženska mladinska odbojkarska ekipa je pravkar zaključila svoje pr venstvo, in to bolje kot smo pričakovali. Naša namiznoteniška na raščajniška ekipa nam prinaša lovorike z vseh turnirjev. • Na katere težave ste naleteli v tem letu in kako ste jih rešili? V letošnji sezoni smo imeli precej problemov. Najtežje je bilo dobiti trenerja za žensko ekipo, katerega smo končno le dobili. Poleg tega v naši društveni organizaciji stal no primanjkuje članov, ki bi radi s prostovoljnim delom pomagali društvu. In prav tako je pri nas problem, ki je skupen vsem zamejskim slovenskim društvom: to je denar. Teh dveh problemov ne mo remo rešiti brez pomoči vaščanov. • Kaj si želite od novega leta? To je vprašanje, i.i ga nas'avljate vsako leto in na katero tako jaz, kot kolegi drugih društev, odgovarjamo zelo optimistično. Večkrat si želimo stvari, za katere vemo, da jih _ ne bomo dosegli. Letos bom skušal biti bolj realen: naš glavni cilj je, seveda na športnem pod ročju: da ostane ženska ekij>a v B ligi. Kar se namiznoteniškega odseka tiče, bi želeli, da bi ekipa ne izpadla iz C lige, kar pa bo težko dosegljivo. Končno pa imamo na sporedu že tradicionalni turnir za «Trofejo Soko!a». Pogajamo se že z vsemi ekipami, ki bodo na turnirju nastopile in upamo, da ne bo nobena odpadla, kot se je to dogodilo v prejšnjih letih. Izkoriščam priložnost in želim vsem našim članom, podpornikom in somišljenikom veliko uspeha v letu 1970. B. Lakovič bojno podporo bi povsod lahko nastopali slovenski igralci. • Zakaj se društvo ne potrudi, da bi dosledno vključevalo v svoje vrste slovenske igralce? Nia Proseku bi lahko našli še nekaj slovenskih fantov. Pri tem pa Je treba omeniti, da se mnogim izmeti teh ne ljubi trenirati, drugi pa sploh nočejo sodelovati. Toda ko eki/ja gleda le na rezultat in na pre.itop v višjo ligo, se pač mora »zmneriti* nekaterim domačim igralcem, ki niso dovolj dobri in je zanje ilgra preutrudljiva. • I^pkšni so upi za bodočnost? Prvi cilj je prestop v drugo amatersko ligo, nato pa se boriti za dobra mest,a, ne pa životariti na dnu lestvice, kot se to godi z nekaterimi našimi moštvi. V višji ligi pa upam, dn bodo nastopali samo domači fantje. Največ v treh letih bi morali vsi tuji igralci iz moštva. Nadomestili,' naj bi jih nogometaši, ki so trenutno pri vojakih ali pa nastopajo po drugih klubih. Skušali smo tudi dohiti igralce od drugih slovenskih ekip, toda vsakdo drži najboljše zase. • Nekateri govorijo, da je na tržaškem preveč nogometnih društev ter da ima vsaka vas svoje moštvo. Ne s'rinjam se. da bi se' morala ta društva združiti. Vzgajati hi morala mladino, ter, kot sem že omenil, si medsebojno pomagati. Najboljši igralci naj b1 nastopali v višjih ligah z enim društvom, Slabši pa naj bi igrali v tretji ligi. Praktično bi moraia biti vsa društva «podružnice» najmočnejšega. Va žalost pa vlada med posameznimi društvi prevelik kampaniiizem. Društva bi si morala vzajemno pomagati, bližnje vasi bi se morale združiti ter težiti za tem, da svojo dejavnost še razširijo na razne panoge. Pri tem pa b1 morali vključevati tudi dekleta, ki so pri mnogih društvih zapostavljena. • Ali je bil napravljen kakšen korak za združitev med Primorjem ter Konto vetom? Treba bi se bilo o tem pogovoriti. Menim, da bi za to moral poskrbeti tudi Primorski dnevnik s svojim pisanjem. Na vsak način pa bi moralo biti na Proseku in'Kon-tovelu le eno društvo. Radlvo Pečar :::::::::::::: Vsaka razvojna pot privede do sprememb. Te spremembe pa gredo lahko v razne smeri. Lahko so pozitivne, pa tudi negativne. Včasih pa je lahko tak pojav istočasno oboje: pozitiven in negativen: odvisno je le od tega, s katerega zor nega kot ga gledamo, ali pa tudi kdo ga gleda. Tako nekako je tudi z nogometom v naših športnih društvih. V začetku so društva ustanavljala no gometne odseke z namenom, da bi omogočila domači mladini športno udejstvovanje. In tako je tudi bilo: nastopali so predvsem domači fantje, ne glede na to, če so bili nogometne igre zelo vešči ali ne. Stvari na tem področju pa so se začele polagoma spreminjati: žgi ja po zmagi je postajala polagoma Use močnejša. Pa še nekaj: svojo nogometno ekipo so želele imeti tudi vasi, ki same niso razpolagale s tolikim številom mladincev, da bi lahko same sestavile svojo enajsterico. In tako je prišlo do pojava, ki je postal v preteklem letu že pravi problem št. 1 našega nogometa, in ker je ta igra pri nas zelo razširjena, lahko rečemo tudi našega slovenskega zamejskega spor ta sploh: problem tujcev. Če je bilo v prejšnjih letih v posameznih ekipah le nekaj nedoma-j činov, morda eden ali dva, v vseh V domačih športnih društvih predvsem domači tekmovalci moštvih skupaj pa te za polduca- J jo kajpak tudi odbojkarji in za nji- mladinci pa ostajajo izven igrišča? nekod skoraj nima več kdo nositi? , če°smo 'se^a'danes- ko' ne- bi ga precenjevali. Ker ie pa bil kljub temu to osrednji sporni pro-našega slovenskega zame j- blem ta. je to bilo v preteklem letu vse mi košarkarji, pa atleti, pingpon-drugače. Ko smo seštevali te nedo- | garji, smučarji itd. Zato je prav, mačine, smo jih našteli že več de- če si poleg številnih uspehov, ki so setin. Ponekod domačih igralcev v ekipah skoraj sploh ni bilo več. Stanje se je tako povsem spremeni- jih naša društva dosegla v preteklem letu danes ogledamo tudi ta pojav, ki sodi prav gotovo med naj- lo: kjer je bil pred leti eden ali \ bolj zapletene v delovanju naših dva tujca, je zdaj eden ali dva j športnih organizacij, domačina. Pri obravnavanju tega pojava so se naši športni delavci in voditelji razdelili v dva tabora: prvi je vključevanje tujcev opravičeval » trditvijo; ila ima pac vsako društvo pravico do zmage in da je upravičeno za dosego tega cilja najemati tudi tuje igralce. In zato naj bi bilo vključevanje tujcev v ekipe pozitivno. Drugi tabor pa se je postavil na nasprotno stališče, trdeč, naj imajo možnost športnega udejstvovanja predvsem domači igralci. Katero stališče je bolj sprejemljivo? Strinjamo se, da to vprašanje ni lahko. Kljub temu pa se ga je treba lotiti, saj bi se v nasprotnem primeru šport v naših društvih po vsem izrodil: če imajo pravico do takih stališč nogometaši, aa ima- Naša društva so imela ob svoji ustanovitvi točno začrtane smernice: med našo mladino naj bi delovale kot ustanove s telesnovzgojno, vzgojno, rekreativno, razvedrilno in narodnoobrambno vsebino. Samo kolikor bi izpolnjevala vse te lastnosti bi jih lahko prištevali med društva, ki sodijo med naše manjšinske organizacije. Nobeno društvo pa si ob svoji ustanovitvi ni zastamlo v svojem programu, da mora nasiopuli s x.x* j .... - . ali oni, točno določeni ligi. Vprašanje kakovostne stopnje je bilo torej spočetka povsem drugotnega pomena. Psi izgovori, s katerimi skušajo odborniki nekaterih društev opravičiti vključevanje nedomačinov v vrste lastnih ekip so v glavnem dvoumljivi. Je mar dopustno, da tujec nastopa v moštvu, domači domačini pa morajo igrati »iz idea- in so prisiljena najemati tujce S drobne je dotaknili Nikomur nač no lizma in zavednosti*? Je mar do- tega zornega kota je to res. Toda 1^^=? niiXX,o,,nR pustno, da je postala bitka za re je mar res neobhodno potrebno, da \[ako nai vodi svo ie fnnrtin dru zultat osnovni cilj mnogih športnih ima svojo nogometno enajsterico %too Vsak ie aosrLda/ Joiih voditeljev, ki so pripravljeni za to prav vsak naš zaselek? Mar bi ne in mneni Po dturn rani va žrtvovati marsikatero naše načelo, : bilo mogoče združiti nekaj ekip v 3mora ^eveda tudi dovustiti1 da tudi za katero se sicer tako zagrizem eno samo, močno, kateri domačih dZai wCo nieoorib deian,Ib a borimo na drugih področjih (tu mi- igralcev tako ne bi manjkalo? Z lol iZ Z JZ L, T , slimo predvsem na izrivanje našega \ Tu - .. .. . ko, kot pm veleva vest in lastnt materinega jezika iz naših ekip in 1 J" mnog, vodi- pogledi na določeno vprašanje. Prav društevP tel]x ”•* drustev namreč trde, da zato pa je treba tudi razumeti, da Tak način dela ie seveda n rine- Ibi liudie moštva več ne podpirali, danes marsikdo nogometne ekipe del do tZ. "da daneJne* uspeva « « « ^ooalo. Tfi to je mor- nekaterih naših društev, v kateri več toliko tisto društvo, ki ima ta- da rl ’ r J *T ostal°ta,ko' kot ”otra,^ plavanje ne poteka v du-ke ali drugačne domače mladince, \}ehZ ]\ ,, °°a voditellev ”a' ^ domačih izročil v kateri ne -........... ! sih aiustev j,., ,uiv ■, m •( igrajo domačim, v kateri m slišati jezika Cin vedno pogosteje niti ne več na tribuni) in kjer vzgoja igralcev ne poteka v domači, besedi, ne morejo več prištevati med — domači šport. Prepričani smo pa. da se bo glede tega pojam le marsikaj spremenilo in krenilo na pravilnejšo pot. Toplo si zato želimo, da bi v naši vsakotedenski rubriki tDomači šporl», ze v letu 19/" uideh vsa t soboto in nedeljo tudi imena vseh naših nogometnih ekip, domačih njo JalLlec nekaterih mjmetnih “j.” Povedo, kako etaari ekip se je tako preneslo na naku povanje čim boljših igralcev, pre- cej manj pa na vzgojo domačih igralcev. Zato nekatere naše ekipe tudi razpuščajo svoje mladinske ekipe, ali pa sposojajo* svoje mladince tujim društvom. Kje je torej tukaj delo z domačo mladino? Kje telesnovzgojni in vzgojni element? In končno: kam naj prilepimo narodnoobrambno etiketo naših (zlasti nekaterih) drustev, ko pa je po stoje pravilno. Če so nasprotnega mnenja, jih je treba pač prepričevati in jim dopovedati, da je v športu treba res napeli za zmago vso sile, da pa nikakor ni treba za zmago plačati vsake cene. Zmaga pač ne more biti sama sebi namen, ampak je to izključno posledica, ne pa cilj. Pojav o katerem smo govorili, sicer v naših društvih še nikakor ni alarmanten in bilo bi zgrešeno, če i ekip. Bor: enotni nastop športnikov (Odgovarja: predsednik D. Košuta) • Kako ste zadovoljni s preteklim letom? V splošnem sem zadovoljen. Vse je odvisno predvsem od tega, kakšne tehnične in finančne možnosti pogojujejo vodstvo pri dosegi ciljev, ki si jih je zastavilo. V košarki smo se znatno ojačili m to proti vsakemu pričakovanju. Kot primer naj omenim, da smo bili na «Mladinskih igrah* edino tržaško košarkarsko društvo, ki je nastopilo v vseh kategorijah. Zaradi tega smo dobili tudi pohvalo deželne federacije. Zasluga in pohvala za ta vzpon gre požrtvovalnosti in disciplini vseh igralcev, od najmlajšega do najstarejšega, in še poseb no prof. Mariju, ki je vse svoje sile in vsako svojo prosto minuto posvetil razcvetu in okrepitvi te izredno priljubljene panoge. Isto , ve lja tudi za njegove ožje sodelavce. Želim poudariti, da sloni vsa naša dejavnost v tej panogi na popolnem amaterstvu igralcev in trenerjev, medtem ko celo manjša društva od našega delujejo na profesionalni bazi. Naši fantje gradijo svoje uspehe iz idealnega navezali ja na društvene barve, na osnovi medsebojnega prijateljstva in razumevanj in narodne zavesti. V glavnih obrisih velja tudi za odbojko kar sem povedal o košarki. Vendar ni tukaj še kvantiteta na zadovljivi ravni tako pri moških kot pri ženskah, dočim je kvaliteta prve moške ekipe vidno napredovala in se tehnično izpopolnila posebno s prihodom trenerja igralca, državnega reprezentanta Sergija Ve ljaka. Ta je pokril veliko vrzel, ki jo je ustvaril umik iz športne aktivnosti našega dolgoletnega priznanega stebra društva, sekcije in ekipe, pridnega Uča Jurkiča. Moja želja ob novem letu je, da se Učo kaj kmalu vrne v svojo ekipo Pri men j enim težkočam smo z lastno pobudo zgradili novo igrišče na odprtem za odbojko in košarko. Javne podpore za naše delovanje ne zadostujejo za kritje izredno skromnih zahtev naših igralcev in živih stroškov sekcij. • Kaj pričakujete od novega leta? Pričakujemo enotni nastop na športnem področju vseh zamejskih Slovencev v Italiji in to v vseh italijanskih športnih prvenstvih, kjer imamo možnast nastopanja. Pričakujemo tudi več športne etike, morale in miselnosti sploh pri športnikih in pri ljudeh, ki jim je pri srcu razcvet našega športa kot važnega dejavnika v vsestranskem izoblikovanju mladega človeka. Najdimo enotni jezik, da se bomo razumeli, spoštovali, združevali in o-hranili, odstraniti pa moramo tiste, ki so tem principom iz kakršnega-kol razloga nasprotni. To so moje, in prav tako želje Š Z Bor. ki je prav gotovo doprineslo odločilni delež k razmahu športa v naši narodni skupnosti. b. L Gaja: združitev Gaje, Zarje in Primorca (Odgovarja: tajnik K. Andolšek) • Vaša ocena mlmiullega leta, glede na vaše društvo? Zadovoljni simo z nogometom ln balinanjem, manj pa z odbojkarski m odsekom. • Osrednja problema Gaje v pretekli sezoni? Nogometno Igrišče in odbojkarski trener. Oba smo rešili zadovoljivo. Zgradili smo si novo nogometno igrišče, odbojiko pa trenira državni reprezentant Sergij Veljak. • imate v načrtu še kakšne gradnje? Potrebovali bi slačilnico piri odbojkarskem Igrišču in morda se bomo te gradnje lotili prav letos. • In še drugi načrti ter želje? Tudi letos nameravamo izpeljati športni teden Gale, kar se pa želja tiče. želi vodstvo Gaje še vedno predvsem to. da bi čim prej prišlo do združitve med Zarjo, Primorcem in Gajo. IIIIIHIIIIIimillllMIlimilllllHHIIIIIHIIIIItlllltMllllllllllllllltllllllinillllMIIIIIIIIIIIIIIHIMIIHIIIIIIIIIIItllimill Breg: igrišče in telovadnim • Letošnje slovenske športne 1-gre so pokazale, da Je v Križu vrsta mladine, ki je izredno talentirana za vse športe. Cernu goji Vesna torej le nogomet? Doslej smo svoje organizacijske ln finančne napore usmerili predvsem v nogometno ekipo, zlasti pa (Odgovarja: nredselnfk M. Kuret) • Ali bi lahko napravili kratek obračun delovanja Brega v preteklem športnem letu? Naše delovanje obsega več panog. Nogomet je naša tradtoio-ralna športna panoga. Tudi letos snu skušali v nogometu oiiraniti vse ekipe, ki smo jih do ^edaj i- , v gradnjo nogometnega igrišča, meli, in sicer: člansko enajsterico, ; Zdaj, ko bomo nekoliko lažje «za-naraščajnlško moštvo ln ekir>o naj- dihali)), pa bomo poskusili delova-mlajših. Naraščajniki se bodo ude- , tl tudi na nekaterih drugih podležih turnirja spomladi n se zato ročjih. Tako nameravamo spomla- __j ------- . . 1 vestno pripravljajo. Prav te dni d! ustanoviti tudi odbojkarski od- ženskah so nas zapustile nekatere j pa se odvija notranji turnir naj- se,k. »starejše* igralke, ki so ojačile na-j j ^ v zaxjinije(m času se je dokaj ža- rim t i dr,eralkaina seveda ‘ še Člansko moštvo, ki letos nasto- ostrila debata o domačih in tujih nrtman kuie n toove rotine Igrajo pa v 2. kategoriji, ni doseglo več- igralcih v naših enajstericah, pumanjkuje njihove rutine ^ uspehov Da w papravlll t,re- , Kakšno stališče zavzema Vesna v nutnl položaj in uredili tudi naj- item vprašanju? mlajši kader, simo najeli norega i Do lani smo Imeli le eno nogo-trenerja. Čeprav smo na zadnjem , metno ekipo, kil je bila mešana, mestu lestvice, nismo Se obupali, Letos smo ustanovili še eno, v ka-kajti prepričani smo, da bon,o z ' ter! nastopajo le domači fantje, dobro in vestno pripravo dosegli (Razen te?a pa imamo še mladinca zadovoljiv izid. , sko moštvo, katero sestavljajo O Poleg nogometa pa gojite tu- fantje med 14. in 16. letom staro pa zelo požrtvovalno, tako da smo še ostali v B ligi, in tega se vsi veselimo. Obetamo si še boljše re zultate za prihodnje prvenstvo, saj smo prepričani, da si bodo dekle ta, z državno reprezentantko Sonjo Pernarčič na čelu, krepko zaviha la rokave. Naj omenim, da so na še mladinke zabeležile izreden u-speh v Neaplju, kjer so se prebile do finalne tekme za naslov državnega prvaka. Odlično drugo mesto je pravično plačilo in nagrada njim samim, požrtvovalnemu in pridnemu trenerju prof. Furlaniču. Pomanjkanje trenerjev in prostorov je v namiznem tenisu povzročilo tudi malodušje igralcev in naraščaja. Odhod obeh bratov Košuta, Borisa zaradi študijskih obveznosti v Rim, Edija zaradi nesogla sij v sekciji sami. in večkratna menjava referenta, so povzročili trenutno krizo, ki jo moramo z u-streznimi ukrepi čimprej odpraviti. Računamo na znatno izboljšanje namiznoteniškega odseka že v naslednjem prvenstvu. Pri lahki atletiki je bilo leto posejano z nekaj dobrimi rezultati posameznih tekmovalcev. Pomanjkanje delovanja pri najmlajših je pripisati dejstvu, da smo začeli tek movalno sezono kasno, tekmovanja zanje pa so bila vsa v začetku leta. Poleg Švaba, Sedmaka, Udoviča in Ruzziera je bil zelo uspešen Vojko Cesar s svojim nadvse pozitivnim 10. mestom na državnem prvenstvu v deseteroboju. Tudi ostali atleti so se dobro odrezali vendar je bilo tudi v tej sekciji pomanjkanje trenerjev zelo občutno. • Na katere težave ste naleteli? Opazili smo in se tudi spotaknili ob nerazumevanju o pomembnosti obstoja Športnega združenja Bor v nekaterih krogih. Mislim, da si marsikdo še danes ni na jasnem, kakšna naj bi bila zamejska športna politika! Velika ovira razmahu našega združenja je predvsem po-manjaknje primernih prostorov za treninge in nastope Često se je govorilo o hudi potrebi nove telovadnice, ampak na žalost je vse ostalo le pri besedah Naša mladi na, ki se navdušuje za šport, je do živela bridko razočaranje zaradi neizpolnjenih obljub o zidanju nove Polet: več pozornosti športu (Odgovarja: predsednik E. Kraus) in podobno. Konično gre še za mo-• Ste zadovoljni s preteklim šport- ralno plat vprašanja, namreč v di odbojko in šah? Kljub pomanjkanju telovadnice, smo se lani z žensko odbojiko v B ligi dobro Izkazali. Ekipo namreč trenira sposobni trener fJčo Jurkič. Skrbimo tudi za mladinsko moštvo. Se vedno pa imamo težave s člansko šesterko, kajti moštvo je še vedno brez trenerja. Upajmo pa, da bomo kmalu rešili tudi tc vprašanje. Poleg odbojke gojimo tudi šah. Priredili smo ze drugi šahovski turnir, ki Je zeio dobro uspel, zato bomo že etos vpisali to športno panogo v CONI • Kaj menite o dejstvu, da naš tisk posveča malo pozornosti domačemu nogometu? Zal nam je, da posveča tako malo prostora tej športni panogi, ki je še vedno najbolj priljubljena med našo mladino. • Kaj pričakujete od novega leta? Pričakujemo igrišče ln telovadnico. In mislim, da s tem nisem izrazil samo svoje želje, temveč želijo odbornikov, članov. Športnikov. Poleg tega bi želel, da bi izvedli tudi letos športni program, ki smo ga sestavili na občnem zboru Kot vedno pa je za nas zelo važno, da nastopamo, ne glede na izide. b. 1. niim letom? Ce upoštevamo, da smo naše delovanje na športnem področju začeli z najmilajšimd, z mladino od 6. do 14. leta starosti, potem lahko rečemo, da smo z našimi uspehi v letu 1969 več kot zadovoljni. Ne toliko zaradi uspehov, ki Jih posamezne ekipe dosegajo v raznih prvenstvih, temveč ker srno iz za-četoištva prešli na resno delo in ekipe postavili na noge. Danes razpolagamo s štirimi ekipami naj-mlajših ln to je za nas največji uspeh. Rezultati dela s terni ekipami pa se bodo pokazali šele čez eno aild dve leti. Sodelujemo z moško ln žensko e-kipo v naraščajniškem prvenstvu košarke ter z moško in žensko e-ktpo v mladinskem prvenstvu odbojke. Glede naraščajnikov — košarkarjev bi dejal, da je to ekipa, ki ima vse pogoje, da se že prihodnje leto uveljavi in poseže v boj za prva mesta v svoji kategoriji. Tudi dekleta stopnjujejo svoje znanje, vendar prepočasi ln le tu pa tam kdaj zablestijo. Potrebno bo še dosti dela in truda, če se bodo hotele približati svojim moškim sovrstnikom. Glede ženske odbojkarske vrste naj poudarim, da je sestavljena iz deklet, starih 13 ali 14 let, kar pomeni, da imajo še vso bodočnost pred seboj. Drugače je s fanti, ki so že starejši, vendar so pokazali mnogo volje ln truda, čeprav je ekipa nastala komaj pred samim začetkom prvenstva. Poleg tega redno vadimo kotalkanje ln se tečaja udeležuje 36 otrok, ki se že sedaj vestno pripravljajo na zaključni nastop junija prihodnjega leta. Toliko o nošlh uspehih v preteklem letu. Pri tem pa ne smemo pozabiti na nas naj večji uspeh, na prvo mesto na 11. slovenskih športnih igrah. Ta uspeh Poleta je bil rezultat dela in prizadevanj vse o-penske mladine, ki se sicer udejstvuje tudi pri drugih društvih. Dokazuje pa, da Imamo na Opčinah vse možnosti, da se delo na športnem področju lahko tudi v bodočnosti vsestransko razvije. • S tako plodnim delovanjem ste gotovo Imeli precej težav z organizacijo ...? Težkoč ln problemov — kot verjetno pri vsakem društvu — ne manjka. Težave so finančnega pa tudi materialnega ln moralnega značaja. Pomanjkanje denarnih sredstev Je verjetno Šibka točka vsakega društva, zato se o tem ne Eplača zgubljati besed. Potem so na vrsti materialne težkoče, kot na primer pomanjkanje telovadnice za zimski trening, vprašanje prevozov Igralcev na tekme, treninge smislu moralne podpore, fcl bd jo morala mladina dobivati od starejših — a je žal nima! • Kaj pričakujete od novega leta? Predvsem želimo, da bi mladina ostala strnjena okrog svojega športnega društva, ga krepila z novimi silami in dosegala dobre uspehe ne samo na športnem področju, temveč tudi v šoli ali na delovnem mestu. želimo si, da bd slovenske organizacije na Tržaškem posvetile mladini ln športu več pozornosti kot doslej, tudi šole naj bd športni dejavnosti odkazale mesto, ki ga zasluži. želimo sl, da bi leto 1970 združilo vsa slovenska športna društva v zamejstvu. • In končno sl želimo, da bi ob naših tekmah ln prireditvah vi deli ob Igrišču več Opencev, da bi nas vsaj moralno — če že ne materialno podprli. b. 1. Športno društvo POLET želi vsem svojim članom in prijateljem ter vsem slovenskim športnim društvom v zamejstvu, uspehov polno leto 1970. namizni rtm NZ TURNIRJU V GORICI Obetajoči nastopi igralk goričkega Doma in Krasa Najbolje so se odrezale Devetakova, Miličeva in Kobalova namiznoteniški turnir «Luposport». katerega so se udeležili najboljši igralci in igralke iz naše dežee. V ženski konkurenci so nastopile tudli predstavnice ganskega Doma in zigoniškega Krasa, ki so dosegle nad vse zadovoljive u-sipehe. Že prejšnjo nedeljo je bil v Trstu podoben namiznoteniški turnir, na katerem je Krasova igralka Sonja Milič presenetila vse prisotne s svojo igro in tudi z doseženim uspehom. Uvrstila se je namreč v finalni del tekmovanja, ki bo na sporedu 14- januarju. Goričanka Devetakova pa je naletela na zelo neugoden žreb in so jo v četrtfinalu izločili. V Gorici je nastopilo kar deset slovenskih igra.k, in sicer šest Goničank ter štiri predstavnice zgoniškega Krasa. Najbolje se je odrezala domovka Mirjam _ Devc-I tak, ki je osvojila na končni le- liiimliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilli«illllliilliill*iiiiiii«ii**, oijevo. Ta je krasovko premagala v treh nizih predvsem s svojo veliko izkušenostjo. Nekaj rezultatov: Milič - Dornik 2:0 (17. 17) Sirca — Colautbi 2:1 (15 —16, 19) Prinčič N. — Della Pietra 2:1 (10, -21, 15) Kobal - Prinčič L. 2:0 (11. 10) Marici — Blazina 2:1 (8, -18, 14) Polli - Kobal 2:0 (4, 6) Devetak - Milič 2:1 (-19. 14, tl) Grion — Devetak 2:1 (-19, 14, 11) KONČNA LESTVICA: 1. Grion 2. Poli 3. Devetak (Dom Gorica) 4. Marici 5. Milič in Kobal (obe Kras) —bs— OBVESTILO ŠD Breg organizira 6.1. 1970 smučarski izlet v Kranjsko goro. Odhod iz Domja bo ob 5.15 zjutraj. Vpisovanje pri vaških zastopnikih do sobote, 3 januarja 1970 Preimenovanje šesterke tržaških gasilcev OdibVkarskn sekcijo tržaških gasilcev «Raval co» so raTipusttli. Na n eno mesto je stopilo novo dru-1 šrt-o, ki nori ime P&llavolo Tre-stlna. Do tega je prišlo zaradi trenj, ki so nastala v gasilskih vrstah NOGOMET V MLADINSKI LIGI Gaja zasluženo osvojila prvo mesto lestvice GAJA — CRDA 1:0 (0:0) GAJA: Kante. Stramiščak, Vrše, Sosič, Glavtna., Radesič, D. Grgič, Racman, Rlsmondo, I. Grgič, 13 Križmančič. Preteklo nedeljo je mladinska e-najsterica Gaje na »vetoivanskem Igrišču odigrala zadnjo tekmo mladinskega nogometnega prvenstva proti CRDA. S to zmago sl Je slovenska enajsterica zagotovila vstop v finalni del tega tekmovanja, ki bo na sporedu sred! februarja V tem delu tekmovanja bodo nastopile štiri najboljše ekipe Iz obeti izločilnih kol. V zadnjem srečanju proti enajsterici CRDA so gajevci zaigrali kar s štirimi rezervami. Nasprotnik Je zato napadal vso tekmo, toda odlični vratar Kante je često z naravnost akrobatskimi posegi prestrezal pot nevarnim strelom Gaji Je uspelo Sele v 36. minuti v vodstvo Edito gol tekme je dosegel Radesič. Seveda pa upamo, da se zmagovit h .r>ot, gajevcev ne bo prenehala tukaj, če bodo »zeleno-rumato« zmagali tudi na deželnem prvenstvu, potem bodo branili slovenske barve tudi v državnem merilu. Peter KVALITETNO SVEŽE MESO VSE VKSTE SVEŽE PKKUTN1NE SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PK1STNA USTEKLENIČENA VINA IN UKUGO VAM NUDI: PREKO SVOJIH TKGOVIN IN MARKETOV NA BLOKU PRI ŠKOFIJAH NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU Spoštovanim odjemalcem in kooperantom vošči kolektiv prijetno in srečno novo leto 1970 in se priporoča še za nadalje VOJNI HOMAN SLOVENSKEGA NAHODA 20. Črna vojska Zadaj se je zasmejal Segal: »Zmeraj kvasite neumnosti. Zaradi take posrane ptice!» Toda Palir je trdil, da bo vojna trajala še tri leta. »Naj traja kolikor hoče, samo da bi o veliki noči dobil iopust,« je z 'vzdihom končal razgovor Holcman. Ptica, ki je kukala, ni slutila, da je s svojim klicem čez sto ljudi spravila v slabo voljo. Dih pomladi je izvabil iz kompamje tudi prvo pesem. Med maršem se je začelo tu pa tam brundanje, sprva rahlo Iška j oče, potem glasneje, dokler se prsi niso odprle. Oglasilo se ie pet, šest pesmi hkrati, vsaka narodnost je brundala zase, toda vsi napevi so bili podobni... Celo Talerhofovci so brundali, hrepeneč ukrajinski napev. Kal se je zgodilo? četovodja Erdkbtog Je prisluhnil... bila Je slovenska pesem ki ga je pritegnila. Peli so štefanlč, Palir, Amun, Grum, Pekol, Istran Demark in še nekateri drugi, ki so se med maršem zbrali okrog jedra, katerega so tvorili prvi trije To Je bilo med petjem dovoljeno. «Bom grmovje posekal in praprot požel...« Pesem je trepetala skozi brneči zrak. Četovodja je navdušeno vzkliknil: »Slovenci! Pa pojmo slovenske pesmi, če drugače na gre. Korporal Smuk, organiziraj zbor!« Slovenci so se sramežljivo spogledali, toda Smuk je že korakal poleg Erdkoniga v prvi vrsti in klical: «Pevd na čeio!» Stefanač je zapel s svojim jasnim prešernim tenorjem: «Kaj nam pa morejo...? Ostali so mu odgovorili: «Nlč nam ne morejo...!« Glasovi so bili tako topli, objemajoči, da je mahoma zabrundaj prvi vod in za njim cela stotnija. Pesem se je dvignila, riastla, osvajala. Ker večina ni poznala besedila, je brundala samo napev. Vojaki so žareli, zrak je brnel in se tresel v daljavo. Prebivalci predmestij, skozi katera je bataljon korakal ln ld so poznali njegovo mračno, čudno moštvo, so postajali in se čudili. Da, bataljon št. 100 je prvikrat pel... In že Je bila velika noč tu. To leto so bili dopusti ustavljeni, toda nekateri protežiranoi so ga vseeno dobili; med njimi je bil tudi Segal. Od Slovencev ga je dobil le Poznik. Med vojaštvom je to vzbudilo hud odpor. Za praznike so nekatere obiskali domači. Ker so se razlezli večinoma vsi častniki in ker tudi Roma ni bilo na spregled, Je bilo v barakah več svobode, obiskovalci so smeli posedati po pogradih. Barfussa je obiskala njegova sestra, lepo, veselo dekle z dežele. Dekle ni bilo sramežljivo, temveč se je poredno smejalo soldašktm opazkam. Barfuss Je mahoma bdi ves živ od novih prijateljev. Toda tu Je bdi Holcman dojna. Ko sta se Barfuss in Holcman na veliko noč pozno jpijana vinila domov, je Holcman venomer ponavljal. «To ti rečem, Barfuss, tvoja sestra je res deklič! Po vojni jo vzamem, primojduši, da jo vzamem!« Od Slovencev je dobil obisk samo Pekol. Njegova mati, ovdovela viničarka iz Slovenskih goric, je prišla dopoldne z velikim jerbasom na glavi, kakor bi nosila pisanke k žegnu. Tudi oblečena je bila, kakor se v teh krajih oblačijo. Bila je majhna in vsa rjava ter velikih, dobrohotnih oči. Svojega sina ni videla že štiri leta. Ob svidenju ni nobeden Jokal, čeprav so oba skelele oči. Mati je hotela kar pred vhodom razdeti vsebino jerbasa, toda sin jo je povlekel stran od vhoda. Slednjič sta se ustavila za barako. Pekol je rinil mater v samoto, da bi jo objel, toda ko sta bila sama, tega ni storil, temveč jo je samo gledal. Tudi mati ga je nekaj trenutkov strme gledala, potem se je pa, kot bi bila v zadregi, sklonila nad jerbas Tu je bila velika, prava prekajena velikonočna gnjat, platišče prekajene slanine, velik rumen poprtnjak, steklenica /ina, steklenica žganja in še polno raznih drobnarij. Pred sinovimi očmi se je bleščalo. »Gnjat, poprtnjak in vino sem imela včeraj pri žegnu,« Je razlagala mati, kakor bi se ji mudilo. Pekol je strmel. Daši je razumel materine besede, ni mislil prav nič na njih vsebino, ne žegen, temveč bi bil rad mislil na to, od kod je njegova uboga mate ki razen nekaj kur ni imela nič svojega, vse to dobila. Toda njegovo srce je bilo tako polno, da tudi na to ni mogel misliti, pač pa je bil poln globokega in svetega občutka, ki ga je vsega zajel. Skozi trepalnice je videl materine rjave, razpokane roke, ki so drgetale nad jerbasovo vsebino, kakor bi se bale, da bi jo videle nepoklicane oči. Koliko je morala prestradati, preden je spravila tako ogromno bogastvo skupaj. Toda mati je še iskala na dnu jerbasa. Naposled je njena roka privlekla na površje rdeče pobarvano pisanko. «To Je zate!« mu je s posebnim naglasom prožila jajce. Sin je stegnil roke, toda preden je vzel dar, je z obotavljajočim se glasom pobaral: «Kdo je dal to...? «Lenca...» Materin glas je bil tih, boječ. (Nadaljevanje sredi) - 10 - Kaj si želijo za Slovence (Nada.jevan)e s 7. strani) v letu 197» j::;::::::::::::::::::::::::::::: MARKO VVALTRITSCH publicist in pokrajinski odbornik - Gorica V letu 1970 se zaključi , petletni mandat krajevnih uiprav na Goriškem. V tej debi smo prišli Slovenci prvič, odkar je v italijanski državi zavladal fašizem spet v tiste organe krajevnih uprav, kjer se o A _____ življenju v teh « krajih dejansko m odloča. Rezultati tega vztrajnega petletnega dela so danes vidni na zmago nad fašizmom, ne da bi čakali na privoljenja rimskih birokratov. Zato se morajo vprašanja slovenskega šolstva v Italiji rešiti hitro, popolno in pravično, želja vseh Slovencev v Italiji je, da bi se tudi druga vprašanja reševala hitro in v duhu ustave. Prof. SLAVKO BRATINA občinski odbornik v Gorici Ob vstopu v novo leto želim go- riškim .%ovencem vsestranskih u-', ki spehov, naj jih spremljata poglobljena narodna zavest in vedno večja ljubezen do naših šol. MARIO GRBEC občinski svetovalec raznih področjih, čeprav sem med tistimi, ki trdijo, da je treba še mnogo napraviti, da pridemo db popolne enakopravnosti. Z našim konkretnim delom simo šele pričeli in slovenski rojaiki na Goriškem so priča, dia je garaška pokrajinska uprava, v mejah svojih pristojnosti, v teh letih precej naredila. V letu, 'ki se pravkar začenja, in tudi v naslednjih letih bomo marali Slovenci poseči v še večji meri v vse panoge javnega življenja v naši pokrajini. JSUfek mm . : Dr. ZORKO HAREJ glasbenik Ob vstopu v novo razdobje, ki ga za posamez nike in n.irode odpira začetek leta 1970, iskreno želim vsem Slovencem v domovini, v zamejstvu in v zdomstvu čvrstega zdravja, razsvetljenja in dobre volje, da bi v skladu z značajem, z življenjskim prostorom In s posebno vlogo v človeškem občestvu mogli živeti, uspešno delovati in na osnovi prosvetljenega gospodarstva v miru in v prostosti razvijati in bogatiti svoje naravne darove. Predvsem pa želim, da bi vsi Slovenci kljub svetovnonazorskim, političnim in verskim razlikam ter osebnim, skupinskim in strankarskim interesom, spoznali in pripoznali svojo skupno psihofizično osnovo in po svojih močeh vsi težila k istemu skupnemu cilju. Rad bi najprej poudaril željo in splošno zahtevo, da ne bi bilo več razlaščevanja zemlje In »začasnih« zasedb zemljišč. Zaradi tega so naši ljudje, večinoma kmetje utrpeli ogromno škodo. To izkopava korenine našega kmetijstva, splošnega gospodarstva in narodnega obstoja. Dežela, ki 1-ma največje pristojnosti za kmetijstvo, naj bolj učinkovito in s Primernimi posegi ukrepa za ohranitev in napredek kmetijstva ter »uščito splošnih koristi kmetov, tako da bo tudi naša mladina videla v naprednem kmetijstvu možnost dostojnega življenja in zaslužka, žefliim si tudi, da bi se v miru in splošnem napredku utrjevalo in se še bolj poglobilo medsebojno spoštovanje in dobro sožitje med Slovenci in Italijani in da bd vsem Slovencem v Italiji, ne glede na pokrajinsko porazdelitev, priznali narodne pravice in enakopravnost. MIRO PRESL učitelj v pokoju Bazovica V prihodnjem letu naj bi se slovenska šola ne moteno razvijala, dobili naj bi svo-m jo administracijo * (nadzornike, šol- ske skrbnike), poleg tega naj bi čimprej dobili slovensko stro kovno šolo, nam je bila obljubljena. Za Bazovico si posebej želim, da bi uresničili za misel slovenskega poimenovanja ulic in trgov ter da bi vse bazoviške organizacije sodelovale v prijateljskih odnosih v novem prosvetnem domu, ki ga bomo odprli v ja nuarju. Športnemu društvu Zarji, ki je sedaj v precej težkih finančnih razmerah, želim, da bi v letu 1970 do- SREČKO OREL cvetličar - Prosek VIKTOR SOSIČ odbornik SPD »Tabor* Opčine Predvsem si želim, dia bi bilo to leto miru tar ko v svetu, kakor tudi med zamejskimi Slovenci. Delavnost na tržaškem o-zemlju, kar se tiče prosvetne dejavnosti naj bi bila bolj plodna, kar bi prineslo boljše uspehe v prosvetnih društvih. Uspešnejše leto želim predvsem prosvetnemu društvu »Tabor« ■ Ončin. Predvsem želim, da bi bile v letu 1970, ob 25-obletnici zmage nad nacifašiz-mom, prizna-n e vsej naši narodni skupnosti v Italiji vse prav ce po načelih u-stave in mednarodnih dogovorih. Potrebno je, da vztrajno zahtevamo svoje prar vice, želel pa bi, da bi bili vsi bolj dosledni in da bi brez bojazni znali javno izpovedati svojo narodno pripadnost. Tržaška občina in pokrajina naj postavite dvojezične napise po vseh vaseh, več slovenskih napisov pa bi moralo biti tudi na trgovinah, gostilnah, podjetjih in ustanovah po našem Krasu, v predmestju in samem mestu. Naj bi bilo v letu 1970 konec nepotrebnega razlaščevanja zemlje, naj bi napredovalo naše kmetijstvo in naj bi se razširila in utrdila zadružna misel, saj se je nas človek ohranil na svoji zemlji, ker je v najhujših časih združeval svoje sile. gradilo športno igrišče in da bi vsa bazoviška mladina sodelovala tako v športnem kakor tudi v prosvetnem društvu. BOJAN BREZIGAR visokošolec Želim, da bi se vsi šolniki zavedali svoje narodne dolžnosti. franc ludovisi sindikalist Po sklepu pogodbe in točkah, ki so bile vključene vanj, predvsem o sindikalnih in socialnih pravicah (e-naikost med delavci in uradniki, kar predstavlja dejansko zmago, želim, da bi delavci vedeli sami upravljati in izkoriščati pridobljene pravice, da bi se točke pogodbe natančno uresničevale. Velika vprašanja so davčna.. sefoma, RMr-ki -se- nwn spre- • meniti, da se doseženi uspehi ne skrčijo, nato še zdravstvene in dru- ge socialne zahteve, glede katerih upam, da bomo nastopili enotno z drugimi sindikati in, kot pred kratkim, spet zmagali. Vsem delavcem, zato, srečno in uspehov polno novo leto. BRUNO RUPEL nameščenec Kot športnik želim, da bi v letu 1970 odpravili vrsto napačnih stališč v našem nogometu in da bi videli v naših enajstericah vedno več naših fantov. Kot prosvetni delavec pa, da bi naše kulturno življenje zajelo širši krog naših ljudi in da bi bi-... , , le vse naše pri- reditve dobro obiskane. Kot Slovenec pa upam, da bodo nase pravice še bolj utrjene, v znamenju bratstva med narodi in da bi ljubezen do materinega jezika še nadalje živela. . iaVf\ti\a stepiva METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE DELOVNI KOLEKTIV VOŠČI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM, MIRU IN PROSPER1TETO V LETU 1970 ALDO RUPEL profesor telovadbe Predvsem želim, da bi v letu, ki je pred nami, uresničili vsa določila londonskega memoranduma. TATJANA TURK tajnica SPD «Prešeren» Boljunec V prihodnjem letu bi želela, da u: ___—i_i i bi domačini vložili ves svoj trud v to, da bi ostali Slovenci in da bi se vas ne poitalijančila. — S tem v zvezi želim, da bi čimprej začeli graditi že obljubljeni kulturni dom v Boljuncu, ki bi še bolj pripomogel k razvijanju boljunškega prosvetnega življenja. Tretja moja želja je, da bi v naše prosvetno društvo stopilo čim več troljungkg iiHar-dine, ker nam sedaj primanjkuje mladih članov BRODOGRAP1LIŠTE POSLOVNIM PARTNERJEM IN UPORABNIKOM NAŠIH USLUG ŽELI KOLEKTIV SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19','i Silla I CINGHIALPELLI di ALFONSO COSSI S. n. c. TRST VIA DONOTA 1 - 1’ELEF. 36-556 UVOZ t OBDELAVA LESA UVOZ IN IZVOZ SUROVIN IN STROJENIH KOŽ f * .Ti. it ✓ L Ji ' \ .u KILJAN FERLUGA učitelj in občinski odbornik Milje SVETO GRGIČ odbornik SPD «Slovan» Padriče Z novim letom stopamo v novo desetletje z željami, ki jih gojimo že od osvoboditve. Ker smo v dobi ZVU lahko do neke mere upoštevali začasnost ukrepov, ne moremo tega dojeti sedaj, ko smo v republiki z napredno usta vo. Res je, da se je zadnje ča-marsikatero gledanje na slovenski probleme spremenilo, vendar se ustavne določbe le delno, pomanjkljivo in z zamudo izvajajo, da ne govorim o memorandumu in ostalih naprednih dogovorih. Odprta meja, dobri odnosi z Jugoslavijo in splošno politično ozračje bi moralo vendar že premakniti odgovorne osebe in urade, da bi tudi znotraj meja svoje države bile dosledne tej politiki. Gre predvsem za popolno enakopravnost Slovencev v Italiji, tudi v primerjavi z drugimi narodnimi manjšinami. Svojo šolo smo si obnovili z Moja največja želja je, da bi enkrat res prišlo do tega, da bi bili vsi zamejski Slovenci združeni vsaj na kulturno prosvetnem polju, ne glede na politično prepričanje. Predvsem naj bi ne bilo takih posameznikov, ki sicer slovenstvo gradijo in se tudi zanj trudijo, kljub temu pa včasih radi vržejo »nasprotniku« poleno pod noge. Kar se mladine tiče, moram povedati, da ima danes veliko pozitivnih zamisli, včasih pa take metode dela, ki jih starejši ne odobravajo, ker iz svoje izkušnje vedo, da ne prinašajo pravih sadov; zaradi tega bi morali starejši mladini pomagati, preden njeno zamisel zavržejo in z mladino nadaljevati svoje delo, ki ga bodo nekoč morali popolnoma njej predati. Kot glasbenik želim mnogo uspehov v letu 1970 vsem pevskim zborom in godbam s Tržaškega, Goriškega in Benečije, svojim sodelavcem, prijateljem in znancem. Vsem, ki so se ljubeznivo odzvali naši pobudi, se prisrčno zahvaljujemo. Istočasno nam je prijetno, da lahko ugotavljamo, kako se skozi vse odgovore In želje vleče kot rdeča nit ena sama osrednja misel, ena sama vodilna želja: da bi se Slovencem v Italiji, kot narodni skupnosti, izpolnile pravične težnje po dejanski in popolni enakopravnosti, da bi dobra volja državnih in krajevnih organov ne ostala le pri besedah, pač pa da bi se bolj kot doslej spreminjala v vsakdanjo prakso; da bi Slovenci mimo vseh političnih in ideoloških razlik znali najti skupen in Iskren jezik vsaj ko gre za naše nedeljive narodne koristi; da bi se vzporedno z narodno enakopravnostjo uresničevala tudi socialna enakopravnost našega, zlasti delovnega, človeka. Iskreno in iz srca se pridružujemo tem željam in obenem zagotavljamo, da bo naš list kot doslej skozi vseh 25 povoinih let, tudi vnaprej po svojih najboljših močeh odločen zagovornik in borec, da bi se vse Izražene želje vsaj približale svoji izpolnitvi, če že ne v celoti uresničile v nastopajočem letu. Vsem želimo obenem tudi obilo osebnih uspehov, zdravja in zadovoljstva v letu 1970. JOŽE KOREN — ALBIN BUBNIČ BI- % •- . GORICA — GORIZIA ULICA TRIVIGLIANO 36 Telefon 38-92 C.C.I.A. n. 24111 VOŠČI VSEM PRIJETNO IN SREČNO NOVO LETO 1970 i* wi VOŠČI SVOJIM KOMITENTOM IN PRIJATELJEM USPEŠNO NOVO LETO 1970 ! I GOSTILNA «PRI TILDI« (FURLAN) OSLAVJE 5 Tel. 5447 i vošči cenjenim gostom srečno novo leto vošči vsem srečno novo leto BAR u vošči METLIKA BAZOVICA 62 cenjenim gostom srečno novo leto ' j !!:!! B1ANCHINA (leta 1959) OELAVNICA S KAROSERIJO CRCIC PRODAJA VSEH VRŠI NOVIH IN OBNOVI JEN IH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1058), HAT 1100 (leta 1960), H Al 500 (leta 1962) FAM IGLI ARE 500 (leta 1961), FIAT 600 OIARDINETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje — Cene ugodne) Hitra postrežbal Želi vsem srečno in uspešno novo leto 1970 PADRIČE Telefon 226161 a:::::::::::::!:::!:!!:::::!!::::::!!!!:::::!::::::::::::::!! Hidravlika ' Sanitarni material M. SOAVE- ŠVAB I .. “In .v- I TRST - Ulica S. Giusto 16 Telefon 93-609 I i OMTRI I J SVVISS MADE CVETLIČARNA «TRE ROSE« TRST — Trg Stare mitnice 10 Telefon 96-904 is l I I UL. S. LAZZARO 8 k TRST - TRIESTE, tel. 36308 vošči vsem, cenj. odjemalcem srečno novo leto 1 I vošči vsem prijetno novo leto 1970 i:::::::::::: Kolektiv trgovskega podjetja MANUFAKTURA, NOVA GORICA s svojimi poslovalnicami v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru, Desklah, Kanalu in Sežani, želi vsem svojim cenjenim kupcem in dobaviteljem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1970 Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se za nadaljnjo naklonjenost toplo priporočamo. ŽERJAL POHIŠTVO TRST ULICA SETTEFONTANE od 58 do 62 ULICA S. LAZZARO — KORZO ITALIJA ULICA MADONNINA 18 jiiiiiil ::::::::: .. .........................j JADRAN ■ SEŽANA VOSCI SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM MNOGO LEPIH USPEHOV V LETU 1970 HUiiii:: i s svojimi obratiMARMOR KOBILARNA LIPICA-RESTAVRACIJA LIPICA IN S PREDSTAVNIŠTVI V KOPRU, LJUBLJANI IN BEOGRADU Svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem vošči kolektiv veselja, miru in prasperitete v novem letu 1970 oc_xx. (x_mjK30cx<>»ooco<>c>>ococO'jo io5c>«oco50«o ocooooooooooooočooočoooc )0<»«ok>ooo«o«ooooooococo«c><> 3000000 ooc>>o<>o«o<>06©eoocx>ooc>>cx>oc<>ceoocx>oocx>©oc>*o*o*<^040*o*o*o*<^o©cxxDoooo^ CENTER ZA TEHNIČNO ASISTENCO VSEH VEST PRALNIH STROJEV, TV, RADIO IN VSEH ELEKTROGPSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV TER NADOMESTNIH DELOV - TOČNA POPRAVILA SOSSI OPČINE, GL. DE1 SALICI 1 - TEL. 111155 Tel 211046 PEKARNA IN SLASClCARltlA ZORA ČOK OPISNE. Narodna 63 BRIVSKI SALON STANKO DEVETAK S MANUFAKTGRNA TRGOVINA n enih izdelkov iorlih itd., JOLANDA BAB>CH i OPČINE Proseska 16 J A MANGIAK1GRE KLEPARSTVO JULIJANA SOSTC In VIKTOR OPČINE Alpinska 87. tel. 21(385 GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINE ALOJZ DANEU OPČINE, Prose&kii Tel 211044 CVETLIČARNA IVANKA TRST Gl deUTatria IV - Tel rS052 DEVIN >n I el 2083» MLEKARNA STEFANČIČ jj; SAMOPOSTREŽNA jj; TRGOVINA IESTVIN GRUDEN 1 1— jjj MIZARSKA DELAVNICA “jll TRST. MILAN KOVAČIČ 'fe ciKTitr, ,-r»rT Mcrjtr ji; Gl. CunlcoU 18 - Tel. 726212 IH TRGOVINA JESTVIN VIDAU SV KRIZ 204 Tel 225133 BANI 72 - Tel 211387 h- (JADRAN* I S I I ! i i TRST C. s Gtacomo !:! EMIL GRGIČ PADRICE 10 - Tel 226138 GOSTILNA «PRI MIČETU* TREBČE 17 GOSTILNA MAHNIČ Najemnik DRAGO RACMAN BAZOVICA. Gl. I Gruden 29 MESNICA MEVLJA BAZOVICA 35 GOSTILNA ANDREJ GRGIČ BAZOVICA 46 DAMSKI FRIZERSKI SALON MARIJA KRIŽMANČIČ BAZOVICA 105 GOSTILNA BAR VLADIMIR BAK PESEK - Tel. 226120 TRGOVINA JESTVIN ŠČUKA TRST, Gl Commerclale 94 — Tel. 35030 I I I E PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN PEPI SIVITZ TREBČE 23 — Tel. 221440 GOSTILNA MOŽINA TREBČE 49 MESNICA DE LORENZI SV. KRIZ 144 TRGOVINA IESTVIN MIRKO HRVATIČ BORŠT 27 f I •!! GOSTILNA UMEK GROCANA 47 GOSTILNA IN MESNICA PETAROS GOSTILNA FRANC GUSTINČIČ JEZERO 7 TRGOVINA JESTVIN BERCE BORŠT 67 - Tel. 228225 GOSTILNA PAVLETIČ BORŠT - Tel. 228152 BORŠT 60 Tel. 228151 MESNICA BRANKO ŽERJAL IIOKIGNEČ 41 - Tel. 228123 BOLJGNEC 62 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN DRAGO ŽERJAL BOLJGNEC TRGOVINA ZENSKI* IN OTROK K K KONFEKCIJE TATJANA TURKO BOLJGNEC 42 Frizerski salon VANJA BOLJGNEC 44*A MESNICA MARINO PREGARC BOLJGNEC 366 GOSTILNA GAŠPERUT JEZERO TEL. 228212 1__________________ j!! JESTVINE VALENTIN SANCIN I DAMSKI SALON SLAVA BOLJGNEC - Tel. 228141 TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJGNEC 76 - Tel 228114 ! CAVALLAR URE ZLATARSTVO SRBBRN^A DRAGULJARSTVO TRST — UL S. Lazzaro 15 - Tel 37-186 (za oerkvtjo sv Antona Novega) TRGOVINA ELEKTRIČNIH P REDMETOV FRANČEŠKIN NABREŽINA (center) — Tel. 20238 TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA ŽERJAL DOLINA 348 - Tel. 228143 GOSTILNA OJO BRUNO DOLINA 230 Tel. 228187 TRGOVINA JESTVIN HILARIJ CEJ RICMANJE 111 GOSTILNA RICMANJE 6 KURET (Ex društvo) Tel. 820192 TRGOVINA JESTVIN, SADJA IN ZELENJAVE KLAVDIJ ULIVETI RICMANJE 88 MESNICA HROVATIN TREBČE 214 GOSTILNA «PRI PEPCI* LOG 4 lil ............................ | TRGOVINA jj TRGOV,NA JESTVIN KAREL ČOK KOMAR LONJER 269 - Tel. 764991 LOG |.--------------------------- ji:_______________________ji TRGOVINA JESTVIN Jj mesnica jjj DANILO KOS „ !ii MACKOVLJE 25 - Tel 228120 I------------------------- !ii RICMANJE 102 GOSTILNA TUL MACKOVLJE 106 Telex 033113 —Telefon: Slovenska Bistrica 81-060 - Maribor 22-914 — TekoCl računi 5181-1-513 — železniška postaja: PRAGERSKO — Brzojav: Impol Slovenska Bistrica. IZDELUJEMO: IZ ČISTEGA ALUMINIJA UM ALUMINIJASTIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE, RO NDELICE; PALICE. CEVI, PROFILE; ŽICO, VRVI, VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM: KONSTRUKCIJE OKEN VRAT IN FASADNE ELEMENTE TER NOSILNE KONSTRUKCIJE i TOBAKAKNA ŽERJAL RICMANJE 24 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVAN METELLI TRST, Ul. Madonnlna 21 — Tel. 93845 CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE G4SSA D! RISPARMIO Dl TRIESTE opravlja vse tuzemske in inoze inske bančne operacije ter nudi svojim klientom vse bančne storitve). Jie najpomembnejši kreditni zavod v deželi in njegova dejavnost je usmerjena izključno b krepitvi krajevnega gospodarstva ter k podpiranju podpornih pobud in pobud javne koristi, čemur namenja na leto tisf i del «vojih dobičkov, ki se ne porabijo za okrepitev njegovih premoženjskih rezerv. Dati prednost zavodu CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE je zavestiuio dejanje zaupanja v gospodarsko bodočnost našega prebivalstva. CASSA Dl RISPAAMIO Dl OORIZIA a POLDRUGO STOLETJE V OSPREDJU KRAJEVNEM GOSPODARSTVA VSI BANČNI POSLI ZEMLJIŠKI - AGRARNI - OBRTNIŠKI KREDIT ROTACIJSKI SKLAD GLAVNI SEDEŽ: MESTNE AGENCIJE: GORICA - CORSO VERDI 104 GORICA -1. ulica cardijcci 2 - 2. CORSO ITALIA 229 PODRUŽNICE: CORMONS CRADISCA D'IS ON 10 GRAD0 M0NFALC0NE PIERIS • ROMANS D’IS ON Z0 - RONCHI DEI LEGIONAR! IZTERJEVALNA SLUŽBA POKRAJINSKA BLAGAJNA ATM:. IZTERJEVALNICE IN ZAKLAC^SCE: G0RIZIA - CORMONS - GRADIŠČA D IS0NI0 m TAR VISI0 SREDSTVA V UPRAVLJANJU: NAD 30 MILIJARD HmmKiKiSi.miimisiiiii-iHiiSISminiiiiaiUiHHiiiHiiiUlHHi-iiiiS^ GRADBENO PODJETJE MARIO DEVETAK VRH SV. MIHAELA 3 Bivališče: Poljane 2/A (Doberdob) VrSi vsaJcovrsbna zidarska dela po ugodnih cenah. Mednarodna špedicija ALOJZ KODERMAC GORICA — Časa Rossa — tel. 31-62 - 36-77 - 3678 Telex: 46119 - Kodermac PODJETJE Z GORIVOM IN OGLJEM CARLO MISCHOU GORICA, DL Anglolina 23 — Tel. 2329 i * Srečno m novo loto 1970 || I RESTAVRACIJA ((RUBIJSKI GRAD* Lastnik Bruno PETEANI SOVODNJE 5 GOSTILNA DEVETAK VRH SV. MIHAELA — Tel. 88005 PRISTNO VINO — DOMAČI PRŠUT PARFUMERIJA COSULICH TRST — ULICA CARDUCCI 24 — TEL. 90-005 Podružnica: UUCA UDINE 1 — TEL. 30-301 ZALOŽENA S (PARFUMI PRVOVRSTNIH ZNAMK IN Z NAJBOLJŠIMI KOZMETIČNIMI KREMAMI VSE ZA BRIVCA IN DAMSKI S\AILON - OBIŠČITE NAS 1 VOŠČI VSEM SREČNO NOVO LETO ■______K KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA I 1 ‘Iftsus i OtticoJ SOVODNJE PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN COTIČ SOVODNJE 109 — Tel. 88006 - 88026 TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA TOMŠIČ 8OVODNJE 30 GOSTILNA VUK Najemnica Pavletič SOVODNJE 127 GOSTILNA «PRI FRANCETU« SOVODNJE 76 GOSTILNA •PRI MIRKOTU« SOVODNJE 82 Tel. 88017 1 I TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM GIOVANNI MIZZON GORICA. Korzo Verdi 123 — Tel. 3048 .............................................................. ;j| « E M I L I O » TRST — ČAMPO S. GIACOMO 11 — TELEFON 50-057 je vaš zanetil v optik OČALA ZA VID, FOTOGRAFSKE APARATE, NALIVNA PERESA, TOPLOMERI ITD., VSE PRIMERNI PREDMETI ZA DARILA Želi srečno novo leto! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA VIKTOR ŠIRCA TRST, Strada vecchka deUTitria 2 — Tel. 812-223 želi vsem srečno novo leto RESTAVRACIJA ■ HOTEL TRGOVINA ČEVLJEV « A L P I N A » GORICA, Korzo Verdi 78 — Tel. 2517 DEVETAKI (Doberdob) Vallone Domača kuhinja ln pijača — Centralna kurjava URARNA IN ZLATARNA ČERNIGOJ TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA •GRAFICA GORIZIANA* GORICA, Ul. Favetti 9 — Tel. 5766 || TRGOVINA JESTVIN jij KONFEKCIJSKA !!! TRGOVINA -jij MIRKO BUDIHNA GORICA — Ul. Veniero 6 jij MONCARO URARNA IN ZLATARNA V. BRATINA Tržič (Monfalcone), Corso del Popolo 32 - Tel. 72674 JESTVINE MARVIN STANDREŽ 219 \ KMEČKA ZVEZA MILAN STANDREŽ GOSTILNA TURRI STANDREŽ SADJE IN ZELENJAVA NA DEBELO ROMANO CARGNEL STANDREŽ - TRST GORICA, Ulica Ascoll 1 TRGOVINA ČEVLJEV. FRANCO GORICA, Korzo Verdi 76 Tel. 2328 •PRI 7 PALČKIH« - Lastnik L. Košič GORICA OtroSka konfekcija — Ul. Ronia 43 — Tel. 3489 Otroika oprema — Ul. IX Agosto 2 — Tel. 3554 ! £ KLOBUCARNA LEBAN GORICA, RASTEL 30 TRGOVINA ČEVLJEV BENEDIKT KOŠIČ JrORICA, RaStel 1/7 — Tel. 5162 KAVARNA •ADRIATICO« GORICA, Travnik 5 i bUil 414 RESTAVRACIJA NANUT GORICA, Ul. Trleste 118 Tel. 3790 TRGOVINA JESTVIN TEODOR VELIŠČEK GORICA, Svetogorska 123 Tel. 3285 ! GORICA, Korzo Verdi 113/117 Tel. 2229 iii 1 GOSTILNA I OŽBOT S rupa iii Mirodilnica in gospodinjski predmeti KAREL FERLETIČ DOBERDOB 1 BRIVEC GIUSEPPE ULIAN DOBERDOB 28 TRGOVINA ČEVLJEV ČOTAR ANDREJ GORICA, RASTEL 72 I GOSTILNA PAVLIN Golica, Viale XX Settembre 138 Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto \ Tržič (Monfalcone), Ul. D. d'Aosta 62 — Tel. 72512 Elektromaterial, gospodinjski stroji, vodne instalacije STANKO KOREN GORICA, Ul. Mattloll 11 Tel. 32-71 Vošči vsem srečno novo leto ZALOGA DRV IN KEROZENA IVAN VETRIH GORICA, Ul. Lantieri 5 Vošči vsem srečno in uspešno novo leto ŠPORTNA TRGOVINA VUGA GORICA. Ul. Carduccl 13 Vošči osem srečno novo leto Trgovina elektrogospodinjskih predmetov JOŽEF KERŠEVANI GORICA, Korzo Italia 76 Tel. 26-34 Vošči vsem uspešno novo leto MANUFAKTURNA ’TRXvi5TV TRST, Ulica Carducci štev. 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA ČEVLJEV MIRO COLJA PROSEK 111 I t I CVETLIČARNA ADA VERŠA Vošči vsem srečno novo leto PROSEK 551 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN MARIJA DANEU prosek 124 Vošči vsem cenj odjemalcem srečno novo leto TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV BOGOMIL KRALJ PROSEK 212 — Tel. 225-224 Vošči vsem srečno novo leto ŠPORTNO DRUŠTVO »PRIMORJE* Vsem članom, simpatizerjem in vaščanom srečno in uspešno novo leto PROSEK GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL Vošči vsem cenj. članom in klientom srečno novo leto DROGERIJA VITTORIO TOSO nasl. TRST, Tr* S. Giovanni 6 — Tel. 93-603 Vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto Vošči vsem uspešno novo leto jj;_ ——------------------------Ijl konfekcija ŠIVILJA ADRIANA KONTOVEL 297 Vošči vsem cenj. klientkam m obiskovalcem šivalnega tečaja srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN MARIJA ŠEGINA PROSEK 551 Vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN HMELJAK V. REPEN 77 - Tel. 221-727 Vošči vsem srečno in uspešno novo leto ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IVAN GRGIČ BAZOVICA 176 GOSTILNA «PRI PLESCU« BAZOVICA 185 IRENE t Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto PROSEK 141 MESNICA FIORE GARBINI PROSEK Ul. S. Nazario 46 — Tel. 225-256 Vošči vsem cenj odjemalcem uspešno novo leto ! TISKARNA GRAPHIS TRST, Ul. S. Franceaco 20 — Tel, 29-477 Vošči vse mmnogo uspehov v novem letu MANUFAKTURNA TRGOVINA S. PERTOT TRST. Ul. Vasarl 4/A — Tel. 94-457 Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto TRGOVINA MOŠKE IN ŽENSKI-; KONFEKCIJE WERK TRST, C.po S Giacomo 6 — Tel. 744-527 Vošči vsem cen), odjemalcem srečno novo leto I iiiiiii Restavracija iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:i:i:ii:!i:i::i::::: FURLAN Repentabor tel. 227125 Želi svojim cenjenim gostom srečno in uspehov polno novo leto I STORE ... ......................................... | •• • ............................ ........................... ' ... ...........§ J.*.......*..v .........k.......,****.,* ..V.’. .V.>.*'... ..l\.V..UMV DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK (center) Telefon 225-137 Vsem cenj. gostom in prijateljem srečno, ip. uspešno, novo Jelo.. L ji; -TRGOVINA -JESTVIN" -* MARUŠIČ GOSTILNA GUŠTIN Najemnik EVGEN VODOPIVEC ZGONIK 3 - Tel. 229-102 Vošči vsem uspešno novo leto TRGOVINA JESTVIN MARTA HUSU GABROVEC 42 Vošči vsem cen), odjemalcem srečno novo leto I SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE STAVBENIK KOPER • ULICA 15. MAJA ŠT. 2 ŽELI SREČNO CENJENE INVESTITORJE IN KUPCE PA OBVEŠČA, DA: ■ gradi in prodaja stanovanja, garaže in poslovne prostore; ■ projektira in gradi poslovne in turistične objekte po sistemu ingeneering; ■ gradi vse vrste objektov visoke gradnje po zahtevah naročnikov; ■ proizvaja in prodaja gradbeni material in gradbene elemente. IN USPEHOV PqLNO NOVO LETO 1970 :::::::••••••••• 1 SALEž 20 — Tel. 229-125 Vošči vsem srečno novo leto i :::::::::::::: TOVARNA ORGANSKIH KISLIN I V ILIRSKA BISTRICA (slovenua) TEL. 71150 Veselja, uspehov in miru v novem letu 1970 vošči kolektiv svojim poslovnim prijateljem, znancem in koristnikom naših proizvodov 1 gostilna I «P0D TABR0M» ||| Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227-120 — Kraški pršut — Klobase — Domača vina Vsem srečno in uspešn.) novo leto cianacnlnii !iii i SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: • SPLOŠNA PLOVBA.. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telext: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 TRST, VIALE XX SETTEMBRE 38/A Štukature — mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje — tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci Miru, zdravja in sreče v letu 1970 vošči kolektiv vsem, ki se poslužujejo naših storitev Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto j;i GOSTILNA PIERINA GRILANC SALEž 59 — Tel. 229-113 jjj ili se poslužujejo naših storitev BAR SPORTIVO SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE VLADISLAV MARINAC TRST, Strada vecchla dellTstrla 64 — Tel. 810-211 Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto TRST, Ul. dellTstrla 10 Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto I RRSTAVRAn.la im TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN V. REPEN 76 — Tel. 227-115 TRGOVINA JESTVIN REBULA SALEž 60 i ZALOGA ((UNION PIVO* Mineralna voda — Briška vina GUŠTIN ZGONIK S/A — Tel. 229-123 Vošči vsem odjemalcem srečno in uspešno novo leto TRGOVINA JESTVIN IN ZALOGA VINA MARIJ RIOLINO ZGONIK 8 — Tel 229-112 Vošči vsem srečno novo leto MESNICA PUNTAR PROSEK 3 — Tel. 225-219 Vošči vsem cenj odjemalcem srečno novo leto MESNICA MILIČ Vošči vsem srečno in uspešno novo leto PROSEK 197 GOSTILNA BATIČ MALI REPEN 3 — Tel. — 221-404 Vošči vsem srečno novo leto Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto RESTAVRACIJA ŠKABAR Najemnik ROMAN V. REPEN 70 — Tel. 227-117 Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto 11! GOSTILNA «AL PALOMBARO* TRST, Bazoviška 56 Tel. 50-913 Vošči vsem srečno in uspešno novo leto KROJAŠKI SALON S. KOŠUTA TRST, Drevored D’Annunzio 11 Tel. 95-498 Vošči vsem srečno in uspešno novo leto URARNA IN ZLATARNA KAREL MIKOLJ TRST, C. S. Giacomo 3 Tel. 95-881 Vošči vsem srečna in uspešno novo leto Lesno industrijsko podjetje BLED s svojimi obrati V BOHINJSKI BISTRICI. NA BLEDU, V MOJSTRANI IN V PODNARTU nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode: žagan les iglavcev žagan les listavcev ladijski pod stropne in stenske obloge vrata vseh vrst vezane opažne plošče za gradbeništvo sredice za panel - plošče lesno moko lesno embalažo vseh vrst opremo avtomatskih kegljišč vse vrste transportnih naprav čelllnlke In gradbiščne omarice ZAHTEVAJTE PROSPEKTE NAŠIH PROIZVODOV Napredka in miru vošči kolektiv ob novem letu 1970 svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem jlj Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto jjj Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto lij m uspe‘