St. 12.
Y Gorici, v cetvrtek 20. marcija 1873.
Tecaj^l
„So6a" ubaja vsak cetvrtek in vclja 8 nosto prejeinana ali t Gorici na doin po&iljana za drusii!>nil'e polit. drustva „ Sofia":
Vse lc-to......f. I.Pol let*.....„ 2. -
Cetvtt let*   .....    „ 1.10
Za netJmialmike:
V»c lefco   ......   f. 4 f>0
Pol Seki        .....,. 2.30
Cetvrt leta       ....    ,. 1.20 Posa»nezne Stevilko  ?c <lobi vtijo   po  10 soldov v tiorici j»ri   f*utt;riit>lliju  in So-Uarja; v 7'n.tu tr tubakarniisih ..Via ilel Belvedere 110" in „\ i.t <!• Ilu t-aMTsua tJw,
Prl oznanilili ae plafajs za uvftdA* tristopno vrsto:
8 kr.; Le se tiska 1 krat 7 ,. v » „ 2 krat 6   ».   »   „   ,.    3 krat.
Za vefie dike po prostora in viak pot 30 kr. za kolek.
Naroonma iu dopisi tiaj se blago-voljiw posiljajo uredniku: Vihtmu j&o-lencit v Gorki, Con. del Cristo 186 bliw zivinskega trga kder so nahaja tadi quaff-nistvo. — Pvokopisi se no vracajo} dopisi najj so blago voljno frankujojo. — Delal-com in drugim nepremofoim se naro&niua xniia, ako se oglase pri urednistvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Vabllo na naro&bo!
BUia se 2. kvartalj, vsled desar vahimo nak pri-jateljc, da se oh pruvem Casn naroie na m& list. Mi se b&mo trudili, da bode na$ list zmerom t«5 eaniini-vega in podutincga prinaSal in da si tako gasluHmo saupanjc naUh titateljev.                             Wrettmltvw.
Lelezniske koncesije
pa itstawvercL
Orukol ustavoveicev je zopet govoril, ali prav za prav govotil je vehki malnik netnsko-peuiske frakcijo one svojati, ki zdaj gospoduje v leseojadi pred §kot-ikimi vrati, v eeji 15. marcija fdipiko spremljevano K obligate© polivalo njegovilt cestitejjev grajnjoSo zlorabo z drzavuim zepont pri podeljevaoji zt'lezuiakib koticesij j s <5rno barto je rm\ preubtezenje drzavnega erarja po fcetaiik.b subveocijah in kar je za tuts so vainejle, tspozual je, da letosnji drzuviti pruracuti bode vkljub uze storjewm in So nameraianim pristrizkom, §e zmerom izkazal prtoiaojkljaj 24. miljouov gojdiaar-j<w y»a ? njegovi filip.ki p^zab^l je vender ow«niti «Jr. Herbst poznano vztrajnost vojnega oiinittra v zago* varjanja ttj^ovth od let;t do lota ra^tor'ih tirjatev, Se rnanju pa se j« zmisld na u/b zgodovintko postalo vh.i-koletno preko;aOenje piotacuua.
To beztolu/.uo lisanje je v velikem protitdovju g kr. soirai barvami, a katoriiui nam je finuncni minister naslikal fiuancno sianje, ko je ravno ta po Herbs! u napadaa proradun prcdlozd hisi posIaticcvt rekel je iiamred, da bode letosnjo drzavuo gospodaralvo tako ugodno, da ue bo ne le nic primanjkalo, ampak Se culo oatalo.
Obema gospodoma bi steer ne smeli odiekati dr-iavaiskib zuiozuostij;   vtndar pa  moi'umo   po ravno
LI8TEK.
S L O V 0.
Soca-voda je suraela,
Mesec avjtlo je sijal,
Jaz pri oknu sem slonela,
Ko si ti slovo jemal, In ?daj Tselcj, ko velika
Soua na ve€er sumi,
In ko June svitla Blika
h vode se zabliSft, Yselej te na tftostu stati
Vidim v dubu pred soboj,
Velicastni mesec zlati
Iiazsvitljuje obraz tvoj. Vidim te, kako desnico
Znaucem dajes za slovo; r
Metii pa si dul levico.
In se to le prav — hladno! Nij se tebi zde'.o vredno,
Da podal bi desuo bil;
In spomin na te bo vedno
Duso mojo zalostil. Kolikrat se jaz spominjam
Na ta zalostni ve^er,
Solze grenke si utrrajam
Veduo, zmirom, v cno mert
*) Pri^ujoco lepo pesen amoprijeli od neke gospodieine(vrle Slovenkc, t Gori^kega. Pray radi >mo jo natisnili v 3Vojem, da»i politiki posve<Senem liBta i nadejamo se, da smo s tern uapravili njej sami reselje, svojim 6itateljicera i citatoljem pa podnli I njo iuWrosantao berilo. Piiateljice, na noge!
UBED,
omenjenem priti do sklepa, da so je eden ali drugt obeh gospodov tuotil; pa graven tega si ne moretno kaj, da ne bi se cmKfi, kako je mogoce, da vlada tako malo ali nic poiazuma v nnjvaztiejsili drzavnili vpraSa-njib inoj miiiisterstvom irt tiito stratiko, katora zmerom trdi, du jo solidarna z tniiiisterstvom.
Pa ce bi bile tudi koncesije za zeleznioe z njih nasledki ie tako Bpraznile in ruinirale drzavui zep, tako je veiidar opomtn velikega kriminalista priSol dosta preke8iio in po njeui zagovarjana resulucija bi zdaj k vecemu toltko pomoiiila, kakor da se hoce blov za-prett, potvm ko so uz© «se krave iz njega ubezalo,
Kajti lehko b. se tudi vprafialo: „Kje pa je bil tisttkrat dr. Herbst, kadar io se Meznilkekoncesijo z drzavuiitii garaiicijatnt njegovira so«mle&m' in pnjate-ljetn tako tukod v hrbet metale, same da so v naj-vaznt'jiib vprasanjib, kakor utejenja dr^avnega dolga, vojskimi ustuvn, poailue volitvo, volilna ni'orma i. d. e. v zmislu vludntb prodlogov glasovali in kako je inogoee pri lasokiojnj oatrosti, s katoio je uavajen v svojih kontuutaril) in predavanjib nadrobno ra/s<.jevati ka/.niva dojanja, da no bi bil spo/ual, da nuir-sikaka zeleznica le zato odvize male dohodke, k«r bi veci doliodok za to povisnnje dovoljcno drzavno sub-wnojp znizai.
Se le xduj, potem ko so njemu na sree pnrastli nemSko-pemskt okraji in iretije se ztdeznicami tako gosto na vse strum prektizani, da nij vtc mogode najti povoda za novo koncesij**, so zmisli Nj. eksceleuca, da je troba Ktt'diti §e celo z drzavnim denarom, ker bi bile zdaj morda na vrsto prtsle juzne krouovinet za kateie se nij nic storilo od casuv Marije Terezije sem, in ker se je ravtio letos povsod tnocuo na to delato, da pridejo tudi te zaduje do uiVtka vsaj ene, tern de-zelam in drzavi mocno hasljive zeleznice.
Pravi6.«a je na vsak nadia njeguva opazka, da se je draga juzna zeleznica zabarantala po slepi ceni na neko francosko dru§tvo, in da se tega grc§nega ds-nara nij doinla drzava, ampak da ga je drustvo samo
KNEZ JOSIP ali GODOVNI DAN.+)
Zgodovinski obraz gospodsko nravnosti.
Spisal Iffn.  Jut. Hrasseviikl.
Jasen, mrazovii dan je bil 19. marcij 179.. leta. Solace j<5 bilo u/.e vstalo in odbdo je bilo osem, ko je gtofinja Emilija zoper svojo navado vzbudila se in ho-tela vs^ti, kar je cudo y zivtrnji imenitnih gospij, ali vsaj kaj neuavadnega. Cmerno je z belo roko otrla si krasne erne oci, mitegmla zvoncu vivico, ki je v«sela nad njeno dr.tgo pusteljo, in z Ijubeznjivim nasmehom ua oblicji v/dsgada se na postelji.
Po nvkolikil tronotjib so so zasliSali Khki — a urni koraci v pred njih ncbab; culo se je> da se odpi-rajo duri, in zalo deklf, gospe grofinje hiStua je v be-lem jutranjem krilu stopilo v spalnico.
nDobro jutro, miiostiva gospa!*
„.Dobro jutro, ljuba nioja, maloodgrnizaveso, od-grui okno iu povedi mi, kohko je ura.**
Liz:ka pogleda na uro v pasu, odkima % glavo in pribbza se grofinji.
• »Koliko je?"B
BOseml Sicer, miiostiva gospa, no vstajate ob tej uri, ali denes...." — Xbala se bila izgovoriti: zadusila je v sebi besedo s hudomusnim nasmehom, ki je ticalo v njem nekoltko pnliznjenoati.
„BKakega oblicja sem denes, Lizika?4tt
^Cudovito! ~ kakorsnega je krasna osemnajstlet-na gospodicina; Zq meni ne ra6ite verovati, pogledite se v zrkalu."
„aAli je uze kedo prinesel cvetic iz zimskega cvet-
odsluzilo po prevo^evanju na$e armada iz raznih kronovin v Verono, potem h Vorone v Fiorisdorf in od tuknj zopet v Halijo; ampak tell financnih in poli-ti6nih napak nij zakrivilo ljudstvo, osreCeno po juzni zeleznici, in 6e zdaj ljudstvo tirjaono, od ju&ne zeleznice neodvisno drto do morja, kateri se ustavlja trdo-vratn¦¦> Nj. ekscelencn, se nam bo5e pozdevati, da to ustavljaiije nij ravno pravo si'edstvo, 8 katorim. se ima kaznovati juzna 2eleznica zato, da jo prekanila drzavo in da §e zmerom upotreblja ivoj monopol, da I njim oskosreno tlaci in uniceva trgovBtvo in obrtnijo juinilt dczel.
A popolnoma krivo se nnm zdi trjenje v velikera govoru Herbs to vem, da namemmna xvcxa Avstrije po mjhra&i poti e londonom in ttahodno Indijo je v no-rodnO'fjospodarskeM obtiru k vctemu toliko vrcdna, da razbeljuje in km fantatije.
Kajti mi menimo, da smo v enem poprejBnem io-stavku uze dokazali, da sole on! narodi, kateri to bili v stimu svetovno trgovBtvo in posebno ono mej Indijo in Evropo po relattvuo najkracl poti pouredovati, dospeli do najobiimejgega ruzvitka svojdi naravnih pii-pomockov in dosledno do bogutije, po tej pa do mo-gocnosti in de gospod profesor iz one lepo ideje ne zna Dtpraviti druzega, nego slabdovtip, kateri je vsled porocil Lamikov zapeljal njegove verne ceetilco do ve-ndja in smeha, tako jo s tern k vecemu dokazano, da njcg'ivi mameluki na Dunaji nijso navajeni napinjati svojih modij za misljenje in da gospod professor goto vo se mkoli nij bil professor narodnega gospodarstva.
Naposled je le babarija, na katero smo zalibog v Avstnji uze navajeni, ce Nj. ekscelenca govori o ue-pnjetnostdi, katere bi zttalo uzrotiti bojevanje proti javnemu muenju v te) zadevi.
Mi si zabiljezimo kot prav cenljivo izpoved ta, da javno mnunje se celo na Dunaji je protivno stali&cu dr. Herbsta v tern vpras»nji; dal Bog, da se tudi tarn, kder se zmerom poudarja edinost itt skupnost flvstr. drzave, spozna in se preprica, da le po popolni  pra-
*) To je Josip Ponjatovski, Btricnik pOBlednjega poljskega kmlja, francoski marsalek, ki je 1813. leta utouol v Elstri.
Ii6nika ministra P.?uu — segnila je v besedo jej gro* finja in z roko od sebe porinila zrkalo, kakor bi se bila bala ga.
BNe §e.«
nnAli ne Se?ttta - zafiudila se je nemirno gro-finja. nnPrav rest Ti ljudje niceear no ucme o pravem 6asu!*u
Lizika se jo nasmijala po strani, obraz zakrila si s krilom v tern, ko je gospe podajala ga — in pobeg-nila je po zajutrek.
Groiinja je vstala, stopila pred zrkalo, zazevala nekolikokrat, ozrla se po sobi in zaspana sedla na bla-zinjak, pred katerim je stala velika mahagonijeva miza, poloa razlicnih dragotin. Pomiztia posoda iz spanjsko-ga porcelana, brusenina, posodje — krasno izdelano iz srebra, alabastrove cvetlicne casice in §e mnogo drugih re6ij je bilo po njej razstavljenih; na strani ob zidu so bile razlozene krabice: na vsa to je ozrla se grofiuja - in zopet je smeh priplul jej na krasna ustna.                                                                              ,
V tern se je vrnila Lizika, v enej toci na kositar-ki prinesla ca§o vrele cokolade, v enej pa nekov listek.
,lT1Kaj si to prinesla ?«a — vskliknila je in po-vpraSala groSnja in pokazala na listek.
wTo je va§e milostive prijateljice Ustek.*
%MPrijateljice?*„ - oponese jej grcfinja in malo oblacna dvigne se, kakor bi bila hotela pokregati bio -betavo sluznico.
„Krasue gospe nemajo prijateljic, za tega delj imajo pa tern ve6 sladkih prijateljev,4 — rada bi bila Lizika poSalila se, pa grofinji nijso bile po.,v3edi Sale! bala se jih je.
BW0igav je ted*j ta listek ?Wtt
„Grofinje Palmirel*
nwPalraireltta - za<Sudi se grofinja in nestrprio stegne rokoi „flDaj mi listekt"u — rekla je in za-cela jako pozomo brati pismo,  drobno   popiaauo m
vicnosti proti vsem kronovinam in proti vsem narodozn je mogo6e.,obi>ttuitt trajajoco edinosUn celokupnost, in da bi naSi gospodje na Donajitn di znova oziveli, ^fe**p j** enkrat to atorila nezadovoljna rimska plebs, Imam Agrippovo pa v nasprotnem poraouu ter §e pre-verilhyentlar enkrat, da tudi ielddec (nawreS centrum, " glavnp mesto in nolranj© kronovine) se pokvari in gre pod zjo, ee skrajui udje (pri nas skrajne provindje) utrpnojo, a!i odrecej© Bluibovanje, ker jim &dodec w-nibzga v«e moci, namesto, da bi jih L njimi deld, in lib tako pri dobri mo& ohranil.       '
H«rbst se sicer ne briga zato, ce zgabi popular-ndsfi vnaSihju2nihkronovinahzoponiranjem zoper njih na&iyejSe interese, kajti kokor je znanDj da Herbst sovrafci ved Primorce, kakor Turke in Zamnrce (pane, Tnrki ho wjegnvj najzanetdjivejSi zavezniki) ampnk Se vefi Jcakor 6;he in Kuse in druge Slovaue, ravno tako znajo ceniti Primorci njcgovo iniSljenje, znano jim ufcs od caaov maScanskega rainisterstva posebao pa njego-vo in drugiw ravnanje v zadevab bokeljske bouiatije, vsled cesar, se mora z goiovostjc «odtti, da ijegova kandidatura no bode nikoli postala vpraSanje v juznih .JtfGnevroah.                                                        .....
Kar pa po nikakem nocemo neopazeno pmtiti, je to, da, karkoli unj bo uagon, njogovib deja-.tj prihod-njoat Avstrije s tako politiko nij pospe&evana, kajt: ce bi se imela razruSiti papirva mogodnost duaajJceborai'', katera zdaj resnicno mocne dohodke daje av-trijskira nnancaro, bi bila Avstrija zopet prisiljena apelovati na pomoL svojih kronovin in se upiiati na roke svojih muogojezicuih oarcdov.
Nogode je. da ekscelerca Herbst prav po patnjo-ticijo retirir* v svojo ozjo domoviuo, da se tako resi novega obcnegn, potopa, v tern slucaji pa jeupati, da fado rojeni in zvesti Avstrijanci, to je razni narodi Se enkrat poskusili reSiti tudi brez njega (Herbsta nam-red) uze veckrat na morju in na suhera pred sovraz-nikovo veliko silo otcto Avstrijo ter si jo vzdrzavati in ce ta zadnja tudi ne bo ioiela zalibog po Heibstu od-tiranjane direktne komuotkacije Se zapadno Indijo, tedaj ostane brez ndeleztva po njem zan cevanih predno-•tij jjvetoyaoga trgovstva.                            Lmanus.
Dopisi.
V Gorkd, 20. marcija 1873. Oni teden priSel je, kakor se sliSi, odgoror ministerstva na lansko resolu-cijo naSega dezelnega zbora: da naj se spremenijo na-naie goriSke srednje Sole v drenarodno - pararelni realni gimnaziji, to je, realka naj postane realna gimnazija z ita-lijanskim, sedanja gimnazija pa realna gimnazija se sloven* skim ucnimjezikom. Ministerstvo pa je nekda odgovorilo, da srednje sole v Gorici naj ostanejo, kakorsne so, pa da je dez. zbora na prosto dano, da ustanovi 2 nizji srednji Soli in sicer eno v Tolmiaa se slovenskim ud-nim jezikom, eno pa t GradiSci z italijanskim ucnira . jezikom in sicer na -dezelne stroSke; iz drzavnega za-klada pa bi se dovolila k vecema kaka podpora. Tedaj goriike srednje Sole morajo ostati nemske, dasiravno na Goriskem nij drnzih Nemcev, nego en par naseljen-cev, penzijostor in nekoliko zadasnih gostov. Za te tedaj je drzavni zep tako dalec odprt, da jim zdrzuje 2 srednji Soli; SlovenecpanajpoSiija svoje otroke v To min; tarn naj si napravimo narodno Solo na svoje stroSke, kakor da ne bi slovenski drzavljani placevali nobenih dav-kov xasolesplohin vendarpravijonasikmetje, da so n2e crni od samegaplacevanja. Nemcempa dajo sol, kolikor jih bocejo nadrzavne stroske; a Slovenci naj placajo se
vseh Stirih straneh, a mej branjem je cdmajevala z glavo, skomizgala z rameoi in oholo posmehavala se. Iiizika je stala in gledala od dalec, ozirala sepo stro-pn in nestrpljivo Lakala, kedaj grofiuja predtta list, naposled pa je predrznila se io polugtaano spregovo-rila:   nCokolada se hladi.tt
Fo nekolikih minotah je z lope kositarke zgtnola yrela pija6a, zmanjkalo nekolikih brSkotov, a g ofinji je SivejSa rudedica cvela na licih... v tern je pridr-dral nekpv voz.
wnPogledi, pogledi, Lizika, nemaraje Palmira ?*«
»Nij ne,tt — odgovrni sluzoica in spusti zeleno zaveso, ki je bila razgrnita jo, ker je hotela pogledati skozi okno »Gospod grofje, morda seodpelje v mesto, ali pa Ti kralja na dobro jutro (petit lever).*
»„Kaj je nama do tega, naj se olpelje, ne inara bode tarn vladiki zopet prav pete lizal, kakor jib je ycerajl Vse mesto uLe jeziknje o tern! Prav res/* ,— pristavila je z oSabcim glasom, „,ta kukavoa sta-rost, gotovo nij vredna takega ponizevanja!**
.Res, gospod grof je to!« - dejala je Lizika io ikmfsua z glavo.
•        Zopet se drkot zafiuje na dvoriSdi. Lizika pokuka skozi okno.
M0! to je gospe gcofioje zeleni pariSki vczl
„sHvala Bogu!*«* - skocila je t bcsedo jej Emi-lija, prirejevala jutranjo obleko na fiebr in mimo-grede pogledalaseyzrkaln. «nPriredi dekolado, ljuba mojat11*1
RBUie ide!*« - dejala je grofiuja   in veljk dm
enkrat davek; naj jim bo draga" ta zelja po izobraSe-vanji v iii&gnejf jezikn. Ne reLemo, da Tomia s ca-soroo ne Bo sBao potreboval srednje Sole, posebao ce bo one kraje oploctilapredelskazeleznicaja poproj bode se vendar m->ral Tomin preskrbeti 2 normalko, kajti ztdanje senezadne pri atrehi In potem so pa potrebni mdi u5ni peipomoiki in koliko profesorjev se bod^ ivglas-.lo za Tomin, oe jih Se za Gorico nij mogoce zadosta dobiti Tudi je vpraSanje, 2d bo morals vsa goriSka okolica, Kras in Vipavska doliua poSdjati svoja slovenske otroke tija na mejo, namesto v srediSce male kronovine. Pa denimn, da se vse to zgodi, da Italijati posljejo svoje otroke v Gradisce, Sloveuci pa t Tomin, ali bo potem vlada goriske sredtije Sole zaprla? kajti za 10 nemSkih dijakov vendar ne bo vzdrzavala kacih 25 in ved professorjev.
Vladnf odgovor tedaj nema nobene temeljitosti; goriska main kronovina potrebnje za zdaj in pred vsim svoje S^le v sredi^ci iz mnogib, vsakerau slepca jatnih razlogov. K »j je tedaj vlada nameravala s takim odgo-vorom? Vse upraSaiije zarad narodnih Sol zopet zavle-b\, ali prav za prav nas di^elni zbor smeSiti in ga za nos voditi! Nekteri poslanci, posebno .italijanski so si* cer zato, da se vladni modus sprejme tn upelje; o tem in sploh ob vladnem odgovoru pri drugi priiiki kaj vac in bolj natanenega. —
V soboto so &e seSli naSi dezelni poslanci v dez. dvorao?, da se posvetujejo 0 nakapn zemljiS5:t za kme-tijsko Solo; sklenilo se je> c vecino glasov, da se naku-pi blizo mesta nekoliko raznega po*estva in sicer ne skup, ampak po parcelah tu in tam in da se ozir jem-Ije na razne lege in na razne lastnosti zemlje in pri-delka.
Dezelni odbor je uze zaznamoval vsa zem'jiSca, katera mi*li nakupiti in to je p .trdila tudi veciua poslaocev. Potrosiio se bode samo toliko za nakup omenjenih zemtji§5, kolikor je dovolila vlada v ta naraen.
Menimo, da je bil ta sk!ep moder v vsukem ob-ziru, posebno pa kar se tide flnancne -trani; sicer bi pa tudi radi slis.di mnenje strokovnjakov.
NaSa citalnica nam je sicer lutos obeea'a zraven prijetnega pusta tudi zatiimiv post; slisalo se je s konca, da bo mnogo besed, predavanj i. t. d.; a, kakor se sliSi, se nijrfa rnogla veselidni odsek in odbor zedi-niti zarad programa veselic, nastal je potem Se pre pir 0 kompetenci, kakor na prilikomej drzavuim zborora in dez. zbori — in po mnogih sejah v enem iu drugem odboru, so go-ip.'dje puvce, deklamatorje, govorn.ki igralce i. t. d. iz citalnice izdebatirali.
2ivelit Kompetenca jt lepa re6!
Iz Zgonika 7. marciji- [fzv. dop.] Vsi KraSevci smo bili veseli, ko smo v „So6i* ditali, da bode gosp. professor Povse tudi nas obiskal ter govoril o kmetijst-vu v Sezani, Komnu in Diraci; pa kedo ne bo vesei, ee vidi, da Be jo zacelo tudi na nas uboge kmotovalce ozir jemati in spoznavati vazuost nasega stanu, mej tem ko so bili nasi ocetje Sa rubje in so kot taki zi-veli v veliki temi. Gotovo je, da bodo predavanja g. prof. Po^Seta vsi KraSevci mocno obiskovali, a mi, ki smo oddaljeni od vseb krajev, kder bodo predavanja, se se jih men da ne bomo mogli udeleziti v mnogem Sfcsvlu. Kako bi se dalo temu pomagati? Morda s tem, da pride eno nedeljo g. professor govorit tuii v Nabrezi-no; tam bi se morda tudi mnogo vrlih okolieanov tr-zaskib udeiezdo.
A pomagalo bi se v nasih srenjah glede napredka v kmetijstvu tudi druga^e; uaSe obeine aamrec ne po-znajo nobenega gospodarskega lista in tudi knjig ne, ki govore ob uranem gospodarstvu.
zavoj razgrnila 5ez mizo in zakrila z njim razne raz-postavljene dragotine.
Y tem prii:e grofinja Palmira. Palmira je bila gospa visoke rasti, pa uze nekako odcvela; oblicije je imela malo podobno gospe «de Maintenonte; poznalose je na njem, da je mladost preztvela brezi posebtiih nengod. Crne oci, majhen nos, ozka usta — vse ob-licje je bilo nadnavadno.pravilno, kar je bolj 6est, nego ljubezen vzbujalo do nje. Grofinja Palmira je bila krasna, — da, po svojej starosti jako krasna — vse to pa je bilo samo lepo grobiSce„ nekedanje Palmire. Prav narobe je imela obraz nslvarjen Emilija: nje Ijub-kost je bolj podoblk jo Ninoui de 1' Encios ali Mariji Stuartki. Mnogo vtipa, mnogo vabljivost in nekoliko prijetue otoznosti, raztite po vsem njenem oblicji — vse to je vredno zagovarjalo nje sicer meoj pravilno oblicje.
nD6bro jutro!*
„„Hvala!«"
In objeli sta se obe srcno, Ijubeznivo amijali druga drogej, po strani pa zarljivo Skilili, kakor bi bili druga drugo hoteli utopiti. Ni5 6adovitega nij to, ker sta bill tekmici.
»Kako si denes krasna 1*
„„Kako zivo je tvoje oblicje!"*
Po teh priliznjenih besedab sta obe malo premen-jeno pozopetili Milterove komedije nastop, Lizika pa je skrivoma smejala se obema v sosednjej sobi.
BVae se snce po okolnostihl" - dejala je naposled Palmira.   flK«ez Josip denes ne prejemlje  nika-
Zakaj ne bi se narodilo vec posestnikov skup na *Slovenskega gospodarjatt v Mariboru, ali pa na goriSki nGospodarski list* in na koristne knjge zadevajode kraetjstvo? Saj se mnogo denara pa neumoosti za-vrze. A da bi zadel na§ ktnet umno postopati.in rao-dro gospndariti, to>e uguja nekteri m narodovim pijav-kam; ti h.navci pravijo, ka je bolje, da kmet' manje zna iu da bi bilo uajbo!je, da ne bi nobeden nid ne vtd.l; uzo vemo zakaj, ker dokler vlad 1 neumnost, bodo oni dobro ziveli in si poluili mavbo na ta * racua. V tem obziru pa ima jo gotovo ucitelji v prvi vrsti po-klic, da Ijudstvo pri v^aki priloznosti podacevajo, da mnogo gospodarskih podukov citajo io jib' potem mej obcinarji sirijo iu to pri vsaki priiiki, boiisi v Soli, v citalmci in tudi gostilnici; a, jaz zalibog, poznam udi-telja, kateri sicer ima gospodarske liste, pa jih nepre-r«zaoo meLo v kot, namesto di bi jih saj komu po-sodlf.
Prepricai sum se tudi v nekem kraju, da otroci malo ali nic ne znajo, ker se mend* uc.telj malo briga zi poluk in rajSi ua lov bolt in Su na prepovedan lov.  —
Dasiravno je ta ufttelj zmozen clovnk, vendar. ne bo koristd, ker nij zvest svojemu pokiicu In tako imamo mnogo uctteljev ua Krasu, od k:itenb sm» pri-dakovali bribe in doliue, pa sm > se uze razneuadtli; ti gospodje uainrec mislijo: «Z.laj smo prosti, kruh imiimo, noben budir ga nam ne vzame.14*)
Kaj boste Yi, starSi, ki muratu ncitelje « krvavimi iulji pla^evati, k temu rekli? In krajui Solski sveti, uli bodo zmero:» polui obzirov na zlalito itd., in bodo li oni zmerom knzem roke drzali in vk'jub §. 11, 12, 13. in 14. Solske postave vsakih 5 diSkdi let enkrat zborovati? Ce ima uze ljudtvu kako oblast; naj jo poSteuo in marljivo rubi, ce ne je nrj vredn.1, je ne-zrelo!
Tudi okrajno SoUko nadzorstvo opominjam pri tej pr.liki, da ne bi se proved zanasalo na krajite Solske svete in na ucitelje; potrebao y, da se pogostoma preprici, kaj se po d zeli godi, ca otroci kaj znajo ali mL, in da se pri iinenoyanji uditeljuv na to gleda, da je ucitelj popolooma k »s svojemu pokiicu, da po-zveda, ce je uze kaj koristil in ce je srenja v vsakera obziru z njim zadovoljna, posebno pa z napredkoin otrok. Tudi se je poknzalo, da so tisti ucitelji, ki so uze po do«ta let v eni srenji, nomu'oi pojtaliin da so se preved pobratili z vsemi obcinarji ter se tudi vinu udali, kar Skoduje njibovi avtoriteti, ker ne uzivajo vec tolikega spoStovanja.
V tem obziru se bo pomagalo, da se ucitelji 03-tro nadzorujej) in pogostoma prestavljajo in prav bi bilo, da bi se kqnkurzi vsakih 5 ali 6 lot razpisrtli. Tista obcioa, ki ima dobrega ucitelji, bi ga obdrzala, druga p:i ki ne bi bila zidofoljna, bi si druz'g.i pre-skrbela.
Tudi je bolje, ce so ucitelji ozenjeni, ker jim potem vec ne rogovibjo reel po glavi, katere nijso za njib stan. To vse priporocav preudarek Solskim oblastnijam in uciteljem s.imim                      M. Mili6t stareSina.
iz ajdovkega okrajfl. [Izv. dop.] Uze vec casa Be sliSi, da se p.>tezate zupaniji Smiije iu Rihenberg na vso m.»c za to, da bi se naredila nova skladovna testa iz Rdieuberga v Branico. V zacetku smo menili, da je to' le Sala; a z laj se nam pripoveduje, na se tudi cestni odbor ajdovuki mnogo peca s tem vprasanjera in da so tudi  nekateri   gospodje v dezelnem  odboru,
*) Cttdno, da nam dohajajo   u2e od ve5ih  str-nij  pritoJbe r g. ucitelje!                                                  URED.
korSnih gostov, sam nekam odido na nekoliko ur, zve-cer pa pride domov. Moj Francois se je uze ob vsem raz^ovoril z njegovim biSntkom In onadva nama dasta vest."
nnTo bode izborno!4" — potrdila je Palmira in hlepno poskiliLi na mizo — kakor bi bila hotela z oc-roi prodreti preginjslo, ki je bila pokrita z njim; ali Emilija je videla to, ter*brz na dvorske uovice zasuk-mla besedo....
»„Ali je kralj zdrav?**
nGovore, da mu je slabo po skopcevem mesu od obeda v cetvrtek."                                '
BBA vladikal ta omrzeli vladika!""
„Nikar me ne spominjaj na-njf"
y,wk knez C...., ali se Se amerom kiega z gene-ralom?....tttt
aZmerom Se."
„„A naS pesnikl4"
nSpisal je odo na kralja itd. itd. ¦
Nasi gospe sta preleteli dvorske uovine in spom-nili se lastnih zadev....
,„Kaj si kupila Jo*ipu?**
nAli jaz? — malenkostit..... Nekoliko cvetlicnth 2aS, dva stolavdelaua, da bi clovek ozrl se v to....u
Palmira pogleda na odkrito mizo; ja-ne grizti se v ustna, priporoci se in odide k durira.
«Jiz te pocakhml9
„wDobrot«"
nZ Bogom!-
»nZ Bogomf-                                 (Ddlje prik.)
kateri so projektovaui novi cesti jako ugodoi. Zato se nara.zdi prav primeren trenutek, da spregovorimo javno o tej eesti ivsno besedo.
Kedor pozna kraje, ko>ter nameravajo uovo ceato izpeljati, ve, da .maje tarn uze obilo okladuvuih cest, n* pr. ceste skozi obcino Suurje iz Ajdovs6me skozi 2ablje, Smarje v Stanjel; iz Vipave miinu Guc, skozi Branico (I) Kob liija. Te so v brauiski ddlmi. Obciua ribenbersk* iiaa pa Se vaz.iise zveze, naimec: Skla-dovno cestu o I iwsarske ceste pri Potucab, &kozi Ka-sovlje, R.h--nberg, Komen do Trita, poiem ono iz Dorn-berga' skozi Rihc.berg, Stanjel v Kobdiij, kderse zveze z brantsko cesto in drii skozi Storje do Bazdrtega.
Naj opouu-niino, d je zadnja imeaovana cesta iz Ribenberga do Podlagu pn Bramci dobro izpeljana in !e kak streljaj oddaljena od projektovane novo ceste.
Iz tega s<3 vidi, da inoate omenjeni zupaniji dovelj cest, po katerik lekko svoje pnJelke izvazato in da tudi kupci od vaeh stiuiiij iebko z vozovi ttja pn* bajajo.
Pouiitliti se pa mora tudi, koliko stro&kov priza-devajo sedanje skladovne ce&te v auvedeuih zupuuijuh ajdovskemu in soseduim okrajem. Velika veciua aj-dovskega okraja uze sedaj prebudo obfiuti doticua :: 6 te/ka bremena.
Naj se tudi pomish, da velika veciua ajdovskih obcm lezi na podcavenski straui mej Ajdovsftiio in Ornicami, da imaino tu sicer cesartfko cesto, katera nam pa veliko eestnine pobere; da iniatuo zraven tega nuiogo obciuskih ce*t» katere uoramo z velikimi zrtva-mi vzdrzevuti, na pr. Lokaveo zraven druzth ouodolgo od krizke raeje do cesarskega gozda, po kateri izva-fcajo tudi Smareoci, Branicauje in Bihenbercaui pofcreb-na drva iz gozda in ce se na drugi strani poudarju, da imajo obduie Smarje, Brauica in Biheuberg primer-no prav male evojih obcmskih cest, in da so tudi te prav revuo vzdrzevane, ker se njihovi gospodarji raj&e se skladovnimi pecnjo, kitere vzdrStoje culi okraj, -ce vse to poiuisliino, ne raoremo pritt dodruzvga skle-•pa, kakor do tega, da nij ne prav potrebno in bt niti ne brio praviouo, da bi se na branifiki strani fie ena nova skladovna cesta napravila. Ako fcpozuajo doticne obcine, da bi jim bila taka cesta koristua in potrebtm, naj se zlozijo skupij in naj jo po lotih izdelajo; a naj ne zahtevajo tako ogromne zrtve oJ cel.'ga okraja.
Kakor sliSimo zahteva dezelai oilbor oi cestnega odborn ajdov»kega motiviran predlog o tej zadevi. Evo mu tuknj uekoliko gradiva za motivacijoi
Eden v imenu vec druzih.
Iz Dutovelj 10. marcija. [izv. dop.] Dovolite mi, naznaniti slovenskeinu obcinstvu, kako se agitira po Krasu zoper „3ocoH i kako se love uarocniki za drugi sloveoski list v Gorki.
Pred nedavuim dasom pride neki V . . . (po nje-govem priznanji brat ouega duhovna ,Gx»Sodauau) v gostilnico naseg.t gosp. St . . . (vrleg.i narodujaka), kakor se jevidelo, uze m.ilo vinjen, i pricne nam raz-jasnovati razlog, zbog katerega je bit po>!an; poslau je bil namrec, po njegovih besedah, od neke goriske du-hovne oblastoijo, ka naj nabira, narocnike na *G!astt. A ubogi, spodletel.i mu je! Vkljub njegovemu priza-detju so zbrani obcinarji zvesto i hrabro se drzali BSo6etf i jo pri vsaktpriuki z.igovarjali; trdili so ved-no, da nijao zadovo'jni s takiiu listom, v katerem se ne najde drwega nego prepir. t Prepir imamo uze donia*, so odgovarjili mu zbrani, nmt hrepenimo kaj zanimivejSegii izvedets kako se kaj po svetu godi, cteti kak dlanek o zagovarjanji nas h pravic ltd; bo pa v nGlasQa malo ali nic tega; mi se ne skladamo z njini!" Eo je videl ubogi mo2, da se mu ne bode kaj . osre-ciio, se v svoji sveti pijanosti raztogoti, vzame svoj kos in odide okolo 11. zveder, pa ne vemo kam; le toliko vemo, da se je drugi dan k nasemu gosp. dusuemu pastirju B. podal, i mu V6S oni pripetljaj razodel. Pri-hodnjo nedeljo giemo po nasi staii navadi v cerkev k sluzbi bozji; gospoii se spravijo na lecj i mej drugim bo priceli tudi nase obcinarje zme'jati, jib z .olikovci-oblikovci* pitati, jim ocitati, da so-bezverski itd.
Lepo, srcno hvalo rrekamo onim izrazom, s ka-terimi nas je nas gospod ucitelj podestil; hvala Bogu, da vendar priznava, ka nas je tako olikaU (Oprostite, da smo ostri sklep dopisa nekobko pristrglil Saj do-godba sama uze dosta jasuo govori. Ured.)
______           ^        St. i Z.
Politicni pregled.
Ear na tihem se je bil prete^eni teden 12, 13, 14. t. m. sesel federalistt6ni kongres na Bu-naji, bile so skupaj odliCne osobe drzaYnopravuo opozicije, kakor grof Hohenwart, dr. Rieger, grof Klam Martinec, dr. Prazak, grof Falkenhayn, Bel-credi, grof Thurn, knez Lobkovid, kaez Salra, Oelz, izmej Slo?eucev dr. Costa in ve<5 drugih odlicnih federalistov, sltup Wlzo 70 osob iz Ceskega, Morav-shega, Slezije, Tirolskega, Stajerskega in Slovenske-ga.   Bill so na Dunaju in se s kongresom pogajali
tudi zastopniki Poljakoy, knes Czartorsky, knez Sa-pieba, dr. Smolka in dr. Smarcevsky. Pri tern kon-gresu se je dognala popelna sprava mej dr^avno-pravno opozicijo in mej Poljaki in vsi drugi federalist! skupno delali iu dogovorili so tudi program, po^katerem ho^ejo ediuo postopati, da viriSejo ustavover-no ininisterstvo ter Avstrijo urede* po fedoralistifinih nacelih. Oe pomisliuio, da so ti sklepi veljavui za 2[3 eizlajtanskih dr^avljanov, se smemo nadjati, da ne bo vec dolgo casa trajalo ustavoverno gospodar-stvo v Avstriji.
Ustavovernim listom je ta kongres nenadoma prisel; kaj cuda, da so na vso mo? razgrajali in uboge federaliste obsuli se znanimi ustavovernimi psovkami ter kongres smesili; a u8e to, da se tru-dijo pomen tega shoda na nic redueirati, kaze da jih vest pe^e in da bocejo sebo in svoje verne s lazjo tolaziti.
Nu, naj se le tolazijo; mi pa gledamo se zau-panjem v bodo^nost, pozuajoiJi veliko mod, katera je v edinosti vseh dozdaj prezirauih narodov: ustavo-verci so uze zavozili z direktninu volttvami, naj jih le upeljejo, pa se bodo kmalo prepridnli, da ^njimi ostanejo ne cedilu, kajti krona ne more trpeti tero-rizraa ene svojati, ce se no^e nevarnosti razpo&taviti. Dalmatin8kim 5 poslanceni dezujejo, kakor sino uze zadnjid uganili, nozaupnice od vseh stranij, naj-prvo so narodni dezelni poslanci, njih direktni vo-lilci, protestovali zoper izdajsko postopanje, potenv pa se razue mosta in vasi. Iz Spleta si je dal Ljubisa telegrafovati, da so ondotni prebivalci za-dovoljni z vt';.Iuo reformo.
Zdaj pa jo stareSinstvo onega mesta na Bunaj telegrafovalo, da je ona izjava gola laz, da so vsi Slovani najhujde razaljeni in javno protestujejo v „Narodnem Listu". Same Italijani so zadovoljni, ker so rajsi zBelcebuboin zvi^ejo, nego se Slovani, katoro crtijo in se jih bojd.
Na vse zadnje pa je So dr. Costa objavil neki pogovor s popom Danilom; on je namrefi pri ne-kern pogovoru s Costo na Bunaju izrekel, da coz 100 let postanemo mi Slovenci Nemci, dalmatinski Slovani pa Italijani; in ljudje, ki so navdani 8 ta-kim duhom, naj bi zastopali Slovane! Pa6 svojo zasto-pajo mavho po pregovoru:* »sauve qui peuta(resi naj se, kdor se more) to je: reSimo zase, kar je mogo-ce, ker je uze vse zgubljeno.
Po tolikih nezaupnicah in javnih grajah, po kletstvu svega Slovanstva, bi so bil uze vsak pos-tenjak odpovedal poslanstvu; a gospodje dalmatinski ,poustavovericea imajo debelo kozo in se jih tako malo prime kletev njihovih bratov,* kakor potu-rice! Takih izgledov bomo mi Slovani se zmerom doziveli, dokler se ne otresemo starih pregreh: ne-edinosti, separatizma in servilizma.
V drzavnem zboru je uze zopet poslanec Rozer stavil predlog, naj se v Avstriji loterija odpravi; t^as bi bil res, ker z loterijo se ravuo ubogemu de-lalcu najvec denara iz zepa jemlje in demoralizuje ljudstvo.—V Vorarlbergu kder so bile razpisane volitve za silo je zopet izvoljen poprejsni poslanec, federalist dr. Oelz; tedaj slabo sluzi ministerstvu ona postava.
Drzavni zbor, ko je uze sprejel vse postave za-devajooe volilno reformo, zdaj pretresuje prorata za letosnje leto. Pri tern pretresovanji je prislo uie do marsikatere zaniinive debate; tako n. pr. je in-terpellovd Rechbauer ministerstvo, kako stoje* reci glede* sekvestracije Crnovisko;lvovske kar je Giskra zacei hudo' razgrajati ce Banbansa in tirjal preiskavo v zbornici pa je kratko odgovoril, da nij mogoce uspeh sekvestracije, ker nij bilo so m vseh dokasov. Da jih ministerstvo ne dobi, bode uze Giskra skrbel. Tudi je bila sprejeta pri debati o prorafiunu resolucija, naj ministerstvo podeljuje koucesijo samo takim zeleznicam, katere ne potre-bujejo nobenih drzaynih garancij. Ta resolucya je obrnena proti predelski zeleznici, proti kateri je tudi dr. Herbst govoril filipiko, katero smo zavr-nili v denasnjem uvodnem Slanku. Porabimo pa to priliko, da Tprasamo nase slovenske oportunce, koliko nam je hasnila oportunska politika? Nic*, am> pak deskreditirala nas je pri prijateljih in pri ustavo-vercih. To so dokazi za nase vedno trjenje. V gosposki hiSi je zdaj na vrsti volilna reforma; od-sek, kateremu je bila izrocena ta postava, jepoeai
Pi seji  skleuil  priporo^ajii jo  shornici, M jo sprejme.                                          ' i^'-a^
T odseku pa so gospodje grof Rechberg, knez Trautmansdcrf, grof Clam-Gailas in knez Metternich proti volilni reformi protestovali, ^e§,.da je ustavo-lom, kar daja„Neue freie Presse* povod k resnen^u premiSljevaiiju; ona namrefi izpoveduje da ne sainp fevdalci, kateri so se zmerom drzali dr2avnopravne opozicije bodo glasovali zoper to postavo, ampak tail udje gospodske zbornice, kateri so dMaj-drzali z uttavoverci.
Vcerajsni iivoden filanek tega lista ovajeva bo-jazen, da ne bi padla ta postava v gospodski zbornici. Ta bi bila lepa, ce bi ustavoverci Se pred razstavo izgospodariii.
Prihodnjifi bomo uze kaj gotovega, morda jako zanimivega porocali, Drzavni zbor je v zadregi za-rad Poljakov, cas je, da jim zbornica vzame mandate, ker necejo priti y zbornico; pa vendar hocejo ustavoverci citkati, «e pridejo, ali ne v delegacyoin 6e ne bi prifili, bodo potem volili Janoveki, Vodek in Blodar 7 poljskih delegatov izmej uskavovercev; iz tega se razvidi, da ustavoverci nijso nikoli v zadregi*
Skrejsovski jo proti pologi f* 10.000 kavoije izpuS6en iz zapora; te dni se bo menda zacel enak proces, kakor proti SkrejSovskemu, tudi proti Cfregra. V Ljubljani so pri volitvah v mestno stare-Sinstvo bili izvoljeni sami nemSkutarji, ker se nij udelezila narodna stranka volitve vkljub sklepa Y Sloveniji, in to vse vsled needinosti mej starimi iu mladimi in ker stari po nobenom nafiinu nijso ho-toli tega storiti, kar so nasvetovali mladi. Stari znajo izpeljati svojo voljo; za sredstva nijso v zadregi.
Na Ogrskem je bil v parlamentu boj zarad poviSanja proraSuua, I njim je potegnila levlca in videlo se je, kako da Deakova stranka r&zpada in da je na povrsju ministerska kriza; a zdaj so je za uekoliko Casa zopet vse poravnalo.
Thiers je zbolel vsled prevelikega dela preeej po imenitnem govoru, s katerim je potola2il vse fitran-ke, in svojo republiko zopet mo6no utrdil; pa je uze na potu poboljdauja. — Francoska vlada je sklenila z Nemdko novo pogodbo, vsled katere bodo Nemci izpraznili vse francoske okraje, v katerih imajo Se kaj posadke do avgusta, do katerega fasa bo francoska popkcala ves svoj- dolg, (150 miljard frankov.) Na Francoikem je zarad tega veliko veselje in Thiers se je s tern narodu se bolj pri-kupil. Francoski miuister Remusat je pisal ,kot odgovor Gastellarju jako prijazno pismo Olozagu spanjskemu poslancu ,v Parizu. Karlisti'so zdaj povsod potolceni in Spanjska republika se tedaj Se-dalje boljo utrjuje, Jkor uziva simpatije vse civilizi-rane Evrope. Eer bo Spanjsko tudi sosedna francoska sestra podpirala, bodo a tern vrata zaprta raznim pretendentom. •
Anglezka hoce Portugalsko varovati pred re-publikansko propagando, katera se je zacela Siriti.
ministra minister naznaniti dobiti
Razne vesti.
C^mJIa, c. Itr. avatrt|«lce po«tet>    Te   dni pe A
prof. Fabkovio, urednik hrvatskega golsk'ega hsta ,Napredaka iz Verone v Milan poslal prof. Bdudouinu pismo s uisto brvatskim napisom; pismo je, se ve, da brez vsega zadrzka prislo adresatu v roke. To naj si tiste c. kr. avstr. poste dobro za u§esa zapiSejo, ,ji li^te se slovensktmi napisi dalefi bkrog po svetu romat, posiljajo. Saj celo pri c. kr. telegrafijskem uradu v Ljubljani ne vedo, kde uaSa Goriea stoji tako, da telegram* v Gorco nameujeni po Translitaviji slepe mist love.
(Harnevnl v Veronf.) Iz prijateljskega pisma posnamemo te-Ie vrstice: „Morem Yam reci, da v Verouo dojti samo zaradi karnevalne svefianosti, je v istiui vredno. Dandanes, mialim, se sarao v dveh me-stih karuevaluje v vebkem: vBenetkah pa V Veronj. Benecanom je glavna name.a malo razuzdati se, razi-grati, drugi svet, druge narode k'sebi privledt in tako deuarje v to zapnSceao mesto napeljati. Verona pa v tej zadevi stoji dostojanstveno na vrhu. Njej je glavna naloga o tern lepem i veselem slu6»ju. habrati mnogo novcev aa plemenite namere za vzgojivanje airomaine mla-dine. Pa res od 20. febr. poden§i so Veronezi prazuovali pravo narodno svecanost. Do .11. ure zj. Q& Se kaj dela i trzi; onda pa se zucne vsa zapirati i pripray* Jjati za yeseHqe,
A tudi se ne veseli samo Veronez, nego vsak dan pridere ljudsivo s kmetov od daleS v mesto in tako se svojo pridajodnostijo povzdigaje uarodno sve&iuost. NajvaviSeneji k-trnkter prazmka pa se vidi v cem, da se kamevala ne ndelezujejo najnizega kroga ljudje, kakor n. pr. v Avdtriji, nego trgovci, literati, bogatini, da celo oficirji prod&jnjo v Amphitheatra razne stvari, katere je darovalo obcinstv* v podporo stroraasnega ljnd>tta. Pri nas bi kaj takega no smel oficir storiti za ziv kwt ne. In hocactu vidrreinr apertam et sum-mum crimen ...                                          .   .
Iz vsega se vidi, da odkar se je Beneerja 1 Lorn-bardija osvobodila tujega jarma, od onda se je ltalijao odk.il v svoji naravi in le pradobro ve ceniti, koliko vreduo zanj je lo, da more n<5 : ,J.»z sem SvojkoviCl*
(»ad».quaflriil«.) ;I* Rovmja »e pi'So s poraor-ke ladije „S1qy, N?.r,4 sledede pismo: „KUo bi bit muilil, da te bodo k»duj slovensko nu-lothje gla^iio bi-odi jadranskega murja na ueobiirnej moiakej planjuviV Cujte: Na oiyvcftej avstrijskej oklepnict ^Lisi* inmmo tudi raovnarsko-vnjaSko godbo, obstojefiu iz Stirnajatik moz. Ta godba nas razveseljuje vsak dan, jpo letu in po a»mi, pri lopem in pri grdein vremenu. To se ve da, ce cujomo tudi veckrat krasne onverture iz itaii-janskih in nemskih oper, igrajo se vendar vefldel sko-raj same okroglo kompoz cije, in veselje je gledati, kako se zvecer mornarji na krovu vrte, da v?aj neko-liko pozabijo trud, katerega sa pre&tali mod dnevom. Krasotic sicer nemajo: pa kaj mar D.dm itiucu duvojka? Eden opvirae druzega in rajanja nij vec konec, da ucha godba svirati. Kaj si tedaj moremo, co pri t kih o-kolStiinah citamo v „Slov, Narodu", da je nas Bluschko sestavil krasno Setvorko slovensko? Ivakur blisk pride na «m tukaj§nemu vrlemu nurodnjnku, masi.ustu M., pisatt v Ljubljano po „Soco-cetvorkott in v Stirih dneb imeli smo jo uLe v rokah. Nas vili knpelmk Mktzel se spravi nadnjn, da jo instrumeutira, in v zopet stirih dneh bila je gotova in teSko smo pricakovali otlmenje-nega vecera, da bomo duli ii.ijaovejSo slovensko kom-pozicijo. Lehko si tedaj mislite, kako nam je Siova-uom «*- in naSe Stevilo na „ListM je precej veliko veselilo se sice, ko nam zadone sinodi harmonije tlo-venskih pesnij na usesa, pesnij, kojib nijsrao fculi uze tako dolgo. Zdelo se nam je, da se sprehajamo po •loveoskih goricab in da dajemo v resnici iz ust brli-kega slovenskega dekleta doneti glasove ,S«m sloven-ska d«klicau. Kdo more popisati, kuka uutja vzbnja na tujem v cloveku krasoa Jenkova: „D»aga nmti je prosila", in komu se ne topi sree radusii, ko cuje krepko melodijo: ,Jos Hrvatska nij propalau? Pesui same na sebi tako krasne, je se godba izvrstno svirala in lehko si je tedaj misliti, kako smo nasemu kai^el-niku hvalezoi za to krasno zabavo. Tako delamo Slovene! pri marini propagando."
Pri tej prilozaosti svoje citatelje in spiob prijate-Jje slovensko muzike opozorujemo, da v obilnem stevilu sezejo po nS:ca-cetvorkiat katera se od vsdh stianij modno bvali. 2alostno i Mamotno bi b;lu za ves slo-venski narod, ko bi g. skladatelj za svoj trad ue imel drugega — nego skodo! Dobiva se, kakor smo uze nazuanili pri Paternolli-ju i pri g. skladatelju Blascfi-ke-ju v Gorici po 60 soldov zrezek.
(l-upraveh.) V zadnjem podlistku (st. 11. rSocett) na 2 str. 1. koloni (spalte) v 10. vrstt od zgorj na mesti: „z ljudstvom popoluoma zaupno" se mora brati: z ljudstvom prijateljsko in katerim tudi ljudstvo po polnoma zaupa.
(Hmetijski shod) v Rihcnbergu je bil dobro obiiko-van, nazocihjebiloblizol50kmetovalcev. G. prof. Povse je predaval o kletarstvu in sadjereji; - govori so bili navduseno sprejeti. Po nakljucbi nazoci g. Rihard Do-lenec je pntem sprozil misel o drustvih za direktno pro-dajo sadja na zunanjo kraje, posebno na Dunaj, kder pridne raaja meseca razstava.. Te ideje so se nazoci z veliko pohvalo poprijeli in na povabilo g: Dolenca bode 30. t, m. pri Bebku blizo Ajdovscinc sbod, pri katerem sebo dogovoril natancen :iacin teh za Hase kmete neizmerno koristoih clruztev; ^eleti je, da senasiiposestnikt 3a se v obilnem Stevilu udeleze tega naznega shoda.
Is nreilnihove lisinice.
Dobili amo sledede pismo, katero le vsled prognje jako cest g.dopisnika tukaj priobcimo, dasiravno kaj neradi odmerjamo pro-Btovizjavam prott cea^rijam g. V«lesa:
Gospod aiednikr Za potrebno sem spoznal priobciti vrstice <me strani v ^Glasu", ali pa v Vasem cenjenem listn. ,To Vam je v resnici dvozivno, farizejsko pleme narodu in veri vsiljcno. — Ako mi Vi prostorcka ne odkazete, posljite blagorodncnu gosp. Dr. Gabtijer<5i6-u ta listek v enaki namen, da ga on porabi „ad majorem gloriani veritatis."   86 spostovanjem: (podpis.)
Ker se bojima prekoraditi one prostore, kder se rcsnica „gemein" imenuje, smo tedaj - mi prmeli Va§e „poslano"; evo Vamga: ,,lz Tomina 17. marcija 1873. Akoravno je zalibog uaok necastnega polemizovanja z g. M. Valesom abjavljen in „Soca" nadljene dopisv.ctej stvari;vkos me«e, prosim §e naslednji
faktum na znanje vzeti; besede g. M. Valesa v zadnjem „Glasu" ad c „kakor namerava ona dvojica, Id ga je vjela x svoje zanjke, • da tem Io2Je pod njegovira imenom priobcaje dopise" — so dos-ledna, grda, gola laz. Jaz ne poznam nobene dvojice in nijsem v nobeni sodelalnosti z odborom „Soce".
Ob enem naznanim danes g. Valesu svoje ime in svoj stan, da si slove5i zclodec „sine ira et studio" po volji „al majorem decorum eleri" popravi
Vse druge komentacije pedantnih Mamelukov obesam patje, fcder mis sabljo nosi.                                                    —K—"
Gg. J. v Vipavi in T. v Ajdovscini. Velikanski skandali, katere poplsujeta, so nam znani; tudi nam je znano, da je \>o ne-kterih gospodih javna morala na Vipav^kem dosta trpelaj a mine bomo priobdevali tacih re<5ij, ker bi znale zaliti nektere skoz i skoz poatene in velikega spostovanja vredne osobe onega stanu. ki je naiemu narodu uie mnogo koristil in, izjemsi nektere fudne prikazni, §e zmerom koristi,
G. p. Markn.' Dosta ad a, ad b in ad c; ad rem pa prav ni6. Dokazano je, da ste Vi krivi, da je priSlo do razprtije, namesto do porazunia; Vase laviranje to le Se bolj potrjuje. Kakih dokazov so hocete? Pridite k nam s pricami, Vam se enkrat dokaiemo, da ste v ncrcsniei dosledni.
JILRHJIJIG
doktor medicine in ranoceljstva, magister porodoslovja in za oLi naznanja, da se je preselil
ZAMESNICE.
(€T»»<riHlit mnctflil.) J&t 9».
Ordinint na domu od 9. do 12. ure dopolndne.
St. 82.
Zaloga
doDiacega, izvrstnega, cistega pi-kolita, lastnega pridelka po sledeci ceni: mala botilija po 70 soldov, bokal po f. 2.80 se steklenieo in po f. 2.60 brez steklenice, je pri podpisanem na prodaji.
ANTON MAHNlC,
posestnik in vinorejec v Kobdilu h. it. 10.
FT
ok. s. s.
Razpis
iiLUeIjsiiih slu^eh.   ,
V sofciuskem solskem okraji se razpisujejo & tem sledo^e sluzbe, za katere naj vlozijo prosilci svoje prosnje z vsomi dokazi uciteljske sposobnost in dozdanjega slazbovanja najdalje do 9. april 1873. pri doticuih krajnih solskih svetih:
1.  USiteljska' sluzba   Solskih   obein III, vrste: v
Stanjeli, v Nabrezini,  Senpolaji,  Stijaku in v Rodiku;
2.  uciteljska slnzba solskih ob&n IV. vrste:' v Avberji," v KobiljigUvi, v Kostanjeviri, v Lipi, v Temnici, v VojSflci, v DivaCi, v Kazleh, na Bepentabrn, v Storjeh in v Yatovljeh;
3.  poduciteljska slnzba Solskih obum II. vrste: v Sezani in v Komni.
Dohodki teh sluzeb so razvidni iz §§. 22, 30, 33, 36. in 27. deMne solske postove od 10. marcija 1870.
C. K. OKRAJNO SOLSKO SVETOVALSTVO "
v SeZani, 16., marcija i873.
v Gorici na Travniku, it 286, V PATERNOLLI-jevi hisi
dobe te dni bogato zbirko masin za sivanje:
1.  WHELKEE & WIMSON s polu-truzico;
2.                       n             s truzico za premikati v podobi cilinderskih dainnih miz za pisarije;
3.  V/HEELER & WILSON za navadno truzico;
4.  HOWE & BAECKER za druzine in obrt-
nijska dela;
5.  GROVER & BECKER za obrtnijska dela ;
6.  SIEGER za druzine;
7.  rocne masine z dvojnim   sivom   na verizico in za stepanje.                        •
Tndi imajo v zalogi masinske nitke, svil-ne nitke, olja za mazanje in prevzamejo vsa-kovrstne masine v popravo.
Ob enem opozorujejo cestito obcinstvo na njih bogato zalogo izdelanega perila za gospo-de in gospoje. Narocila se takoj izpeljejo in prav natan^no in vestno.
Pri balah za neveste se dobi vse po ni-zji ceni in odbije se se primeren rabat za nevesto.
#-
PODDRU^NICA
^
%.
Stajerske Eskomptne Banke
v Gorici,
eskomptnje menjice domace in inostanslce in izdava nakaznice za kterokoli mesto domace in inostransko.
Na uplacila v zlatu se placujejo obresti od 4°/o proti 30 dnevnemu odpovedu.
Prejemljejo se uloge nizke in visdke, zacensi od 10 gold, v tekoci racun (conto corrente) z obrestimi iod 5%, za katere nloge se bodo izdavale sJiranilen bidevice in vsak znesek bode do-na§al dbrest   od tistega dney ko je bil uplacan,
Nadalje se izdavajo nakaznice na blagajnico (Cassenscheine) donasajoce 4% obresti, & nij odpovednega obroka, in 5% fo velja 10 dnevni odpovedni obrok.
Posojuje se denar proti zastavi vsakovrstuih urednostij.
Kupujejo in prodajajo se vrednosti vsake vrstne, kakor obligacije dr2avne, privatne i. t. d. in take vrednosti se kupujejo po narocila tudi za zacun tretjih osob, v katerem slu&ju mora iiarocmk podati primerno pa ne visoko kavcijo.                                                                       x
#
Izdavatelj in odgovorni nrednik:  VIKTOR DOLENEO.  - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici,