Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 47. LJubljane 8 vin. v lnm, v sredo, 26. ttnnji 1913. Leio XLI. 5 Vel]« po poŠti: Z« oelo lato naprej ■ . K 28'— n ra meseo „ . , „ 2'20 ■a Hemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . ,,35'— V Ljubljani na dom: Za celo lato naprej . . K 24 — sa as meseo ,, • • „ 2 — I iprnt prijem« »Mrtm n 1*70 š Sobotna Izdaja: s sa oelo leto ........ 7*— u Nemčijo oeloletno . „ 9'— ■s ostalo lnosemstro. „ 12'— Inseratl: Enostolpna ped t vrst a [li mm): sa enkrat . . . . po U v sa dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat...... 10 „ sa večkrat primeren popnst. PimCna aznulla. iilfilt. usmilite lil: enos olpna i.e.ttvrsta po 18 vin. Poslano: ■1 enostolpna petitvrsta po 30 vin. Ishaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vosnl red, UST Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne n sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo. n.-bero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št 1U8. □■P* Današnja, Številka obsega 6 s+ranl. Balkan balkensKim narodom. Dr. Ign. Žitnik. To načelo je zastopala avstrijska diplomacija zadnjih petdeset let. S to politiko so hoteli avstrijski diploroatje preprečiti klado, ki so jo Rusi in Angleži polagali pred avstrijski prag, onemogočiti »slovanski« obroč, ki so ga tekmeci snovali proti »nemškemu«' pritisku na iztok. Načelo je pravo, ideja dobra, toda taktika je bila slaba, ker nedosledna in je Avstrija — hočeš moraš — večinoma le za druge hodila po kostanj v žrjavico in tako zaš'a — žal v današnji »circulus vitiosus«. Kar trdimo, hočemo tudi dokazati in priti do drugega zaključka, nego uvodnik graške »Tagespost« od zadnje nedelje. Iztočno vprašanje, katerega os so Dardanele in Carigrad lunek, se mi zdi podobno vjsoki gori, kj se v raznih s'ikovitih oblikah razrašča v pogorja in izgublja v megleni daljavi. Na vsakem stališču se odpira očem druga panorama. Da dobiš pravo sliko, oglej si jo od vseh strani in še iz zra£je ali ptičje perspektive. Balkanski narodj so doslej hodili na to goro samo za ruskimi in angleškimi vodniki. Tekom let pa so se toliko izurili in utrdili, da več ne potrebujejo vodnikov in samo še prenočujejo v njihovih planinskih kočah. In morda kmalu pride čas, ko si sami postavijo udobne hotele na primernih prelazih, kamor bodo kot gostje zahajali evropski turisti ... Balkanska zveza je čez noč postala pridobitna zadruga. Ali bode uspela in si delila bogate dividende ali napovedala konkurs, kdo to ve? Danes so njene delnice al pari. Zanimivo in poučno pa je dejstvo, da ta zadruga odklanja vse evropske revizorje in odriva vse varuhe, ki so jo snovali mnogo let. Angleži so sprožili idejo balkanski zveze. Gladstone jc bil, ki je v parlamentu izgovoril krilate besede: Turka je treba pognati iz Evrope s šilom in kopitopi! Njegov naslednik Sa-lisbury je rekel srbskemu poslaniku: Naš ideal je balkanska zveza. Toda vi sami uničujete ta ideal, ker se koljete med seboj. Ker niste edini, mora Balkan postati plen sosednih držav. Angleška po'itika je vedno zasledovala smoter, da Turčija ostane, toda toliko slaba, da ji ni nevarna pri mohamedancih v Aziji in ji ne zapre zveze Egipta z Indijo. Balkanski odbor v Londonu, čegar člani so najod!ične:ši Angleži, je največ smodnika natresel v balkanski sod. Drugi smoter angleške politike na Balkanu je, da »zatre nemške in avstrijske spletke«, kakor je leta 1908 v imenu ba'kanskega odbora naglašal sir Buxton. To politiko svoje vlade je vodil pokojni kralj Edvard, ki je v Rcvalu z ruskim carjem in njegovim ministrom Izvvolskim sk'enil nov dogovor. Ta račun so tedaj prekrižali Mladoturki in Aehrenthal z aneksijo Bosne. Top je bil namerjen proti Avstriji, ba'kanska zveza, pa ga je sprožila proti Turčiji in posredno zadela angleške in ruske kovarje. Balkanska zveza jc bila želja tudi Italije. Znani rumunski zgodovinar Jorga celo trdi, da je Italijan Antcnio Marini prvi sprožil to idejo. V sredi minolega stoletja je Marini pred benečansko oblastjo zbežal v Rumunijo in oblezel ves Balkan, koder je nabiral narodne pesmi in širil idejo balkanske zveze proti Turčiji. Predaleč bi zašel, ko bi hotel iz javnih govorov italijanskih diplomatov in veljavnih politikov dokazati, da je ita'i;anska politika na Balkanu protiavstriiska. Tudi to poglavje pride še na vrsto. Zadnjo soboto je italijanski minister za vnanje oosle San Giuliano v zbornici priznal Balkan balkanskim narodom. Ta rešitev po njegovem mnenju najboljše odgovara koristim evropskega miru, ako soglaša tudi s koristmi evropskih velesil. »Ja, wenn das ,Aber' oicht. ware.« Po obedu so gostje vedno boljše vol e. Za Italijo sta po besedah San Gluliana nerešeni še dvfe vprašanji: ravnotežje na Adriji in Sredozemskem morju. Obe vprašanji pa upa San Giu'iano povoljno rešiti v sporazumu z Avstrijo in Rusijo. Po naši sodbi pa more ta rešitev biti za Avstriio povo'jna Ln tra:na le v sporazumu z balkanskimi državami in Rusijo. Vsaka druga rešitev, s katero more biti zadovoljna Italija, je za Avstri o le pogubna, kar je tudi San Giulianu dobro znano. Francoska politika pa že iz dobe Ludovika XIV. ruje proti habsburški državi. Napoleon III. je plačal svoje in svojih prednikov zlobne intrige pri Sedanu. Sam se je vjel v past, ki jo je leta 1859 in 1866 nastavil Avstriji. Sedanji predsednik francoske republike Poincare je nedavno opisal politični ponos pravega Francoza s stavkom: Francija bi zatajila vso svojo velikodušno preteklost, ko bi odrekla simpatije balkanskim narodom, ki vstajajo«. Ako sc je kdaj francoska politika srečala z avstrijsko, je bil to le slučaj in ne namen. Tudi e'eg?ntni Francoz spominja na gal-skega kralja Brena, ki je pramaganim LISTEK. Roža sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Ro?atnunda jc prebrala do konca l"i pisipo ji je padlo iz rok na mramor-nata tla. Tedaj se je oglasila kraljica in rekla:; »Gospica, prosimo te take žrtve v imenu vseh teh in ostalih v mestu,« in pokazala je na ženske in otroke. »In moje življenje?« je rekla Rozamunda zamišljeno. »To je vse, kar imam.« In oči so ji plavale proti strani v cerkvi, kjer je stala vitka VVulfova postava. »Znabiti bo Saladin usmiljen,« je rekla kraljica. . »Kpko naj bi bil usmiljen,« odgovori Rozamunda, »ko me je vedno svaril, da pnoram umreti, če mu pobegnem ter me ?opet vjame? Ne, on mi da na izbero Izlam ali smrt.« »Ako pa ostaneš tukaj, moraš umreti od vojakov ali pa v najboljšem slučaju pasti v njihove roke. Gospica! Tvoje življenje je samo eno življenje, a ž njim lahko odkupiš življenje osemdeset tisoč duš.« »Ali je to tako gotovo?« vpraša Rozamunda. »Sultan ni ničesar obljubil, pravi le, če ga jaz prosim, da prizanese Jeruzalemu in njegovim prebivalcem, da hoče mojo prošnjo upoštevati.« »Ali — ali.« je nadaljevala kraljica, »sultan tudi izjavlja, tla gotovo raz-dene Jeruzalem in pomori vse, ako ne prideš; gospodu Balian u pa je rekel, če se mu izročiš, dovoli on jiogoje, ki jih bomo lahko sprejeli. Z ozirom na vse to te prosimo, da daš svoje življenje, da rešiš življenje tisočev drugih. Ako pa za nas umrješ, ti bo v veliko čast in tvoje ime se bo po celem krščanstvu častilo kot ime svetnice in rnučenice. Ne zavrzi naše prošnje, pokaži, da si zares velika, da greš junaško smrti nasproti in si s tem pridobiš blagoslov milijonov ter si zagotoviš prostor v nebesih, blizu Njega, ki je tudi umrl za ljudi. Še ve jo prosite, sestre, še ve jo prosite!« Pri teh besedah so se vrgle ženske in otroci pa kolena pred njo in jo v solzah in ihteč prosile, da bi dala zanje svoje življenje. Rozamunda se je ozrla po njih, se nasmejala ter rekla z zvon-kim glasom: »Kaj pa praviš ti, moj bratranec in zaročenec, gospod VVulf D'Arcy? Stopi sem in daj mi svet v tej zadregi.« Nato se približa sivooki, od boja Rimljanom zaklical »vae vietis«, ker so se branili izp'ačati mu previsoko vojno odškodnino. In danes je žica med Parizom in Peterburgom močnejša, nego kdaj. In N a m č i j a? Knez Bismarck je označil nemško stališče z besedami: - Naše koristi dopuščajo v višji meri nego drugih držav prodiranje Rusije proti jugu; reči smemo, da jih Rusija s tem celo pospešuje.« Zato je Bismarck navz'ic zvezi z Avstrijo sk'enil pozavarovanje z Rusijo, ln iz iste dobe velja za rusko diplomacijo rek: »Odslej nc vodi naša pot na Balkan skozi Dunaj, marveč skozi Berolin.« Pošteni mešetar je že tedaj dobro računal, kako bode Nemčija najcenejše gradila most preko Avstrije in Balkana do Bagdada. Ta most se že gradi. In koncesijo za to zgradbo je dala Rusija v imenu sultana Abdul Hamida, ki si je s tem činom pridobil posebno naklonjenost nemškega v'adarja. Toda Turčija je danes v razsulu in tudi nemške podgane zapuščajo turško ladjo. Vedno ostane v veljavi Ovidov rek: »Doneč eris felix, multos nuinerabis ami-cos. Tempora si fuerint nubila, solus eris.« To velja tudi za Turčijo,čeravno nekateri pretakajo solze, če torej danes ali jutri ruski car ali njegov minister potrka na brandenburška vrata z že'jo, naj Nemčija pomaga odstraniti zaoahe, ki Rusom za-pirao Dardanele in Bospor, brez dvoma dobi prijazen odgovor. Nemčija ni srednje-morska vlast; skrb za to ravnotežje prepušča Avstrii in Italiji. Ali torej ne gq-vor6 v'si razogi za to. da Avstrija sama in ne kot sekundant Nemčije Rusiji ponudi spravo. Vedno je boljša kratka sprava, nego dolga pravda. . In s tega stališča ne moremo odobravati vsega, kar je namigaval dunaiski ofi-cijoz, ko je princ Hohenlohe izročil cesarjevo pismo ruskemu carju. Gotovo so balkanski dinlomatje posmehljivo čitali izjavi j-Fremdenblatta« in »Rosije«, ko sta v eni sapi zatrjevala, da so ba'kanski narodi odslej sami svoji in stoje na svojih nogah. S perečo ironijo izrazi kot odgovor glasilo bulgarske vlade »Mir« upanje, da poneha med Avstrijo in Rusijo staro nasprotje zaradi ba'kanskih narodov in da se ne vznemirjata z vojnimi kori na mejah.* In če upa dunajski oficijoz, da je s sedanjo balkansko vojsko končana tudi bal- kanska kriza, se jako moti. Za Turčijo ie le sreča, da ji je balkanska zveza odrezala makedonski slepič. Za Turčijo je bila Evropa vedno le »sovražna dežela«. Pola-sti'i so se Turki Balkana kot roparji z mečem in ognjem in ostali ves čas kot tujci v deželi. In če nas izprašujejo turkofili, s katero pravico izganjajo balkanski narodi Turka iz Evrope, odgovarjamo jim z enakimi vprašanji: S katero pravico pa so Turki pridrli in podjarmili krščanske narode na Balkanu? In če je Evropa 1. 1856 zagotovila Turčiji integriteto, je to storila s pogojem, da izvrši potrebne reforme ris Balkanu. Tega Turčija pi hotela, ne mogla-Turškemu sultanu ostane v Aziji še trikrat več sveta, nego meri vsa Nemčija. Tam ima dovolj dela in tudi jela, ako jc spo- ' sobna za kulturo. Ako pa Bulgari in Turki pri Odrinu dožive Kralj. Gradec in se sprijaznijo, kakor sta sc Avstrija in Nemčija, -končano bode šele četrto dejanje balkanske krize. Znani turkofil Goltz paša, ki boljše pozna turške razmere, nego Turki sami, odgovarja na vprašanie, ali naj Carigrad ostane turška prestolnica, Brusa, Kenija oli Damask: »To vprašanje je velepomenljivo. Carigrad je iztočna Sirena, ki vsakega pogubi, ki se ji približa. Krasna lega mesta, lepa okolica, čiste in višn'evo nebo in topli zrak omamijo človeka, da se pomehkuži. In to je bila največja nesreča za turško gospodo v Carigradu, kjer se križajo trgovske ceste. V Carigradu več vedo o Londonu, Parizu, Dunaju, Berolinu in Peterburgu, nego o svoji deželi. Za carigrajske 1 urke ima košček zemlje v Albaniji, Epiru a'i Tesaliji večji pomen, nego vsa ogromna Dosest v Aziji. Carigrad je za Turka zc-meljki raj, kamor si žele vsi uradniki in častniki. In to je Turčiji v največjo škodo. Slabost Turčije je, ker ima še preveč sveta za svoje moči. In da branj ta svet, mora vzdrževati močno armado, kar s'abi njeno telo. Ako hoče turški sultan Fešiti svojo državo, umakne naj se iz Carigrada v Ko-nijo, Cezarejo ali Damask.« Tako Goltz že leta 1897. In če se to zgodi, kdo pa zasede prestol carigrajskih vladarjev? Kdo prevzame ključ od dardanelskih vrat? V Sobotnem članku je bila tiskovna pomota. Knez Meščerski je trdil, da more balkanska zveza postati nevarna R u -siji. Tiskano je bilo po pomoti »Avstriji«, Op. p. Dr. Ffirsler. Ministrstvo za nauk in bogočastje jc za rednega profesorja modroslovja na dunajskem vseučilišču poklicalo znanega dr, Forsterja iz Curiha in dr. Forster je katedro tudi sprejel. Ker pa je dr. Forster krščanskega svetovnega naziranja, se je svo- utrujeni VVulf, obstoji pri oltarjevi ograji in jo pozdravi. »Slišal si vse,« je rekla Rozamunda. »In tvoj svet? Ali bi hotel, da umr- jem?« »O!« odgovori s hripavim glasom. »Težko je govoriti. Ali njih je veliko — ti pa si samo ena!« Množice so šumno pozdravile te besede. Znano je bilo mnogim, da VVulf iz vsega srca ljubi svojo izvoljenko in da se je šele pred malo dnevi postavil tja, da jo brani do zadnjega dihljeja proti vsakomur, ki bi se jo drznil izročiti Saladinu. Tedaj se je Rozamunda glasno nasmejala in čudno je odmeval nežni glas njenega smeha po onem svečanem prostoru in ob tej slovesni uri. »O, VVulf!« je rekla. »VVulf mora vedno govoriti resnico, četudi je še tako kruta. Kraljica in vsi vi nespametni ljudje, jaz sem le izkušala vašo naravo. Ali ste sploh mogli misliti, da sem tako podla, da se bom branila dati to borno svoje življenje, če je toliko tisočev življenj odvisno od tega*? Ne; ne!« Pri teh besedah jc Rozamunda vtaknila bodalo, ki ga je držala ves čas v roki, v nožnico, pobrala pismo, se dotaknil ž njim čela v znamenje pokorščine in rekla odposlancem v arabskem jeziku: »Sužnja sem Saladinova. Majhen prah sem pod njegovimi nogami. Vedite, emirji, da izjavljam vpričo vseh tukaj zbranih, iz svoje lastne volje, jaz, Rozamunda D'Arcy, bivša balbeška princezinja, da grem z vami v sultanov I a bor ter ga prosim tam, da prizanese prebivalcem jeruzalemskega mesta; jaz pa sprejmem kazen za. svoj beg, kakor bo razsodil moj kraljevi stric. Le. eno prošnjo imam, če ga je volja, da mi jo izpolni da prineso moje truplo nazaj v Jeruzalem, da ga pokopljejo pred tem oltarjem, kjer se prostovoljno odpovedujem življenju. Emirji, pripravljena sem.« Odposlanci so se ji priklonili in zahval ie molitve so donele po kapeli. Ko je stopila Rozamunda k oltarju, jo je kraljica objela in poljubila, plcmeni-taši in vitezi, ženske in otroci pa so pritiskali svoje ustnice na njene roke, na rob njenega belega oblačila, venomer jo nazivljajoč svetnico in rešiteljico. »Doslej še nisem ne. svetnica, no rešiteljica, upam pa, da sc vam vaše želje izpolnijo. Pojdimo.« »Tako je,« je dostavil VVulf in stopil poleg nje, »pojdimo.« Rozamunda se je zganila ob teh besedah in tudi vsi ostali so ostrmeli. (Dalje.) bodomiselni svet zaradi tega razburil in daje svcji nejevolji izraza po dunajskem liberalnem in socialnodemokraškem časopisju. Ker nam je cela zadeva precej znana, hočemo o njej par besedi izpregovoriti. Med vsemi rednimi in izrednimi profesorji modroslovja ter docenti iz te stroke na dunajskem vseučilišču ni niti enega, ki bi kot učitelj filozofije stal na krščanskem stališču, kvečjemu, da kateri krščanstvu ni izrečno nasproten, gotovo pa vsak taji, da bi katerokoli verstvo imelo s filozofijo sploh kaj opraviti. Najuglednejši med njimi, ki ima tudi največ slušateljev, pa ni samo katoliškemu svetovnemu nazi-ranju popolonoma tuj, marveč je izrečno pobija, se šteje med moniste in se z vnemo udeležuje tudi monistovske propagande, dasi jc kol oseba in značaj vzor fjubeznji-vosti, pravičen in nasproti osebno izrečenemu mnenju tudi toleranten, kar seveda za javnost ne šteje. Drugi, najgloblji med vsemi, je čisto svoje vrste filozof, ne sledi modi, pozna temeljito tudi srednjeveško modroslovje, metafizičen um, kakor jih je dandanes malo dobiti, je pa tudi naziranja, da sta verstvo in filozofsko umovanje kon-trarni nasprotji, sicer pa more veliko njegovih. misli tudi katoličana zelo zadovoljiti, ako jih sprejema z gotovo rezervo in »modo suo«. Tretji, pedagog, je, govorjeno v žargonu vseučilišč, »brentanot«, med docenti pa imamo seveda tudi vse vrste struj, sholastično-aristotelske pa čisto gotovo ne. Ena katedra filozofije na dunajskem vseučilišču pa je bila po tradiciji odnekdaj namenjena krščanskemu filozofu. To je tudi čisto pravično. Ako je lahko na eni fakulteti n. pr. devet kantiancev, brenta-notov, monistov, pragmatistov itd., je eden pač lahko izrečno krščanskega svetovnega naziranja. KončnqHe ogromna večina vse-učiliške mladine katoliška in staršem tudi ni vseeno, kakšnega duha se navzamejo njihovi sinovi. Sicer pa jc znanost svobodna, in varovati načelo, da se na eni katedri poučuje v kolikortoliko pozitivnemu krščanstvu prijaznem duhu, se spričo današnjih razmer, ko svobodomiselstvo nobenemu ne prizna nobene svobode kakor sebi in hoče vseučiliško filozofijo čisto v nasprotju z lastnim temeljnim načelom rezervirati samo sebi, — se pravi le varovati resnično svobodo naziranja. To katedro je imel zadnji v rokah dr. Miiller, ki je predlanskem umrl. Rajni je bil teolog in je, kakor nam je pozitivno znano, prišel do tega mesta ravno vsled tega, ker se je o njem upravičeno mislilo, da bo predaval krščansko filozofijo. Rajni, ki so ga njegovi kolegi izpočetka z velikim nezaupanjem sprejeli, pa se je kmalu obrnil v drugo smer in je postal neke vrste eklektik. Naučni minister je zdaj, sledeč običaju, Za katerega dunajska filozofska fakulteta dobro ve, poklical na to mesto dr. Forster-ja. Kar se tiče postave, fakulteta lahko predlaga, kdo naj se na izpraznjeno sto-lico pokliče, vlada pa končno lahko imenuje, katerega hoče. Tako je. Država ima danes tako moč, da tudi fakulteto lahko ukloni, kar gotovo ni krivda »klerika-lizma.« Sicer pa se je opirala učna uprava na predlog manjšine fakultete, ki se je za Forsterja izrekla. Kaj pa imajo svobodomiselci proti Forsterju? Prav nič in tudi nič imeti ne morejo. Forster ima kot filozof in pedagog sloves po celem svetu in je za svoje mesto gotovo več kot kvalifikovan. Če bi ne bil prišel na dunajsko fakulteto, bi bil prišel gotovo na kako drugo, morda še bolj slo-večo. Forster je za dunajsko univerzo velika znanstvena pridobitev. Na vsak način katedro tako zasluži kakor oni dunajski ekstraordinarji, ki jih je baje fakulteta predlagala. Prvi dunajski filozofični ordi-narius ga v svojih predavanjih kot anti-kantianca sam omenja in vpošteva. Eno napako pa ima Forster; on je pristaš krščanskega svetovnega naziranja. Zakaj pa bi ga to kot filozofa in pedagoga diskvalificiralo, ne vemo. Saj n. pr. tudi Eucken v glavnem stoji na tem stališču in je vendar zelo ugleden filozof. Forster ni niti katolik in zadnje njegove publikacije so celo katoliškemu naziranju v marsičem nasprotne. Mnogo katoličanov z njegovim imenovanjem ni niti zadovoljnih, ker se morebiti ne čisto neupravičeno boje, da bo njegovo nejasno krščanstvo slušatelje bolj zmešalo. Vendar pa je med dvemi zli manjše boljše. In tako menimo, da je učna uprava ukrenila najboljše, kar je spričo obstoječih razmer mogla. Svobodomiselci pa se bodo že pomirili. Pravega razloga proti Forsterju nimajo, Forster pa tudi ni take vrste filozof, da bi ne peznal kompromisov. On je popolnoma otrok moderne dobe in kot tak spada na odmenjeno mu stolico. Strokovna pedagogika bo pa z njim v vsakem oziru in brei. vsake rezerve veliko pridobila. Mohorjani - vsi se spomnile »Slovenske straže"! .".tvS," Balkanska vojsko. POLOŽAJ NA BOJIŠČU. BULGARI SO RES ZAVZELI TURŠKE FORTE PRI BULAIRJU. — V TRACIJO SO DOŠLE NOVE SRBSKE ČETE. — ZOPET PONESREČEN TURŠKI IZKRCE-VALNI POIZKUS. — 5000 TURKOV UBITIH. Carigrad, 25. februarja. Oficielno včerajšnje poročilo o vejski izvaja: Radi snežnega vremena se pred Odrinom, pred Čataldžo in pred Bulairjem ni nič novega pripetilo. Milan, 25. februarja. >Zeit« je izvedela, da je konzul Prochaska sam prosil za preraeščenje v Pittsburg. Pariz, 25. februarja. »Matin« poroča iz Sofije: Iz Konstance telegraf i jo o čudnem dogodku. Sto nemških in rumunskih oficirjev se je vkrcalo v tej luki in odpeljalo v Carigrad. Carigrad, 25. februarja. Včeraj je ve-/iki vezir Mahmud Šefket paša obiskal ruskega poslanika. Dnevne novice. -f Ministrski predsednik grof £ttirgkh je včeraj sam poclal izjavo, da je v kratkem času pričakovati splošnega izboljšanja mednarodnega položaja. Ministrski predsednik takih izjav nikoli ne poda, ne da bi se preje domenil z ministrom za zunanje zadeve. Isto kakor grof Sttirgkh, pa trdijo tudi nemški oficielni in oficiozui ter francoski in angleški listi. Če »F r e m -d e n b 1 a 11« pravi, da tak optimizem ni na mestu in če neki drugi listi celo Sturgkha zaradi njegove izjave, napadajo, se iz tega razvidi le, da vojna struja intrigira proti merodajnim odgovornim faktorjem naše zunanje politike. Res je sicer, da se Avstrija in Rusija nista še popolnoma sporazumeli, a če sta se že deloma, o čemer ni dvoma, je upati, da se tudi glede še nerešenih točk in končno se gre le za par mest, zaradi katerih bi bilo ie-umno in neodpustijivo začeti vojsKo. Avstrijski narodi, ki potrebujejo miru, zato kljub »Fremdenblattovemu« ner-ganju z gotovostjo upajo, da se bodo vsa sporna vprašanja med Avstrijo in Rusijo mirno rešila. Javna tajnost je, da je cesar Franc Jožef sam tako odločno za mir, da onih, ki mu priporočajo vojsko, noče niti več poslušati, češ, »jaz sem že več vojsk vodil, in vem, kaj je vojska«. — Pomilujemo pa naše odgovorne ministre, ki se jim mečejo od gotove strani vedno polena med noge, vsled česar Evropa upravičeno sodi, da je zunanja politika Avstrije omahljiva in nezanesljiva, avstrijsko ljudstvo pa stane ta politika miliardo. •f Gorenjski telefon. Upati je, da dobe Gorenjci telefonsko zvezo z Ljubljano. Sicer se je ta namera že enkrat razbila, ker niso hoteli interesenti prevzeti nanje odpadajočih stroškov. Sedaj pa utegne vsled zgradbe deželnih električnih central tudi ta zadeva priti v ugoden stadij. Deželni odbor hoče namreč ljubljansko centralo po telefonu zvezali s centralo v Žirovnici. Pri tej priložnosti se lahko naredi skupen telefon za državo in deželo, kar bi obema znatno znižalo stroške in razbremenilo interesente. Telefonska žica bi se seveda napeljala tudi na Bled. Tako bi Bled pridobi! poleg vodovoda in električne luči tudi telefon in bi s tem postal res moderno letovišče. Tudi industrialni krogi v Tržiču in na Jesenicah bi brez dvoma ta napredek z veseljem pozdravili. Čujemo, da je deželni odbor že storil v tem pogledu primerne korake in je le od stališča trgovinskega ministrstva odvisno, ali se posreči ta skupna akcija. -f- Vodovod za Cirknico in Rakek. Iz Cirknice se nam piše: Med tista dela, ki so bila najpotrebnejša ljudstvu in ki bodo za. vse čase v čast sedanji deželni upravi, se mora brez dvoma prištevati vodovod za občini Cirknica in Rakek. Kaka dobrota E'e voda, vč samo oni, ki jc v teh kraških [rajih za časa suše pogrešal kapljo vode. Neprecenljive vrednosti je sedanji vodovod, ki smo ga toliko let zastonj želeli, in sedaj vendar dosegli. Vse cevje vodovoda jc dolgo 31 in pol kilometra. Ta vodovod spada torej med največje daleč naokrog. Delo je izvršil ped nadzorstvom deželnega stavbnega urada podjetnik Lončarič. Iz daljnih hribov priteka sedaj bistra studenč-nica skozi Cirknico čez Rakek tja na Unec in Ivanje selo — res častno delo za moderno tehniko! - Pri volit vi v okrajni šolski svet ljubljanske okolice sta bila pri volitvi zastopnikov občin izvoljena poslanec Mihael Dimnik s liti glasovi, za namestnika pa župan Mat. Mencej s Studenca z 110 glasovi. Liberalna kandidata Maver in Zakotnik sta dobila po 9 glasov, eu glas jc bil prazen. Vsi liberalni glasovi so bili iz Sp. Šiške. »Patrioti.« Dobernig je na sestanku svojih somišljenikov v Celovcu klical zoper avstrijske Slovence na pomoč Nemčijo — tujo državo. Nemčija naj obrne svoje oči na avstrijski jug do Trsta in skuša s svojim mednarodnim političnim vplivom doseči, da se Slovenci v Avstriji politično zasužnjijo. Recimo, da bi kak voditelj S. L. S. opozarjal Srbijo, naj posveča svojo pažnjo avstrijskim Jugoslovanom in skuša pozitivno podpirati Slovence v njihovih aspiracijah ali pa, da bi pozival Rusijo, da se za razvoj Slovencev zanima in po tem uravna svojo mednarodno politiko. Kakšno huronsko vpitje bi zagnali Nemci! Tak človek bi bil veleizdajalec, ki bi zaslužil ječo. Zdaj pa pridejo politični somišljeniki tega Doberniga in hočejo na Kranjskem izdajati list zato, ker »slovenski tisk ni zadosti patriotičen«! Slovence hočejo učiti patriotizma nemški nacionalci, kojih vodja kliče zoper enakopravni avstrijski narod na pomoč Prusijo. Obenem smešno in brez-stidno. -'r Nemški most do Adrije. Dobernig je v Celovcu zopet gradil nemški most iz Hamburga do Trsta ia notri doli do Valone. Kakor je treba te nemške težnje pazljivo zasledovati, tako jih ni sprejemati s preveliko tragiko. Če je že zelo problematično, da bi se mogli ponemčiti koroški Slovenci od Celovca, kjer se nemški most iz Hamburga neha do Karavank, tako je še bolj utopična misel, da bi se dali po-tujčiti Slovenci od Karavank do Trsta. Mi bi radi tistega videli, ki bi mogel ponemčiti n. pr. Bohinjce ali Tolmince ali pa Bov-čane in Kanalce. Potem pa pridejo tu vpo-štev Furlani, ki tudi niso posebno pripraven objekt za to, da bi se v njihove hrbte zabijali klini za nemški most. Potem pa Trst sam. To je mesto, ki se vedncbclj in-ternacionalizuje, Okolica in glavni rezervoar za njegov naraščaj tvorijo Slovenci in ga bodo še dolgo tvorili, Lahi tudi ne bodo izumrli, že zato ne, ker tvori Trst glavno atrakcijo laškega prebivalstva iz kraljestva na sever, nove razmere na Balkanu pa bodo imele na Trst ta vpliv, da se bodo ondi srbske, grške in albanske kolonije le še povečale, nemški pritok pa tudi ne bo prenehal, kakor n. pr. tudi ne bodo Čehi nehali se v Trstu naseljevati. V Trstu na prevlado ene same narodnosti ni misliti in kdor na to računa, je, kaker Nemec pravi, nenevaren blebetač. Kakor bo velik dotok nemškega in slovenskega prebivalstva iz severa v Trst, tako se bo vanj iztekal tudi nenemški jug, to še bolj po sedanjih izpre-membah v Orientu in po tem, kar še pride. Čc bi pa Trst vsled tega propadal, česar ne verjamemo, pa tudi Nemci ne bodo več vanj silili. Dobernig računa sicer na Lahe, cla bodo nemški ekspanziji pomagali. To je pa zelo veliko vprašanje. Avstrijski Lahi sicer Slovence še vedno tako sovražijo, da bodo Nemci slejkoprej našli v tem oziru v njih zaveznike, toda Lah je tak, da se bo končno obrnil na tisto plat, kjer mu o o Kazalo. V laškem narodu v kraljestvu je n. pr. že danes Jugoslovanom odločno prijazna struja zelo močna. Zazdaj vsaj Slovenci n o to ne smemo še veliko zidati, toda če se smejo Nemci na Lahe tako gotovo zanašati, pa je tudi jako velik problem. — Volitev zastopnikov v okrajni šolski svet za sodni okraj Žušeraberk je bila včeraj. Soglasno je bil izvoljen poslanec Iv. Vehovec, za namestnika pa Iv. Žavbi, župnik v Ambrusu. — Strašna burja na Krasu, Iz Zagorja se nam piše: Pretekli teden je razsajala tukaj huda burja, kakoršna je !c redkokdaj. Navadno traja le par dni, to pot pa je pela cel teden. Najhujše je bilo v sobeto in nedeljo. Največje revice so bile slamnate strehe. Burja jih je pošteno razku-štrala. Ljudje so na slamnate strehe po-kladali deske in lestvice. Strašno bi bilo, če bi bil v takem slučaju izbruhnil ogenj. Sedaj sije zopet lepo sclnce. — Umrl je na Dunaju slovenski medicinec Tine Jenko, doma iz škofjeloške okolice. — Promoviral je na dunajskem vseučilišCu za doktorja filozofije g. Ma-rio K r m p o t i č. — L» par na Dolenjskem. V občini Belacerkev v novomeškem okraju je začel razsajati legar. V petih vaseh je zbolelo doslej 17 oseb, in sicer 1 ženska in 16 otrok; 1 otrok je umrl. Vzrok bolezni je najbrž nesnažna pitna voda. V Hribu in Vinjeni vrhu, kjer jc največ slučajev legarja, imajo nesnažne studence .Za omejitev bolezni so sc uvedle najstrožje odredbe. — Konferenca Sodalitatis za žužem-berško dekanijo bo v ponedeljek dne 3. marca v Žužemberku ob pol 11, dopoldne. — 7. tečaj za obrtno knjigovodstvo v Vipavi priredi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem in se bo otvo-ril v soboto 1. marca ob 10. uri dopoldne. Pogoji za sprejem so slični, kakor sicer splošno veljavni za zavoclove prireditve. Zaradi velikega števila prigla-šencev naj se obrača za vse podatke na g. .Tosip Krapeža, krojaškega mojstra v Vipavi, ki mu je poveril zavod vsa lokalna pripravljalna dela. Tečaj bo trajal do Velike noči, čas in razdelitev pouka pa se bo določil sporazumno z udeleženci ob priliki otvoritve. — Petrolejski oderuhi. Kar počenja zadnje čase kartel surovega olja, petroleja iu bencina, je nezaslišano. Kakor znano, sc fabricira petrolej, bencin, gazolin, hidrolin in slične snovi, katere so se začele sedaj splošno rabiti v industriji in v domačem življenju, v velikih množinah. Država je šla kon-sumentom na roko in za industrijske svrhe oprostila bencin vsakega davka, kartelisti pa so stvar drugače obrnili: »Ker je bencin brez daca, nam ga ljudje lahko dražje plačajo,« in so v zadnjih letih ocl resnične cene 7—10 vinarjev poskočili na 52 vinarjev najslabše vrste, srednje dobri 70 vinarjev in prve vrste gazolin še mnogo dražji. In vendar je surovega olja v velikanskih množinah na razpolago. Stroški čiste-nja pridejo le neznatno v poštev. Kaj bo z mlinarji in drugimi industrijalci, ki so si nabavili za drag denar bencinske motorje. Tudi s surovim oljem se je začela uprav gnusna trgovina; kaj naj narede posestniki Disel-strojev, ako se ne naredi temu enkrat konec. Ali res ni nobene postave, da se takemu počenjanju pride v okom! Finančni minister išče denar pri ubogem kmetu in mu hoče vino zadacati, milijonov pa ne vidi, katere grabi dan za dnem petrolejski kartel ljudem. Ali ne bi bilo umestno vpeljati državni monopol na gori omenjene snovi. Konsu-meutje bi gotovo vsi radi plačevali, na ta način zmeren davek državi, sedaj se pa morajo dati skubiti od oderuhov iu dobivajo povrh tega šc prav slab fabrikat. Temu je treba, narediti enkrat konec! š Sam se je kaznoval. Iz Mure so potegnili v Šratovcih pri Zgornji Radgoni truplo učitelja Janko Karba, o katerem smo nedavno poročali, da je izginil. Poiskal je smrt v valovih in tako sam s seboj obračunal radi svojih dejanj. — Cdlo črnilo se podraži! Nemški tovarnarji črnila so sklenili ceno malim stekleničkam, ki so se doslej prodajale po 10 fenigov, zvišati za 50%. c— Poročil se je morn. stavbni zdravnik dr. Andrej Korenčan na Dunaju z gdč. Marijo Vrany. — Strel iz revolverja. V Perličevi gostilni na Selu je bilo pred par dnevi okoli pol 10. ure več gostov, med njimi tudi France ŠusLer, zidar. Prišel je pa tudi tja pleskarski pomočnik Anton Hudež, kateri je Šusterja stavil na odgovor, zakaj ga je popreje nazval »cestnega roparja« ter mu prisolil krepko zaušnico. V tem jc pa Šuster potegnil iz žepa s šestimi naboji nabil revolver ter ga jc držal z desno roko navzdol obrnjenega. Navzoči gostje, boječi se, da se bi prišlo do kake nesreče, so mu izvili orežje iz roke, pri tem pa poči strel. Kroglja je frčala tik glave trgovca Jožefa Napret, odskočila pri križu okna ter razdrobila šipo. Le srečnemu slučaju se je zalive liti, da ni bil nihče v sobi poškodovan. Sedaj bo imelo v tej zadevi prvo besedo sodišče. — Umrl je na Viču ondotni posestnik in gostilničar Ivan Pirnat. i " NOTRANJEPOLITIČNE ZADEVE. Sija gosposke zbornice, — Finančni odsek. — Odstop grofa Ziohyja. Včeraj je gosposka zbornica prestopila glede na po ljudski zbornici sklenjeno postavo o pisarniških oftci* antih v a dnevni red; ali z drugimi besedami, da jc postavo odklonila, Finančni minister vitez pl. Zaleski je obljubil, da hoče odredbenim potom vso stvar urediti. Zbornica je tudi odobrila postavo o državnih slugah, in sicer v listi obliki, v kateri jo je posla-niška zbornica, sprejela. — Finančni odsek je sprejel postavo o šumečih vinih in določil, da naj se določi steklenici šumečejra vf.na davek v znesku 80 vinarjev. — Grof Zicby je, " akor se trdi, Lukacsu. izjavil, da zato odstopi, ker Lukacs ni pripustil v znani Desy-jevi zadevi dokaza resnice in ker ni tožil Andrassyja, Apponyja, Zichyja in Karolyja. Svojo prošnjo za. odstop je poslal naravnost cesarju. V opozicio- nalnih krogih pa trde, da namerava tudi ogrski finančni minister odstopiti in da odstopi Lukacseva vlada, če se vladar pridruži stališču grofa Zichyja. LManske novice. lj Parnik »Vaderland« z zakonsko dvojico Ivanom in Jožefo Polajnko na krovu, dospel je včeraj, odnosno dospe danes v New-York ter se usidral pri otoku Ellis-Island, kjer se bode začelo ž njima, kakor smo že poročali, naseljevalo, oziroma deporlacijsko postopanje. Ij Znsnčeu ponarcjalec poštno-hra* nilčnih knjižic. Včeraj dopoldne je policija aretovala 171etnega bivšega trgovskega vajenca Ivana Lozeja, rojenega v Ljubljani ter semkaj pristojnega, ker je ponaredil štiri poštno-hranil-nične knjižice in na. raznih poštnih uradih, kakor se je dosedaj dognalo, dvignil 120 K. Premetenec je začel svoj posel tako-le: Dne 19. t. m. je popoldne prišel na poštni urad v Mostah pri Ljubljani ter tam vložil na poštno hra-nilnično knjižico št. 28.564, glasečo so na ime Karol Schvvciger, dijak iz Zaloga, stanujoč v Vodmatu, 5 K. Di-ugi dan ob 3. uri popoldne pa je prišel v poštni urad št. 5 na Zaloški cesti k po-štarici s poštno hranilno knjižico z vlogo 85 Iv ter dvignil 40 K. Dne 21. t. m. je popoldne Lozej prišel v isti urad, kjer pa je imela službo druga uradnica in hotel dvigniti z isto knjižico 40 K. Ker se je ti uradnici zadeva zdela sumljiva in je domnevala, da nekaj ni v redu, ker je dečko tam že prejšnji dan dvignil 40 K, mu ni hotela izplačati ter mu svetovala na ono pošto, kjer je denar vložil. Nato se je obrnil in brez ugovora odšel. Le-ta je dne 30. januarja vložil na poštno-hranilnično knjižico štev. 26.514 pri poštnem uradu št. 4 na Cesarja Jožefa trgu pod imenom Franc Sirk, dijak, stanujoč Pred Škofijo štev. 20 tudi 4 K. Takoj drugi dan je prišel na poštno filijalko št. 6 ter tam s to knjižico, na kateri je bila vsota 54 K, dvignil 40 K. Pri poštnem uradu št. 2 na južnem kolodvoru je Lozej dne 7. t. m. vložil na poštno-hranilnično knjižico 27.667 pod imenom Anton Zorman, dijak, rojen leta 1895 v Žireh, stanujoč na Starem trgu št. 4 zopet 5 K ter s to knjižico dne 8. t. m., ki je imela pa že napisano vlogo 85 K pri poštni podružnici na Starem trgu. zopet dvignil 40 K. Dognalo se je, da je premetenec pred vsako številko, ki je znašala faktično vlogo pripisal še eno, tako, da je na podlagi tega lahko vse trikrat dvignil in poštni erar ogoljufal po 40 K to je 120 K. Po ovadbi je policija Lozeja izsledila in aretovala, ki je pa. goljufijo šele priznal, ko je bil konfrontivan. Na njegovem stanovanju se je našlo še 40 kron prigoljufanega denarja. Navihanega mladeniča so izročili deželnemu sodišču. lj Žrtev navihane goljuike. Še meseca decembra lanskega leta je prišla k neki vdovljeni posestnici v šentviški okolici neka majhna, mestno oblečena ženska, katera je začela posestnici pripovedovati, kaka sreča jo je zadela. Natvezila ji je, da je zadela srečko z 90.000 K, od katere svote ji jc bilo kot pristojbina za koleke odtegnjeno 30.000 K, drugi denar pa dobi z Dunaja v šestih tednih. Dobila bi ga že sedaj, je rekla, a ga nima ondotno ravnateljstvo še dovolj. Da pa dobi denar gotovo, je šla k škofu, kateri ji jc dejal, da mora položiti v tabernakelj 1C00 K, ki pa morajo biti izposojeni. Lahkomiselna kmet-ska ženska je goljufici verjela ter takoj odštela 10C0 K, katere pa ni dala v tabernakelj, marveč jih je porabila za svoj želodec. Ker srečne dobitcljice le ni bilo v napovedanem roku s posojenimi 1000 kronami nazaj, je ta zadevo ovadila policiji, katera je navihanko predvčerajšnjem izsledila in aretovala v osebi že predkazno-vane dninarice Terezije Martinčičeve, rojene 1. 1869. v Št. Lovrenciju pri Krškem ter jo izročila deželnemu sodišču. lj Ljubljanska podružnica Avstrijskega mornariškega društva ima v petek, dne 7. marca 1913 ob pol 7. uri zvečer svoj občni zbor v knjižnici c. kr. deželne vlade. lj Na grobu svojega moča se cne-svp.stila. Včeraj popoldne so našli na pokopališču pri sv. Križu 681etno Ama-lajo Hoffmannovo, vdovo računskega svetnika, stanujočo na Rimski cesti št. 24. onesveščeno ležati na grobu svojega moža. Poklicali so rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. kjer se še do danes ni zavedla. lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Be-ata Marija Holl, usmiljonka, 65 let. — Anton Bole, hiralec. 80 let. lj Odhorova seja »MaJice Slovenske« lin v petek, dne 28. februarja 1913 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. lj Dnrtvo zdravnikov na Kranjskem ooozcrja svoje člnne na izvnnredni c.bčni zbor, ki se vrši v petek 28. februarja ob pol 8. uri zvečer v hotelu »Union«. U irezDosl ljnflslva. »Sveta vojska«, protialkoholno društvo, se je zasnovalo preteklo soboto v Gorici. Krog povabljenih je bil bolj ozek; večji shod se napravi po veliki noči. — V nedeljo pa se je zasnovala »Sveta vojska v Celovcu. Shod je bil javen in jako dobro obiskan. Zastopan je bil ves slovenski del dežele po svojih najbolj zavednih zastopnikih. Pri tej priliki se je pokazalo, kako je treznostna ideja že globoko pronicala v slovensko koroško ljudstvo. Saj je pa tudi na Koroškem izmed vseh slovenskih dežela to delo najložje, ker je boj proti pijančevanju obenem boj proti nemčurstvu. — V Mariboru pa so pravila že odobrena od preč. kn.-šk. or-dinarijata, ki jih je vrnil z zelo laskavo in bodrilno pripombo. Ko pride odobrenje še od namestništva, bo ustanovni shod istotako po veliki noči. — Vse kaže, da je nastopila za treznostno akcijo nova faza, — ugodnejši časi. XXX Mali protialkoholni katekizem je pošel. Trikrat v dveh letih je bil tiskan v 5000 izvodih in je sedaj ves razprodan. Izkazalo se je, da je ta drobna knjižica (stane 10 vinarjev) najvažnejše sredstvo v gigantskem boju zoper alkoholizem. IV. izdaja se bo tiskala v 10.000 izvodih. XXX Te dni je razposlalo c. kr. okrajno glavarstvo krško tale razglas: Ker nezmerno uživanje žganih pijač od dne do dne narašča in ker se na poguben način razširja posebno zloraba točenja in uživanja v našem okraju priljubljenega žganja, kateri je narejen iz špirita dvomljive vrednosti in mešan z vodo, ukazujem v prid javni koristi na podkgi § 54., točka 2 obrtne novele z dne 15. marca 883 1., št. 39 drž. zak., po katerem je c. kr. okrajno glavarstvo opravičeno in obvezano gostilničar-ske in krčmarske obrti v obrtnijskem in policijskem oziru urejevati, sledeče na-redbe: 1. Prepovedano je točiti žganje ob sobotah in dnevih pred prazniki od 5. ure popoldne do 12. ure opoldne sledeče ne-delje oziroma praznika. 2. Ravno ti omejitvi točenja žganja podvrženi so tisti trgovci, kateri skupaj z žganjetočem izvršujejo še kak drugi obrt, ako je bil žganjetoč po razmeri z drugim obrtom po § 11. postave z dne 23. junija 1881. leta, št. 62 drž. zak., spoznan kot glavni opravek ali ako bi bil v prihodnje za to spoznan. Trgovci smejo sicer proda-jalnice odprte imeti, žganje točiti je pa prepovedano. 3. Prestopki te naredbe se bodo najostreje po cesarski naredbi z dne 39. sept. 1857. 1., št. 98 drž, zak. kaznovali in bi se obrtnikom, če bi še drugi pot zagrešili, obrtna pravica po § 138. točka b in c obrtne postave odvzela. Voditelj okrajnega glavarstva pa je pokazal, da je mož na pravem mestu, ki ve, kje ljudstvo čevelj žuli. IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. Svojo ženo ubil. Janez Polemšek, star 43 let, posetnik v Drenovču, je živel s svojo ženo v prepiru. V svoji mladosti je bil na glasu pridnega in marljivega človeka, v zakonu pa se je čutil nesrečnega, zlasti radi tega, ker je sumil ženo nezvestobe. Oba sta se vdala žganjepitju. Dne 10. novembra m. 1. popoldne se je obdolženec pijan vrnil domov; pijana je bila tudi žena ter ni ničesar skuhala za kosilo. Začel se je prepir in končno je obdolženec pograbil burklje in z njimi toliko časa udrihal po ženi, da so se zlomile. Nato jo je še s cepcom toliko časa tepel, da je obležala. Nato je odšel od doma. Ko se je zvečer vrnil, je našel ženo še vedno v kuhinji na tleh. Pobral jo je in nesel v sobo, kjer je kmalu umrla. Pri raztelesenju se je dognalo, da je bila po celem životau tako raz-tepena, da je itak slabotna vsled pretre-senja živcev umrla. Obdolženec se izgovarja, da se vsled pijanosti ni zavedal svojega dejanja. Priče, ki so ga videle po storjenem dejanju, so pa izpovedale, da možakar ni bil tako pijan, da bi ne vedel, kaj dela. Priča Ivana Hribernik trdi, da je slišala obdolženca, ko je grozil svoji ženi, da jo bo ubil. Županstvo poroča o njem, da je bil v mladosti jako miren, delaven in pošten, Sodišče ga je celo imenovalo za oskrbnika. Porotniki so soglasno krivdo obdolženca zanikali, nakar se je izrekla oprostilna obsodba. Razsodba detomorilke Marije Žičkar, Porotniki so se z 11 glasovi izrekli za krivdorek obdolženke in sodišče jo je obsodilo na 7 let težke ječe. Pohoten berač. V tajni seji se je tudi razpravljalo proti Valentinu Turku, samskemu beraču na Vrhniki radi poizkušene-ga hudodelstva v zmislu §§ 8. in 127. k. z. Obdolženca, ki je bil že enkrat radi podobnega hudodelstva na 10 mesecev težke ječe obsojen, je porotno sodišče na izrek porotnikov zopet obsodilo na tri leta težke ječe. T3le onsKa in brzojavna poročila. AVSTRIJA IN RUSIJA GLEDE ALBANIJE. London, 26. februarja. Avstrija in Rusija se pogajati zdaj za Debar in Djakovo. Glede Peči se je menda že sklenilo, da pripade Črnigori, Ohrid in Bitolj pa Srbiji, Glede Djakove je Rusija pripravljena, da jo prizna Albaniji, Debar pa zahteva za Srbijo. Ako se Avstrija in Rusija do četrtka ne sporazumeta, se konferenca poslanikov ne bo še pečala z albanskim vprašanjem. Konferenca baje tudi noče tega vprašanja načeti, dokler Avstrija in Rusija ne demobilizirati. Dunaj, 26. februarja. »Wiener Allg. Zeitung« poroča iz Londona, da so tamkaj mnenja, da se konferenca poslanikov v četrtek z albanskim vprašanjem najbrž še ne bo bavila, ker se Avstrija in Rusija do četrtka ne bosta še mogli sporazumeti. Berolin, 26. februarja. Situacija še ni popolnoma pojasnjena, kažejo se pa neki ugodni simptoni. Rusija je privolila, da Skader pripade Albaniji, toda le v slučaju, da se trdnjava do sklepa vojske drži. Avstrija je glede Prizrena in Peči odnehala, to je, da prvo mesto pripade Srbiji, drugo pa Črnigori, dozdaj pa še odločno vztraja na tem, da Djakovo in Debar pripadeta Albaniji ter izjavlja, da glede teh mest ne odneha, dcčim Rusija obe mesti odločno zahteva za Srbijo. Zato se konferenca poslanikov tudi še v četrtek z albanskim vprašanjem ne bo pečala. Vojaški krogi dementirajo tudi vest »Reichsposte«, da se bodo rezervisti od severne meje v kratkem odpoklicali, češ, odpokličejo se šele, ko bo popoln sporazum dosežen. Dunaj, 26. februarja. Gosposkozbor-nični člani, ki so v zvezi z merodajnimi krogi, so izjavili privatno, da se ima od-p sklicanje rezervistov v kratkem pričakovati. Cetinje, 26, februarja. Semkaj je došel general Papatov z lastnoročnim pismom cara Nikolaja na črnogorskega kralja. Konferiral je s kraljem, ki se je za to nalašč iz glavnega stana pripeljal na Cetinje. Govori se, da je car kralju sporočil, da Rusija noče radi Skadra mednarodne komplikacije in mora zato glede tega najti kompromis z Avstrijo. Peterburg, 26. februarja. »Briževija Vjedovnosti« poročajo, da je car sprejel v avdienci vojnega ministra, ministrskega predsednika, šefa generalnega štaba in šefa generalnega stana. — Na Dunaj se je iz Peterburga sporočilo, da so te avdience v zvezi z demobilizacijo. Solnograd, 26. februarja. Iz Dunaja se krščansko - socialni »Salzburger Chronik« poroča: »Kakor izvemo od posebno dobro poučene strani, se bodo pri korih v Gali-lili obsežni dopusti. To je znamenje izboljšanja položaja, obenem pa izjavljajo mero-dajni krogi, da ta odredba ne pomeni še demobilizacije.« Peterburg, 26. februarja. V tukajšnjih informiranih krogih javljajo, da je Rusija glede Skadra odnehala v toliko, da se je tekom pogajanj z Avstrijo ugotovilo sledeče: Rusija želi, da Skader, ako se osvoji, pripade Črnigori, ako pa se drži, se Rusija pridruži predlogu Avstrije, da se inkorpo-rira Albaniji. Dunaj, 26. februarja. Vsled očividno od zunanjega urada inspiriranega uvodnika »Fremdenblatta«, (glej 2, stran našega lesta), ki miroljubne izjave grofa Stiirgkha nekoliko oslabljuje, je treba vesti o skorajšnji demobilizaciji sprejeti nekoliko z rezervo. Budimpešta, 26. februarja. »Pester Lloyd« piše, da se v poučenih krogih zagotavlja, da se bo mobilizacija korov v Galiciji pod gotovimi pogoji nekoliko olajšala in se bodo dovolili v obsežnejši meri dopusti. OBLEGANJE SKADRA IN ODRINA. Praga, 26. februarja. »Narodni listi« poročajo iz Sofije, da je veliko bulgarskih vojakov pred Odrinom zmrznilo. Kotor, 26. februarja. Bombarde-ment Skadra se še ni začel. Očividno čakajo oblegovalci nove srbske pomoči. V kratkem dospe pred Odrin še ena srbska divizija. ZADNJE VESTI IZ CARIGRADA. Carigrad, 26. februarja. Veliki vezir je a.-o. poslaniku grofu Pallavicini-ju sporočil, da mu Sukri paša brzojav-lja, da sc vsi tujci v Odrinu dobro počutijo. V Odrinu je 20 Avstrijcev in 30 Nemcev, ki stoje pod protektoratom avstrijskega konzula. Listi poročajo, da se znani mlado-turk, major Sabri, ki je ob julijski revoluciji igral veliko vlogo, nahaja v srbskem vjetništvu. Neka ladja je pripeljala Iz Gallipolija 457 turških ranjcnccv, iz Čataldže pa jih je došlo 36. Vojne opcracije so vsled velikega mrazu skorej ustavljene. Tako turških kakor bulgarskih vojakov je veliko ozeblo. SILISTRIA OSTANE BULGARIJI? Berolin, 26. februarja. »Berliner Tageblatt« poroča, da zavzema Nemčija stališče, da ima Silistria po odstopu nekih strategičnih višin ostati Bulgari j i. • BULGARSKA VLADA SVARI BULGARSKI NAROD. Sofija, 26. februarja. Poiuvr>dna »Bulgarija« poroča: Prebivalstvo ob rumunski meji je silno razburjeno radi nasilnega postopanja Rumunije in namerava prirediti ponovne ^"nfestne shode proti prepustitvi kakega obmejnega teritorija Rumunski. Vlada je že ukrenila vse potrebne korake, da prepreči morebitne ekscese. List izraža upanje, da bo bulgarski narod v kritičnem času ohranil treznost in se izogibal vseh nepremišljenih korakov. LASTNOROČNO PISMO CARA NIKO-LAJA FRANCOSKEMU PREDSEDNIKU. Pariz, 26. februarja. Car je poslal predsedniku Poincaičju lastnoročno pismo, ki slove: »Gospod predsednik! Blagi, dobri prijatelj! Ob priliki Vaše izvolitve za predsednika francoske republike Vam pošiljam prisrčne čestitke. Veliko mi je na tem, da Vam zagotovim, kako zelo me prešinja ideja zveze med Francijo in Anglijo, ki odgovarja tako čustvom kakor koristim obeh narodov, je uspešna garancija miru in tvori že 20 let podlago zunanje politike, ki sem jo odkazal svoji vladi. Slejkoprej bo moja skrb. da bosta pariški ia peterburški kabinet v tesnem medsebojnem stiku sodelovala. Kot dokaz svojega prijateljstva Vam podelim red sv. Andreja.« — Poincare je odgovoril na to s pismom, v katerem imenuje cara »visokega in dragega prijatelja« in zagotavlja, da se bo i on zvesto držal zveze, ki spaja Rusijo in Francijo. DVE NOVI SRBSKI DIVIZIJI ODPOTOVALI V TRACIJO. Belgrad, 26. februarja. Na bojišče v Tracijo sta nenadoma odšli Bulga-rom na pomoč dve novi srbski diviziji, o katerih predstoječem odhodu pred par dnevi še ni bilo v častniških krogih ničesar znano. BULGARI IN GRKI V SOLUNU . Solun, 26. februarja. Grške oblasti so bulgarski list »Pravo« za nekaj dni ustavile, ker je priobčil nek članek o bodočnosti Soluna. V CARIGRADU SE VRŠE MANIFESTACIJE ZA MIR. Carigrad, 26. februarja. V štambulskih mošejah in v nekaterih teoloških šolah so preteklo noč našli manifeste, ki grajajo vlado, da je zopet začela vojsko in označujejo politiko prejšnje vlade za pravo. Manifest pravi, da v hipu, ko se evropska Turčija ne da več rešiti, ni potrebno žrtvovati zanjo sinove Anatolije. Ti manifesti krožijo baje tudi med armado. Policija je ukrenila stroge poizvedbe. GROF POTOČKI ORGANIZIRA POLJSKE REVOLUCIONARNE ČETE, Kijev, 26. beruarja. Sinoči sta zasedli dve stotniji kozakov posestvo poljskega grofa Potockega v Šepetavki, Policija je pri grofu Potockemu izvršila hišno preiskavo, ker jc obdolžen, da organizira poljske revcl-icionarne čete, XXX AVSTRIJSKI MARŠALSKI SVET. Dunaj, 26. februarja. Včeraj dopoldne se je vršila pod cesarjevim predsedstvom seja višje generalitete, t. z. maršalski svet. Navzoči so bili: Prestolonaslednik, nadvojvoda Friderik, vojni minister Krobatin, šef generalnega štaba Hotzendorf, general Klobučar, armadni nadzornik Potiorek, Brudermann, Frank, Schodler in Bolfras. Seja je trajala do poldne. HRVATSKO VPRAŠANJE. Reka, 26. februarja. »Rječkim Novi-nam« se brzojavlja iz Zagreba: *Tu se je pred nekoliko dnevi vršila konferenca stranke prava z ozirom na razmere na Hrvatskem. Stranka je sklenila apelirati na hrvatskoslovenski klub na Dunaju, da vodi energično obstrukcijo, dokler sc Hrvatski ne vrne ustava.« ZADEVA MINISTRSKEGA PREDSED-NIKA LUKACSA. Dunaj, 26. februarja. Ministrski predsednik Lukacs je bil danes ob pol 2. od cesarja sprejet v avdijenci. Lukacs je pred avdijenco potrdil, da jc naučni minister Zichy demisijoniral. Dejal jc na tozadevno vprašanja, da veruje, da bo današnja avdijenca v celi zadevi odločila. Nc veruje na, da bi moral ves kabinet demisionirati. Lukacs hoče cesarju predlagati, du ime- nuje za ttaučnega ministra sekcijskega šefa Jankoviča. Lukacs se še danes vrne v Budimpešto. NASLEDSTVO ZA KARDINALOM NAGLOM. Dunaj, 26. februarja. »N. W. Abend-blatt« poroča, cla se med kandidata za dunajsko škofijo imenuje tudi dunajski pomožni škof dr. Pfluger. CESAR MONTECUCCOLIJU. Dunaj, 26. februarja. Cesar je poslal vpokojenemu poveljniku mornarice Montecuccoliju zelo prisrčno lastnoročno pismo. ZOPET AVSTRIJSKI AVIATIK PONESREČIL. Dunaj, 26. februarja. Včeraj je V Pulju mornariški poročnik Klobučar poizkusil polet na hidroplanu. Ko se je vračal, se je aparat prevrnil v morje. Klobučar je težko, vendar ne smrtnonevarno ranjen. MEHIKA NSKE HOMATIJE. M hiko, 26. februarja. Rodbina umorjenega Madera se namerava podati v Evropo. SMRTNI PADEC AVIATIKA. Strassburg, 26. februarja. Aviatik Bruno Wcrut,yen je padel iz visočine 60 m ter se ubil. UMOR IN ROP V BELGRADU. Neznanci so udrli v stanovanje velepo sestnika Naftaloviča, umorili niega in njegovo peteročlansko rodbino in blagajno oropali. Groznega čina sumijo posle. STRAHOVITA EKSPLOZIJA. Madrid, 26. februarja. V Gigonu je eksplodiral dinamit. 60 oseb je ubitih, 100 ranjenih. GINJENI MORILCI. Pariz, 26. februarja. »Matin« ^oro-ča, da je Sarah Bernhardt igrala v jet-nišnici v St. Ouentinu za zločince in da je pri tem bilo 6 morilcev do solz gi-njenih. NORE ŽENSKE. London, 25. februarja, Sufražetke so zadnjo noč prerezale signalne žice železnice. Sufražetke so zelo navdušene, ker so njihovo voditeljico Pankhurst vtaknili v ječo, češ, da bo vladi v ječi še bolj nevarna oostala nego je bila, ko je bila svobodna. Sufražetke pretijo zdaj, da onemogočijo re-gatto. ZDRUŽENE DRŽAVE INTERVENIRAJO V MEHIKI. Po brzojavkah, ki so došle iz Mehike, so Madera in Juareza naslonili na nek zid in ju ustrelili. Madero je bil v glavo ustreljen, Juareza je pa zadelo več krogelj. V E1 Pasu so pa ustrelili 95 prostovoljcev, ki so v nedeljo protestirali, ker je bil Madero ustreljen. Četudi zatrjuje Taft, da Združene države v Mehiki ne bodo posredovale, se le v VVashingtonu za mobilizacijo pripravljajo. Odločil bo predsednik Wil-son, ki nastopi bodoči teden svoje mesto. Dne 25. t. m. sta vojni minister in načelnik generalnega štaba VVilsonu osebno predložila mobilizacijski načrt. Mobilizirati ne nameravajo zgolj redne armade, marveč tudi 100.000 mož milice. Po poročilih, ki dohajajo iz Mehike, med Mehičani samimi napreduje gibanje, da -bi Združene države posredovale, ker je sedanji vladni način ne-vzdržljiv. KNJIGOTRŽTVO. Vojska na Balkanu. 10. sešitek tega zanimivega dela je ravnokar izšel. Sešitek prinaša konec krvave bitke pri Lule-Burgasu in turško umikanje proti Čataldži. Natančno so v tem sešitku orisane tudi vse operacije grške armade in brodovja. Ker smo bili za časa dogodkov navezani le na netočna in časih neresnična poročila raznih časopisov, bo vsak z največjim zanimanjem čital to delo, ki sloni na samih dejstvih. Kot vsi drugi sešitki prinaša tudi ta veliko krasnih slik, ki pojasnujeo vsebino. DAROVI. Za ljudski sklad so prispevali meseca januarja t. 1. gg.: posl. Hladnik 92 K, posl. Jarc in Demšar po 60 K, zbirka logaških zaupnikov 25 K, po 20 K: g. knezoŠkof, dr. Lampe, dr. Zajec, dr, Pegan, Fr. Pust, K. Pollak in g. J. Šterk (Vinica), po 10 K: dekan Schweiger in dr. J. D., župnik Soukup 6 K, po 5 K: župnik Hiersche, kaplan Lončar, dr. Derganc, dr. Stoje, prelat Kalan, L, Smolnikar, ravnatelj Traven, župnik Petrič, prof, Dermastia in trije neimenovani, po 4 K: urednik Krhne in župnik Barle, po 3 K: ravnatelj Jovan in dr. Dermaslija, po 2 K: kaplan Sever, župnika Nemec in Žust, kaplan Kanduč, ravnatelj Rašica, dr. Jerič in 4 neimenovani, po 1 K; dr. Natlačen in J. Ložar. Prispevke sprejema: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesla št. 6. koroške novice. k Sprejemnega večera pri deželnem predsedniku so sc udeležile skoro vse ose-be, ki imajo v koroški javnosti kaj odločevati ali govoriti. 500 do 600 oseb se je udeležilo te lepe, sijajne družabne prireditve. Izmed Slovencev so se sprejemnega večera udeležili tudi g. drž. in dež. poslanec Grafenauer, dr. Janko Brejc s soprogo, kancler V i d o v i c , msgr. P o d -g o r c in dr. k »Piusverein«, podružnica za Koroško, je imel v nedeljo svoj občni zbor. Na zborovanju je govoril tudi knezoškof Kalt-ner o odgovornosti pri časopisju. k Koroška deželna vlada — pozor! V Podkloštru v Ziljski dolini je zborovala Siidmarka — torej nepolitično dru-Itvo, in sicer 15. t. m. Pri tem zborovanju je govoril potovalni učitelj Schneider iz Gradca o stremljenju Siidmarke. Poročilo pravi: Shod je bil od 45 udeležencev obi-»kan in izvajanja govornikova so našla velik odmev in odobravanje. Sedaj pa čujte itrogi in pravični deželni predsednik, o čem je govoril »dieser landfremde Hetzer und Ruhestorer«. Tisti potovalni hujskač Schnieder iz Gradca je govoril o veliki nevarnosti t r i a 1 i z m a , o balkanskem vprašanju in o potrebi ljudske organizacije. — Bog varuj, če Slovenec izpre-govori besedo trializem — takoj žandarje za njim, a nemški privandranci in klati-vitezi pa smejo hujskati nemčurje proti mirnim Slovencem. Gosp. dež. predsednik, tukaj iščite tiste nevarne elemente, ki vznemirjajo mirno koroško ljudstvo. Na ta nepolitična sudmarkina zborovanja pošljite svoje špijone, potem boste pa takoj videli, kdo dela nemir v deželi! k Pomanjkanje vode na Koroškem. Iz Št. Ruperta pri Celovcu. Po Rožni dolini vlada hud mraz. Še hujše pa pritiska pomanjkanje vode po deželi. V Borovljah so morali delo za štiri ure na dan skrajšati, tako da delajo namesto po 12 samo 8 ur. Tudi veliko mlinov in žag stoji, ker ni dosti vode. Primorske vesli. p Dopolnilne volitve v mestni svet goriški se bodo vršile šele spomladi! Volilni imeniki se od strani c. kr. glavarstva že pripravljajo. p Nadvojvodinja Valerija v Gorici. V ponedeljek zjutraj je prišla v Gorico nadvojvodinja Valerija obiskat svojo hči Elizabeto, ki stanuje tam poročena z grofom Waldburgom, nadporočnikom 5. dragon-skega polka. - p Drugi dan socialnega kurza v To-fnaju. V ponedeljek, drugi dan socialnega kurza v Tomaju, ni bila udeležba sicer tako velika, vendar še zadovoljiva. Predaval je g. urednik Kremžar o »organizaciji med našim ljudstvom«. Dalje g. Janez Kalan o predmetu: »vera — podlaga socialnemu delu«. Poljudna izvajanja obeh predavateljev so bila sprejeta z navdušenjem. Pribiti moramo, da je uspeh socialnega kurza vsesplošno zadovoljiv. Slišali smo ljudi, ki so se pri odhodu izrazili, da škoda, da ni bilo kaj takega pred 15 leti. Res veliko se je zamudilo, a še je čas za delo, samo resne volje je treba. p Obsojeni Lahi radi zasramovanja in poškodbe Slovencev. Nekega dne je sedelo v Brešanovi krčmi v Ločniku več gostov Italijanov in Slovencev. Ker je neki Slovenec Miha Velušček s svojim tovarišem Žovoril slovenski, so ga vrgli Italijani Perco, iressan in Juncig iz gostilne, ga pretepli ter ga posebno na čelu težko poškodovali. Za nagrado jih je obsodila okrožna sodnija vsakega na dva meseca ječe, poostrene z enim postom. p Razgovor o ustanovitvi protialko-hotnega društva za Goriško. V ponedeljek zvečer se je vršil v zgornjih prostorih kavarne »Central« razgovor o ustanovitvi protialkoholnega društva. Razgovor je vodil sklicatelj primarij dr. Gosti. Ustanovil se je ad hoc nekak odsek, ki naj pravila tega društva preštudira in o njih poroča. Mnenje g. dr. M. Murmayr-ja v Slovenski Bistrici. Gosp. J. Serravallo, Trst. Prav rad Vam potrjujem, da Vaše železnato kina-vino Serravallo je eno okrepčilnlh zdravil, ki ga jaz rabim že 10 let. Srečna izbcra vspešnih tvarin in izboren okus zagotavljajo Vašemu izdelku trajen vspeh. Slovenska Bistrica, 3. junija 1911. Dr. M. Murinayr. Sanatorium Emona LSS Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, prbar I. klr. odd. dež. boin. Dva še dobro ohranjena [li z i O Čas opazovanja Stanj 0 barometra v mm Temperatura po Colzi,U Vetrovi Nebo .i £ . S " I a Č W U — > 25 9. zveč. 741 5 - 1-3 sl. jvzh. brezobl. 7. zjutr. 740- -8-8 sr. jvzh. brezobl 00 2. pop. 738-0 7-7 sr. jzah. n • I! železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kmc etz, Ljnjljaaa, Kolod-467 vorska ulica 6t. 26 Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Srednja včerajšnja temp. —18", norm. 0 8°. Redka p.ilika! = Proda se I p nov • t amerikanskega sistema, s 5 oktavi, po ugodni ceni. Natančna pojasnila daje 683 j Ivan Dbg v Senož5čaX Na:r. y | t „ • ki zna samostalno dobro kuhati, sprejme takoj obitelj višjega uradnika v Pazinu (Istra). Plača po dogovoru. Ponudbe pod naslovom: Šorli, Pazin Istra. 626 2 Pisalni stroj dobro ohranjen, se poceni proda. Kje, pove uprava lista pod št. 585. Tržne ccnc. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, februarja 1913. Pšenica za april 1913.....11'BI Pšenica za oktober 1913 . . . 1212 Rž za april 1913...... . 9"77 Rž za oktober 1913.....9 67 Oves za oktober 1913 .... 8 70 Koruza za maj 1913.....7'-8 Koruza za julij 1913.....7'75 mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane ceno. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna Žaja SCAGHETTI. za skladiščem državnega k.lodvora. - - • • M 1252 I. Zahvala. Dragi nam sorodniki, prijatelji in znanci! Sočutje, ki sto je nam izražali ustmeno ali pismeno o priliki britke izgube in smrti našo dobre matere roj. nam je bilo v veliko tolažbo. Zato naj vam bo v mojem imenu in v imenu brata in sester tu izrečena iskrena zahvala. Tudi vam vsem, ki ste se od blizu in daleč v tako obilnem številu udeležili pogreba ln ste tako dejansko pokazali, kako sie spoštovati in radi imeli „fnrovško mamo", se na.igorkeje zahvaljujemo. Osi bito lepa zahvala prečastitemu g. dekanu M. Riharju, ki je ob roki svojih dobrih gg. kapelanov J. Pogačarja in J. Filipiča vodil sprevod, gosp. županu L. Ilostniku in občinskim odbornikom za častno spremstvo, gg. pevcem za dovršeno, lepo in ginljivo petje, pri hiši, v cerkvi in na grobu. Hvala tudi vam pogreb-niki, ki ste nosili in svetili. Vsakemu in vsem skupaj tisočera zahvala. Hlagi mami pa blag spomin! Truplo mirno naj počiva, duša pa naj raj vživa! Javor C pri Lit jI, 24. februarja 1913. plofnti priljubljenost preizkušenega : Franckovega : kuvi-nega pridatka s kavinim mlinčkom pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. Tovarna v Zagrebu, rzrzz Ozvežbana šivilja in ena 625 Franc Indof župnik. Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja in tolažbe ob prebridki izgubi najinega čez vse ljubljenega edinega sinčka ZSafana izrekava tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem v neizmerni bolesti svojo srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujeva vsem cenjenim darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem ki so nepozabno dete v tako obilnem številu spremili v prerani grob. Žiioča ZdravKo in Ma Lsshcvic Mesečna soba lepo meblovana, se takoj odda, II. nadstropje na levo, Tabor štev. 5. 503 se Eprejrce v trajno delo, Francevo nabrežje štev. 1, II. nadstropje. 586 nap™ W trs se odda v večjem prometnem kraju na Kranjskem v najem. Ponudbe pod »Trgovina" poštno 504 ležeče Ljubljana. na Bsiaa"slij cssll u L^gani pred dežaosJi.isii Sj5ša:n3 in s?a GiSacah takoj o j satzsiiii it? 2;i ma Tržaški cssti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene Več se izve pri lastniku jos. TtfiBMC, rca GHncah 3?. 2127 za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini Ifu&llana Inventurna prodaja 9V" v času cd 8« do S5, marca 00 znizane cene Razprodafalo sc bode: ViMMgfvlaS modni predmeti: bluze, moderci, juponi, nogavice, šerpe, rokavice, fišu, žabot, veznine, gumijevi čevlji, gumijevi ■•■Illl^fml plašči, jopiči za varstvo modercev, torbice za dame, jopice, žoki in nogavice za otroke. IVlOŠki ni01®11* Pr2(lllie^: klobuki, čepice, srajce, telovniki, kravate, žoki, rokavice, žepni robci, palice itd. itd. /Hodna fr^ovina J. S. BEMEDIKT, Ljubljana. Zaloga c. kr. dvornih založnikov za klobuke P. C. Habig, /. Heinr. ha, Dunaj itd. Novosti sukna za moške io modnega Maga za flaaisKe obleke! Zahievajle vzorce! miTi. Stritarjeva uliti Priložnostni nakuol .-r Ta naprava je bila v rabi le tri mesece in je tedsg kot nova. Ker se v trgu splošno vpelje električna razsvetljava, se odda ta naprava zelo po cent. K njej spada: okolu 400 metrov po-cinjenih železnih cevi različnih dimenzij, okolu 20 lira-svetilk, viseče svetilke, invent. svetilke, lestenec, dvostranske svetilke, svetilke za vrt, rezervni žarilci in stekla, novo kompl. orodje za rezanje cevi. 550 Za hotele, vile, gradove, kopališča, ulično raz-svetljavo zelo primerno. Povpraša se in eventuelno ogleda pri KARLU JAN1ČU v Žalca, Spodnje Štajersko. za pomladansko in poletno sezono 1913. Kopon.3'1UBitr.dolg. za i J kompletno moško obleko 1 kupon 15 kron (suknjo, hlače, telov- I 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kupon 20 kron Knpon za erno salonsko obleko U 20'-, kakor tndi blago za površnike, tnristovske obleke, svileni blago za damske obloke, pošilja po kamgarn in tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof Brno, Morava. Vzorci zasloni In Iranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegol-Imhol iz tovrne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše nojskrbneje. natančno po vzoren. \ 4fii. Vaoreo i&varovan. ni^ nfifl^ Vf^pvmt m*11 ■ i Otvoritev modne in športne trgovine za gospode in dečke L Kette Franca Jožefa cesta 3, poleg konfekcijske trgovine Maček & Komp, i ■l^iip-mflM^i^i/i^nai/flin...... i« i Kravarja takoj sprejmo na Laverci pri lv-n Ogrlnu. Plača po dogovoru. 554 Od 20. februarja 1913 odračnnam v svoji modni trgovini za gospode dob rov olj no 10°j„ popusta od svojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju in gotovem plačilu sledečih predmetov: klobuki, čepice, srajce, spodnje hlače, majice, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, nogavice, žepni robci, palice, dežniki, gumbi itd. Vse v največji izberi, najnovejši modi, prvovrstno blago in po konkurenci v vsakem oziru nedosežno. Pazite na cene v izložbah! Z odličnim, spoštovanjem se prtporoia 545 Modna in športna trgovina za gospode P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. LMana. Souna ulica. Podpira te domačo Industrijo! Stare nojovice se ceno podpielu eio l Specialna mehanična pletilna industrija ln trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderč.e, telovnike, nogov:te. ro-kovlce, posebne obleke zoper trganje, pletilnl material za stroje itd. na drobno m na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermanau je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pou 1 brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250(50) Elektrotehniška delniška družba DD DD L]ubl]ana9 Marije to. l 11 m prej 1018 Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih najnovejših slog'h. Vsakovrstno drugo Priznano solidno blago ter najnižje cene. DD DD Zaloga otomanov divanov, žimnic različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. si Velika izbira otrošKih vozičkov Kolben in dr. Praga*Vy3QČany. Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsvetljavo in prevajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr bo-generatorji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnlce in iaralce X vseh vrst. :•: Vodne turbine vseh sestav, (Francls, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za InStaltranje. Izdaja konzorcij »Slovenca«. .Tisk: »Katoliško Tiskarne«. .Odgovorni urednik: MIha MoSkeio.