KSitfrioNDEI
Najstarejši iloveiiski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
'!5!*XXVI._LET0
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte 1		
VOJNE BONDEl 1		
The Oldest	■raLMmYWY	
Slovene Daily		
in Ohio		
Be$t Advertising		
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 203

XXVI.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 31, 1943
ŠTEVILKA (NUMBER) 203
lUCUSKI TEROR Ni DANSKEM; K*U IN VLADA INTERNIRANA
J^snski vojaki se borijo do zadnje krogle, hladni funkcijonarji, ki so resig-
nirali, internirani
UBITIH V BITKI PRETEKLO NEDELJO
vojaška diktatura
450 OSEB
Ija	j® internirala kra-
bine^ ^	vse člane ka-
deliii	ko se po raznih
krvay;	dežele vršijo
sadkm^.	danskimi po-
1^1 nacijskim vojašt-
zadnje krogle
^^edska
Poroča,
^5 %i]i i jc v hag^a •'^Sozapadno
časnikarska agencija ^5 mik . ^ je v Naestvedu,
od Kopen-%01JJ.V posadka, broječa Pofabi-jg'	dokler ni bila
" Je 20.^1, Zadnja krogla. Kaj
ki
Zgodilo
2 danskimi vojaki,
povj	boj, poročilo ne
t
Ptati	'skušajo Danci o-
Pfeprji «•' JG Danska po "^"ogih izgubila v
Uklon;, '	je brez odpo-'
^ ^^cijski premoči.
^ibo
ij članov kabineta
^^cije in aretacije čla-
nov kabineta premierja Erika Sceviniusa so bile naznanjene snoči, potem ko so Nemci prevzeli vse civilne in sodne funkcije v deželi ter naznanili preki sod, pod katerim bodo nepokor-ni Danci izpostavljeni smrtni kazni za prestopke proti nacij-ski vojaški diktaturi.
Bitka v Svendborgu
Begunci, ki so,, dospeli na Švedsko, poročajo, da je v mestu Svendborgu prišlo do spopada med naciji in Danci, v katerem je bilo ubitih 450 osab.
Neko drugo poročilo javlja o bitki v Jaegersborgu, 6 milj severno od Kopenhagna, v kateri so vojaki kraljevske straže u-ničili tri nacijske tanke in 11 o-klopnih avtomobilov;
Člani danske vlade so bili ali vrženi v ječo-, ali pa se nahajajo pod 'protektivnim varstvom" na njihovih domeh.
UPRAVLJA SICILIJO
ŽELEZNIŠKA NESREČA V DRŽAVI NEW YORK
25 potnikov ubitih, 60 ranjenih v koHziji med osebnim vlakom in tovorno lokomotivo.
Eno miljo zapadno od Way-landa, v državi New York, se je Wesley A. Sturges ye 6/Z ime-i včeraj ob šestih zvečer pripeti-novan od ameriškega državnega I la velika železniška nesreča, v departmenta za r a v n atelja i kateri je bilo najmanj 25 oseb upravnih poslov na Siciliji, ki ubitih, 60 pa ranjenih, večina
je bila nedavno okupirana od anglo-ameriške armade.
Rommel pojde na Borisov pogreb

vaš dodatni 100-dolarski War Bond plačal

Ha	prosi Amerikan-
fronti, naj podpi-
podtlposojilo, kate-' 8eptg2 °^3^nje se začne dne tedn ® tem, da v teku ki so rok za podpi-po 1 dodaten
C'

dolar j
ev. Cilj 3. voj-
^■OOO rtT vsota od 15,-olarjev.
'^•"jev	Bond za 100 do-
Porij. pomagal vojnemu na-
^0 v zraku leta-^ornarice za več kot
V
dve uri morda ravno dovolj, da uspešno ščiti izkrcanje nove in-vazijske skupine pred napadi o-sišča.
2.	Enajst teh bondov plača block-buster od 2 ton, katerega bo morda bombni letalec iz vaše ulice poslal v nemško tovarno torpedov.
3.	Vaš bond bo preskrbel 26 mornarjem rušilcev admirala Halsey-a rešilne pasove — to je poceni in bo pomagalo reševati življenja ameriških junakov, od katerih bi mogel biti vsak vas brat, prijatelj ali sorodnik.
glede raci-
^^niranja
ostane veljavna za
5®^ One 'V War Ration sladkorja do konca ok

® ZNAMKE
%e 9n' olje in sir) CJ""? t, U. v in W
1^» zT x° »vgusta.
dh ° 22 „ "J® stopila v ve-
oktob:
)ra.
Vešfi IZ življenja ameriških Slovencev
Feldmaršal utegne ostati V Bolgariji, da vsili nacij-sko "voljo.
Iz Londona se poroča, da je bil feldmaršal Erwin Rommel i-menovan kot Hitlerjev zastopnik na pogrebu kralja Borisa, nakar bo najbrže ostal v Bolgariji, da s pomočjo treh nemških divizij, ki se nahajajo tam, zadrži odklopitev Bolgarije od o-sišča.
Domneva se, da bo pod Rom-melovim nadzorstvom sestavljen kabinet, čigar člani bodo pristaši bolgarske vojaške klike, ki je pripravljena na nadaljno sodelovanje z Nemci.
Oporoka "izgubljena"
Neka vest iz Berlina javlja, da se ne more najti oporoke pokojnega kralja, in k temu se pripominja, da je oporoka morda vsebovala imena regentske-ga sveta, ki naj bi zavzel kraljevo mesto v slučaju smrti.
Rimski radio poroča, da je bolgarski justični minister Asil Mitakov izdal smrtni list, v katerem je rečeno, da je Boris u-mrl preteklo soboto kot posledica naravnih vzrokov.
od katerih je bila oparjena od sopare, ki je uhajala iz cevi za gretje potniških vozov.
Nesreča se je zgodila na progi Lackawanna železnice, ko je potniški brzovlak ne železnice treščil v lokomotivo nekega tovornega vlaka.
Ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico v Waylandu, v kateri je prostora le za 15 oseb. Potem ko se jim je tam dalo prvo pomoč, so bili ranjenci z am-bulančnimi vozovi in privatnimi avtomobili odpeljani v bližnja mesta Dansville, Hornell in Ge-neseo.
Mnogi izmed potnikov so bili tako ožgani, da jih' ni mogoče spoznati.
ZADUŠNICA
V sredo, ob pol sedmih zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida tiraIa.L.,zadužii,ica. za^iT-^/okojnega Joseph Dolenc. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo.
PO INDIJANSKI ŠEGI
Velika ruska zmaga „ ob Azovskem morju; Taganrog padel
Oporišče nacijske armade na južni fronti obkoljeno v drznem ruskem manevru
Mrs. C. Stanley Gray iz Seat-tla, Washington, se je spomnila, kako so Indijanke nekoč nosile otroke, ker vsled vojnih razmer ne more kupiti vozička za svojega sinčka.
Obtožba glede Rusije razkačila Hulla
150 NASELJENIH KRAJEV PRIŠLO V RUSKE ROKE V ENEM DNEVU
Državni tajnik ogorčeno zavrača obtožbo, da je proti Rusiji in da želi, da bi izkrvavela.
Bo
Mrs. Anthony ' Madison
. Mh, . Jei
4)f^' A. Q t!!	hči Mr.
"lei
"Oporok

Young, 9416 Yale
o.
H
Ha,." v,


a se je vršila na Sturgeon, 1017 ^olla, Mo. Zvečer
Qj^.®^avnost vršila v \!!>.'
^'cers Club, Pen-
V	Henryetta, Okla., je umrl Jakob Štrukelj, star 82 let. Doma je bil iz Starih Polok na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50. leti.
Pri družini Mr. in Mrs. Anthony Britz, v Wilkesbarre, Pa so vile rojenice pustile v spomin čvrstega dečka, prvorojen-čka. Dekliško ime matere je bi lo Stella Kogoj. ,
V	Vintondale, Pa., je umrla Ivana Gasser. Doma je bila iz Sorice nad Železnikom na Gorenjskem, ter se nahajala v A-meriki od leta 1921. Zapušča soproga in hčer v Vintondale, ter dve hčeri v N§w Castle, Pa.
Pred dnevi je v Veroni, Pa., u-mrla v cvetu mladosti, Justine Krulc, stara 23 let., hči . poznane družine. Poleg staršev zapušča brate in sestre,
V	Bessemef", Pa.," je pred nekaj dnevi umrla Josephine Iva-nič stara 65 let, p. d. Cepinkina. Doma je bila iz Zaluke pri Ka-stavu, Istra. Tu se je nahajala 30 let, in zapušča moža.
Dne 23. t. m. je v Chicagu, 111., umrla Lucija Jurca, stara 53 let. Doma je bila iz Trboj pri Smledniku na Gorenjskem. Bila je članica SNPJ.
Strela je udarila v senik slovenskega farmarja Antona Po-gorelca v Chisholmu, Minn., Zgorelo je sto ton sena in škoda znaša okrog $3.000.
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
PASJI KONTUMAC
Ako imate psa in živite v Clevelandu ali kjerkoli v Cuyahoga okraju, tedaj je dobro, da veste, da je pri-čenši s ponedeljkom, na Delavski praznik, v veljavi pasji kontumac, to se pravi, da mora biti vaš pes privezan, kadar gre na ulico. Odvezan sme biti le, dokler je na zemlji gospodarja. Tako je odredil okrajni zdravstveni komisar Arthur Pease, ker je bilo v zadnjem času v okraju naznanjenih 26 slučajev pasje stekline. Več kot 150 oseb se sedaj zdravi, ker so bili ugrizu jeni od psov.
Odlični časnikar in radijski komentator Drew Pearson je v nedeljo večer v zvezi z resigna-cijo državnega podtajnika Sum-nerja Wellesa proti državnemu departmentu in tajniku Cordel-lu Hullu naperil obtožbo, da so "proti-ruski in da dejansko želijo, da bi Sovjetska unija v borbi z naciji izkrvavela."
"Peklensfe la^''
Slične trditve in namigavanja so prišla v teku zadnjih mesecev tudi od strani drugih znanih časnikarjev in komentatorjev.
Tajnika Hulla je Pearsonova obtožba silno razkačila. Danes je obtožbo ogorčeno zanikal, rekoč da je "ogromna in peklenska laž", ki napeljuje vodo na sovražnikov mlin in "vzbuja in pospešuje konfuzijo med zavezniki."
Fearsonov odgovor
Ko je Pearson slišal, kaj je Hull rekel glede njegove nedeljske trditve, je odgovoril, da samo upa, "da se bo Hullovo zanikanje, da je nasproten Rusiji, bolje izkazala kot pa njegova nedavna izjava, da podtajnik Welles ni položil resignacije."
INŠPEKCIJA VOJAŠKEGA ODDELKA WAC V
AFRIKI
Moskva je včeraj naznanila, da je Rdeča armada z ogromno obkolitveno operacijo, v kateri so kozaki in mehanizirane čete Rdeče vojske prodrle do obale Azovskega morja 28 milj zapadno od Taganroga, prisilila padec Taganroga in osvobodila 150 drugih naseljenih krajev.
Silen udarec
Taganrog, ki je bil glavno o-porisče nemške armade na južni fronti, se je nahajal v nacijskih rokah izza velike nemške ofenzive proti Kavkazu lansko poletje. Njegova izguba je silen strategičen udarec za nacije na južnem sektorju rusko - nemške fronte.
Zavzetje Taganroga predstavlja šesto veliko zmago za Rdečo armado, odkar je podvzela svojo ofenzivo. S tem je zlomljena nemška črta v porečju Donjeca in ako je nemški generalni štab imel še kak up, da pridejo oljni zakladi • Kavkaza v nemško posest, tedaj je ta up js^izgybo Taganroga splaval po vodi.
Stalino je ogrožan
Ruski komunike javlja, da so ostanki nemške posadke, ki je
bila zajeta v Taganrogu, v procesu uničenja.
Padec Taganroga pomeni, da je resno ogroženo mesto Stalino, ki leži 70 milj severozapad-no. Udar, s katerim so Rusi presenetili Nemce na tem sektorju fronte, je izpostavil vse desno krilo nemške fronte, ki se oči-vidno vsepovsod lomi.
5,000 Nemcev ubitih
Rdeča armada je včeraj v u-spešnih operacijah na raznih točkah dolge rusko-nemške fronte, ubila 5,000 Nemcev, uničila ali onesposobila 65 tankov, sestrelila 10 letal in zaplenila večjo množino vojnega materi-jala.
Borba pri Brijansku
Okoli 400 milj severno od Taganroga je druga sovjetska kolona v okolici Brijanska odbila ostre proti - napade in potem Nemce vrgla nazaj od 6 do 13 milj. V tej operaciji so Rusi zasedli 50 nadaljnih naseljenih krajev.
Ruska ofenziva se nadaljuje tudi južno od Harkova, kjer Rdeča armada stremi za obko-litvijo Poltave. V tej operaciji je bilo tudi zasedenih več vasi in trgov.
Formular ji za dohodninski davek
Rojak Valentin Bižek je pred ^ v J, abic ae nahaja v kratkim umrl v Pineville, Minn, bo ' ^ ^ Leonard Wood, Doma je bil iz Storja pri Seža-^	zakoncev se ni, p. d. Šmencov Tine. Zapušča
b ^ na 1017 Hollo- ženo, hčer in tri sinove, izmed Mo. Čestitamo! katerih sta dva pri vojakih.
En oddelek ženskega armadnega zbora WAC je pred kratkim dovršil šest mesecev aktivne službe v Severni Afriki, kjer je bil v veliko pomoč redni armadi v izvrševanju upravnih poslov tekom vojnih operacij. Mož, ki stoji na čelu teh operacij — general Dwight D. Eisenhower — je na sliki predstavljen, ko inšpicira omenjeni oddelek WAC-a.
Kolektor federalnih dohodkov, Guy T. Helvering, je v Washingtonu naznanil, da bodo davkoplačevalci federalnega dohodninskega davka kmalu prejeli formularje za deklaracijo cenitve svojih dohodkov in "Victory tax", katere bo treba izpolniti do 15. septembra. Helvering je dejal, da bodo morale v splošnem napraviti izjavo vse one posamezne osebe, ki zaslužijo več nego 2,700 dolarjev na leto in vsi oni, ki so poročeni, če zaslužijo več od 3,500 dolarjev na leto.
V deklaraciji se nahaja cenitev zneska vseh davkov za leto 1943 in obračun davka, ki ga še dolgujete po plačilih z dne 15. marca in 15. junija, ter po odbitku zneskov, ki so vam bili morda odtrgani od plače.
Polovica zneska, katerega dolgu jete po tem računu, mora biti plačana ko vpošljete deklaracijo, dne 15. septembra, druga polovica pa dne 15. decembra.
ATENTAT NA PAVELI-ČEVEGA GENERALA
New York Times prinaša z dne 15. avgusta naslednjo vest:
Od osišča kontrolirani zagrebški radio je poročal včeraj ponoči v svoji domači hrvaški oddaji, da je hrvaški general Prpič postal žrtev atentata. General, o katerem pravi zagrebški radio, da je bil šef vojaškega urada poglavnika Ante Pa-veliča, je bil napaden v ponedeljek ponoči v Zagrebu.
Oddaja, katero so zabeležili monitorji vlade Zedinjenih držav, trdi, da so bili "napadalci na licu mesta aretirani in izročeni vojaškemu sodišču". Ameriški list o preseljevanju evropskega prebivalstva V tedniku bostonskega Christian Science Monitorja piše znani časnikar E. Berg Holt o preganjanju evropskega prebivalstva in nasilnem preseljevanju, izvršenem pod pritiskom nemškega osvojevalca.
O jugoslovanih piše Berg Holt, da je bilo po mnenju strokovnjakov 650,000 prebivalcev Jugoslavije odgnanih v Nemčijo. Berg Holt pa dodaje, da se ta številka brez dVoma ne nanaša na Slovence. "Ceni se namreč", pravi Berg Holt, "da je bilo vsega skupaj 500,000 Slovencev pregnanih iz njihovih domov takrat, ko je bila njihova dežela razkosana in razdeljena med Nemčijo, Italijo in Madžarsko."
Preko 500,000 Jugoslovanov se nahaja v Nemčiji, od katerih je 200,000 delavcev, povečini mobiliziranih. Vojnih ujetnikov je 130,000. Približno 85,000 Nemcev, ki so bili del nemške manjšine v Jugoslaviji, je bilo preseljenih v Nemčijo.
O možnostih invazije Balkana
Vojaški strokovnjak New York Timesu, Hanson W. Baldwin, razmotriva o strategičnih prilikah, ki se odpirajo zaveznikom po zmagovitem zaključku bitke za Sicilijo, in piše glede invazije Balkana, da so v tem pogledu zaveznikom na razpolago različna pota, kot na primer skozi Turčijo, preko otokov v Egejskem morju itd.
Baldwin ceni, da imajo Nemci na Balkanu 18 divizij, katerim je treba prišteti še bolgarske, rumunske, madžarske in hrvaške čete, ter približno 30. italijanskih divizij.
Zavezniki bi v tem slučaju izkoristili svojo sedanjo ugodno pozicijo v Sredozemskem morju, ter bi se mogli posluževati južne Italije kot operacijske baze. Od tam bi mogli zalagati jugoslovanske partizane in podpirati in hrabriti tudi druge sile odpora na balkanskem ozemlju. U-speh takega napada bi ogrožal dolino Donave, pretrgal nemško zvezo z južno Rusijo in s petro-lejskimi vrelci v Rumuniji.
V nedeljski številki New York Timesa piše o tem vprašanju tudi Edwin L. James, ki pravi, da mnogi strategi smatrajo Balkan za eno od najbolj ugodnih možnosti za zaveznike.
Pisec tega članka ceni, da se nahaja na Balkanu še vedno 20 italijanskih divizij, ki se pa najbrže ne bodo borile več, ako bi Italija zaprosila za mir. Niti Hitler ne bi mogel pričakovati od teh italijanskih divizij, da bi v tem slučaju še naprej služile nemškim interesom.
5TRAN 2,
ENAKQERAVNOSI
31. avgusta, 19431
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published b;
■ KHI AMERICAN TCGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8231 8T. CLAIB AVENUE — HENDERSON 5311-13 iBSued Every Day Except Sundayi and Holiday* SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
Bj Carrier in .Cleveland and by Mall Out of Town:
XPo raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)____________________$6.50
Por TTtif Year — (Za pol leta)__________________________________3.50
Por 8 Months — (Za 3 mesece)--------------------------2-00
DAMIR FEIGEL;
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti T Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)----
Por Wftif Year — (Za pol leta)------
Por 3 Months — (Za 3 mesece)---
..17.60 _ 4.00 _ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countrie#: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemuke driave):
Po>: One Year — (Za celo leto)-----
Por Half Year — (Za pol leta) ----------------------
..$8.00 4.60
Entered as Sec6nd Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.

PANGERMANIZEM
i,
PES IN MAČKA
teligenten in si bo vedno znali jo gladiš v temi nazaj, t. j. , ^ivlienia HQ Zemlii bo pomagati celo v najzapletenej- repa proti glavi. Kako se mo-, ' i	•
ših trenutkih svojega življenje, ra svetili šele dlaka leva ali ti-
Kaj ne, čuden naslov, dragi bralec? Ne mencaj si oči, ker si dobro vedel, in ker si dobro videl, ne izvračaj krivde ne na stavca ne name. Res sva oba, stavec in jaz, zmotljiva, toda v tem slučaju in pri tem napisu se ni pripetila nikaka ponfota. To je namreč futurizem. Kakor vsaka stvar na svetu, ima, tudi futurizem svojo dobro in slabo, svojo solnčno in senčno stran. Le poslušaj! Gorenji napis ti kaže, da si pes in mačka nista prijatelja, ker stojita ta ko daleč drug od drugega, nadalje ti pove naslov, da skoči mačka,- ko zagleda psa, na kak vzvišen predmet, kjer izboči hrbet in/ se nekako pokameli, med tem ko mora ostati pes na tleh in se zadovoljiti z opazovanjem svoje nasprotnice.
To so solnčne strani futuriz-ma. Bralec bi pa sam ne mogel priti na tako razlago, zato je moral dobiti v tem oziru precej obširen pouk. To je pa senčna stran futurizma.
Pasjo inteligenco pa izpričuje tudi drug slučaj. Kolikokrat mora slišati pes izrecno željo svojega gospodarja: naj se pes obesi! Ce bi pes ne bil inteligenten, bi šel in bi se obesil. Ker je pa inteligenten in ve, da bi se kesal njegov gospodar, ko bi bilo že prepozno, ne gre nikamor in se nikamor ne obesi. Pes nima ne žepa, ne listnice, zato nosi denar na repu, saj pravi pregovor, da je dober centisim, če ga pes na repu prinese. To velja dandanes izključno samo za centisime, kajti če bi pes nosil papirnate lire na repu, bi to gotovo ne bilo doro in serijski številki na obeh polovicah bi se gotovo ne ujemali.
Ali smo mi v tem oziru boljši? Le odprimo svojo listnico in preglejmo lire! Takoj dobimo par nepravih komadov, ta-
Leta 1895, trideset let pred pojavom Hitlerja na nemški pozornici, je v Nemčiji izšel pamflet nekega ano nimnega avtorja, z naslovom "Velika Nemčija in Centralna Evropa okrog leta 1950." V tem pamfletu je avtor prerokoval, da bo po "gotovem časovnem premoru 86 milijonov Nemcev dominiralo 130 milijonov Evropejcev, katerim bo usojeno, da vršijo nižje vrste dela. Samo Nemci bodo imeli pravico kupovati zemljo, samo Nemci, bodo uživali politične pravice in zavzemali upravne in vojaške pozicije." Ta pamflet je bil ena izmed prvih publikacij novo ustanovljene pangermanske organizacije, Panger-manske lige.
Pangermanska liga, ki se je leta 1933 strnila z Narodno socialistično stranko, t. j. z naciji, je imela svoj izvor v generalnem nemškem kongresu, ki je bil sklican v Berlinu leta 1896 na pobudo nemškega kolonijalnega raziskovalca dr. Petersa, ki je pozneje zaslovel radi svoje okrutnosti proti črncem v Afriki. Njena zgodovina je podana v osmi izdaji "Pangermanskega vestnika," ki je bil objavljen leta 1898 in katerega je spisal neki Hugo Greli.
Tekom prvih negotovih let svojega obstoja se je ta liga bavila v prvi vrsti s kolonijalnim problemom. 'Zanimivo je, da je njen prvf uradni arhivar smatral kot enega izmed vzrokov za počasen napredek organizacije to,
da so se v nekatere postojanke vtihotapile anti-semitske tendence, katere je širil zlasti vodja berlinske skupine z imenom Schweinhagen.
širši javnosti je bila znana le peščica pangerman-skih voditeljev. Na kongresu lige leta 1904 je profesor Hasse, ki je bil eden izmfed liginih voditeljev, rekel:
"Mnogo onih, o katerih se zdi, da so nam nasprotni, je v resnici hranjenih z idejami, katere jim dajemo mi." Princ von Bulow, dasiravno je bil često napadan od pristašev pangermanizma, ki so ga obtoževali neodločnosti in omahljivosti, je v enem svojih govorov pred hajhstagom dne 14. novembra 1902 izjavil, da ima Pangermanska liga važno nalogo v nemškem političnem življenju: "Ona^
pospešuje in vzbuja narodno čustvovanje."
Leta 1912, malo pred prvo svetovno vojno, je v Leipzigu izšla knjiga z naslovom "Ako bi bil cesar." Pisatelj te knjige je bil neki podeželski advokat, Heinrich Klass, ki se je skrival za imenom Daniel Freymann. On je bil mnogo let predsednik Pangermanske lige in je igral važno zakulisno vlogo v vseh nemških desničarskih organizacijah, zlasti pozneje za časa weimarske republike.
Eno poglavje je posvečeno temeljnim načelom nemške "zunanje politike sile." To je izjava onih načel zunanje politike, ki so dvanajst let pozneje tvorili temelj Hitlerjeve knjige "Mein Kampf."
"Sveta pravica" Nemčije, da s silo vzeti vse, kar potrebuje, je eden izmed vogelnih kamnov uradnega pangermanizma. Na tej podlagi je profesor Hasse argumentiral, da, ima Nemčija pravico do Holandske, Belgije,
Luksemburške, severne Francije, Belfoita, Burgundije,
Lorene, Češke, Moravske, "ostankov habsburškega cesarstva," na vzhodu pa do vsega ozemlja nekdanje poljske kraljevine, vključivši Varšavo.
I^raz "Mitteleuropa" (srednja Evropa) je v mislih mnogih združen z imenom Friedricha Naumanna, enega izmed ustvariteljev v^eimarske ustave in ustanovitelja nemške demokratske stranke, ki je pred prvo svetovno vojno propagiral "idejo socialnega imperija" in "socialnega krščanstva." Ob tistem času je napisal senzacijsko knjigo "Mitteleuropa." On je propagiral potrebo ustvaritve "mnogočlanskega bratstva" držav, ki naj bi se raz- j taco moli, je na vsak način in tezale od Visle do Vosgeškega gorovja, od Galicije do
gra pri enakem poskusu v temi, si lahko mislimo in sicer si rajši mislimo kakor bi sami poskusili, ker nikoli ne vemo, do-vole-li te zveri, da jih meni nič tebi nič izpreminjamo v kresnice.
Pasje dneve smo že omenili pri kopitarjih. Kakih trideset najbolj vročih poletnih dni se imenuje po psih. Kaj pa mačka? Ali zaostajo v tem oziru za psom? Ne, tudi mačku je posvečeno vse polno dnevov v letu. Le štejmo vse pondeljke, potem pepelnično sredo, dneve po praznikih sv. Martinu, sv. Silvestru, po rojstnem in godov-nem dnevu, pa jih dobimo lepo število. In to niso mačkine solze!
Ker mačka spredaj liže, zadaj praska, sodimo, da je hinavska. Hinavska bi pa tudi bi-
in za-
konec, ko zavrejo morja
ŠKRAT
koj jih tudi skušamo spraviti zopet v promet, bod.s. pn za-
Dasi sta si smrtna sovražnika, ju,je narava spravila v en sam razred, ki obsega vse zveri. Pes nima znamenitih sorodnikov, volk mu je stric, lisica teta, mačka se pa ponaša z aristokratsko žlahto, saj ji je lev, kralj vseh živali, menda bratranec v drugem kolenu. Da bi pa obstojala ožja prijateljska vez med temi sorodniki, ni znano, vsaj o kakem medsebojnem dopisovanju nam ne ve povedati noben naravoslovec. Razlika med psom in mačko je poleti večja kakor pozimi, ker se stvari pri gorkoti raztezajo. Naj navedem nekaj takih razlik: pes grize, mačka mi javka, pes laja, mačka praska, pes pozdravlja svojega gospodarja z repom, mačka se pa ne odkriva z repom, pes ni muzikaličen, on celo tuli, ko sliši godbo, medtem ko je mačka tako strastna ljubiteljica glasbe, da se imenuje posebna vrsta godbe po njej, "mačja muzika".
Pardon! Nekateri čitatelji me opozarjajo, naj ločim psa od mačke, ker se boje zame, in naj rajši opisujem vsakega posebej. Drage volje, gospodje čitatelji! Cemu mi pa že koj v začetku niste tega nasvetovali! Verjemite, mi da vam rad u-strežem.
Pes, psica, psiček, kužek, so take psovke, da prihaja celo psovka sama od besede pes. Ali moremo od domače živali več zahtevati? Zdi se mi da ne! Sicer je pa pes zelo inteligentna žival. Re^ se tu pa tam izpoza-bi in oblaje luno, toda tega mu vendar ne moremo šteti v zlol saj ne škoduje s tem ne luni, ne sebi. In ali ne vzdihuje tudi pesnik proti luni, ali ne pošilja svojih vzdihov v vezani besedi, v pes-nih, naravnost na njen naslov ? Če pa prizanašamo Iju-
Ijubljeni trafikantinji, bodisi pri kratkovidnem blagajniku bralnega društva. Kdor živi v bedi, pomanjkanju, živi pasje življenje. Trditev; da je pasje življenje v nekaki zvezi s psom, je napačna. Kaj pa je vzrok bedi, pomanjkanju? Pasiva, kaj ne? Pasje življenje prihaja torej od pas-iv in ne od psov.
Toliko moram omeniti, če hočem vrniti tej domači živali čast katera se ji večkrat in po nepotrebnem omadežuje. Ce ti kaže pes jezik, ne misli, da se ti roga, daj mu rajši hladne vode, ali pa vsaj limonade s sifonom piti! Vedi, da si samo ljudje med seboj in za hrbtom kažejo jezik, to pa ne radi žeje!
Stari Slovani so kajpada tudi redili pse. Da bi redili stari Slo vani samo stare pse,' nisem bral v nobeni zgodovini. Vidi se iz tega, da je zgodovina v marsičem pomanjkljiva. Zgodovina je pa tudi pristranska. Kralju Samu ne privošči ona niti najmanjšega pinča, medtem ko o-pisuje na dolgo in široko Bis-marckovo dogo in pse sv. Bernarda. Kdaj si bomo vendar priborili enakopravnost ? Ali naj prihajajo vedno in redno le po našem hrbtu psi drugih narodov v občo zgodovino?
Proč otožne misli! Sedaj mačko v roke in pozor! Mačka, maček mačica, mečica, mičica, močica, mučica, mucka, mučili, mojcili, mujcili. Samo maček in mačka sta psovki, vse ostale besede šepeče zaljubljenec svoji izvoljenki v uho, vejice med posameznimi pa nadomeščajo poljubi. Mačka je zelo priljudna živalica. Dlaka ji je najrazličnejše barbe. Bele mačke postanejo poleti črne, to pa radi brezštevilnih bolh. Sploh skačejo mačke poleti višje, ker jim pri skoku pomagajo prej omenjeni skakavci. V enem prejšnjih odstavkov smo omenili, kako služi pes kot merilo za človeško inteligenco. Tudi mačka odpravlja enako službo. Ona se
vična? Ne sodimo, da ne bomo sojeni, če smo pa že sodili, dovolimo tudi staremu mačku, da zamijavka svoje misli o človeku! Evo, je že začel:
"Pod našo streho stanujejo čudna in velika bitja. Hodijo po zadnjih dveh nogah, s prednjima dvema pa nosijo meso v svoj gobec. Miši ne jedo, kar je za nas vrlo dobro. Po strehah tudi ne plezajo. Njihovo mijav-kanje je nam popolnoma nerazumljivo. Če smo popile mleko in zaužile shranjeno meso, nas vabi dotično bitje s prijaznim obrazom k sebi. Ko smo se odzvale, jih pa dobimo z gorjačo, da gorje nam. Ali ni to hinav-ščina? Obraz prijazen, smeh o-krog usten, za hrbtom v roki pa poleno! Varujte se torej takih hinavcev!"
Kaj naj- rečemo na to obtožbo? Ali je nismo sami izzvali z očitanjem napake, kakršno imamo sami v obilni meri! Čisto prav se nam godi. Hinavska mačka, hinavec pa tudi človek.
Ameriški učenjak dr. George Gamow je izračunal da bodo ki-sikovi atomi, ki so potrebni za žarenje solnca, porabljeni v 10,000,000,000 letih. .
Tedaj bo solnce usahnilo kakor balon, iz katerega so spustili plin. Solnce bo nekoč ko-) maj tako veliko kakor naša zemlja, a zemlja sama bo imela tedaj svojo večno ledeno dobo.
Preden pa se bo solnce ohladilo, bo postajalo po mnenju dr. Gamowa čedalje bolj vroče. I-stočasno bo seveda čedalje bolj vroče tudi na zemlji, dokler ne bodo morja zavzela. Življenju na zemlji tedaj ne preti pogin zavoljo večnega mraza, temveč zavoljo strašne vročine. Preden se bo večna ledena noč zgrnila nad našo zemljo, se bo ta spremenila v žareče peklo.
V tolažbo nam je, pravi dr. Gamow, ki uči na vseučilišču v Washingtonu, da ne bodo ugonobi jeni samo solnce, zemlja in druge zvezde, temveč da bo ista usoda zadela v 12,000,000,000 letih sploh vse vesoljstvo.
"Ali ste storili tako, sem vam bil naročil ? Tri ta in dva kozarčka dobrega rya dnevno?"
"Da, gospod doktor, da sem s tabletami tri tedn^ za j, z žganjem pa , pet naprej."

Gospodinji se predstavi služkinja.	.
"Vaša izpričevala so ze ^ pa," pravi gospodinja. mi še povejte, zakaj ste zadnje službe."
"Gospod mi je rekel
miši):
gospa se je pa misi
i tako
Natakar tovarišu:
;x„. "ZaM^

Iz debla sekvoje so napravili 24 hišic
ne vržeš tega dedca ven-"Zakaj pa?"
"No, saj spi že vse poP Samo trikrat se je zbud • "Naj siromak spi! VSG dar se zbudi, me poklic® plača."
Ribe, ki na drevju lo-
•• V"	II
vijo žuželke
dem, čemu bi ne prizanašali ži-1 da zavezati v žakelj in kdor valim, čemu bi jim ne odpuščali' kupi tako, je bedak, ali pja zelo
takih rekel bi, brezpotrebnih in brezkoristnih nagovorov na luno? In ali smemo trditi, da sb sami krivi? Ali ima luna tako moč na morje, ki je velikansko, da povzroča plimo in oseko, vpliva gotovo v večji meri na živa bitja, ki so mnogo manjša od morja, s svojim trkanjem. Lajanje v luno je torej posledica luninega vpliva. Na drugi strani nam pa služi pes kot nekako merilo za človeško inteligenco. Človek, ki ve kam pes
raztresen, nerazsoden človek. Da hodi mačka okrog vrele kaše, je znano. To navado si razlagajo razni učenjaki na različne načine. Eni menijo, da je kaša prevroča, drugi trde, da dela mačka s hojo veter, ki naj obhaja polagoma vrelo kašo, jaz serti prepričan, da je samo kaša temu kriva. Postavite pred mačko mesto vrele kaše fino nasekljan zrezek, četudi še neo-soljen, in videli boste, da se ne bo vrtela mačka okrog njega.
Ptiči letajo, ribe plavajo in kače se plazijo. To vemo vsi. Vendar pa so v naravi tudi izjeme.
Ptič kivi-kivi, ki živi na Novi Zelandiji in je nekoliko večji od kokoši, nima skoro nič perutnic. Ker nima kril, ne more leteti po zraku, zato pa silno hitro teče po tleh.
V	azijskih vodah živi riba, ki ima zelo čudne navade. Kadar se zaradi vročine posuši voda v kateri je dotlej živela, zleze na breg in potuje po deželi, dokler ne naleti na drugo vodo.
V	glavi ima posebne celice, v katerih nogi s seboj precej vode, ki varuje njene škrce pred osušitvijo. Riba more živeti teden dni brez vode.
Ribo, ki pleza po drevju, poznajo na malajskih otokih. Ta riba pleza na drevje zato, da lovi na njem žuželke. Pri plezanju si pomaga z dvema zadnjima plavutima, ki jih uporablja kakor noge.
Na svetu so tudi rastline, o katerih si znanost še ni na jasnem, ali bi jih smatrala za živali ali za rastline. V tej skupini je posebno zanimiva kašljajoča roža, ki rase v vročih deželah. Če pade na liste te rastline prah, ga rastlina s svojimi dihalnimi udi odpihne v zrak. Pri tem je slišati glasove, ki ao po-
V Kaliforniji se razprostirajo ob obali Tihega morja velikanski gozdovi, kjer je mnogo krajev, kamor še ni nikdar stopila človeška noga. To so razsežni pragozdovi, ki skrivajo v sebi mnoga presenečenja za človeka. Ni še tako dolgo, ko se je v te pragozdove napotila večja znanstvena odprava iz Washingtona na raziskovanje.
Tam je naletela na velikanska drevesa, ki jim danes na svetu najbrž ni nikjer več enakih. Hkratu so to najbrž tudi najstarejša drevesa na svetu. Imenujejo se sekvoje.
Znanstveniki so dognali, da so prav takšna drevesa nekoč, morda pred milijoni let, rasla na mnogih krajih zemlje, do danes pa so jih ljudje vse povsod drugod že iztrebili, le v Kaliforniji še rasejo.
Sekvoja je povprečno visoka 120 metrov. Deblo pa je tudi tej višini primerno, saj meri v premeru dostikrat tudi 20 m. Kako velikansko je takšno drevo, se vidi tudi iz tega, da so iz enega samega takšnega drevesa zgradili cerkev, v kateri je prostora za 300 ljudi. Iz nekega drugega sekvojinega debla pa so napravili kar 24 enodružinskih hišic.
Računajo, da morajo biti ta drevesa, ki še danes stoje, stara povprečno 2000 let.
O nekaterih najstarejših pa mislijo, da so doživela že štiri tisočletja. Z drugimi besedami se to pravi, da so začela rasti približno takrat, ko so starodavnim egipčanskim faraonom zideli piramide.
ne
Smolcu umira žena. v Umira in umira,
umreti.	, |
Smolec sedi ob njeni P Že tri dni in tri noči. ^ Četrto jutro mu reče "Čutim, da bom unnr®
žen^
M
sim te, bodi tako dober

pri pogrebu z mojo svojo taščo. Veš, da ^6 ljudje jezikali."
Smolec se obotavlja-'Dolgo dolgo.
Potem pravi:
'No, naj bo. Ampak, ^

vse veselje mi bo p®
-----p!^
mnogo vode, kakor sol^' no sočivje, sadje, naj® % in meso. Tudi krompir l živaš: glavno je le,
poješ več ko četrt kilo^ dan. V njem je namr® 40 odstotkov.
Mačkina dlaka se sveti, ako j dobni zamolklemu kašljanju.
Ljudje ki se neradi ne pojedo več ko mov kruha na dan. jgj se ogibljejo sladkorja, moke in posušenega soc
Enako pa si je tre
mniti: stradati ne sRieSj lahko nakoplješ Poleg manj redilne ; 'je.-j važno tudi telesno gf'" , jo' pač velja za ženske, jj poslene v pisarnah ^' pji drugo takšno opravil^'^^goj terem se ne gibljejo ^ primer šivilje. Podežeia y banja seveda ni treba čati
jezera Constance. Toda Naumann je pripisoval posebno izšla Tannenbergova knjiga "Velika Nemčija," v kateri važnost dejstvu, da bi bila njegova Mittleuropa pod go- ' se je razlagal isti program nemške ekspanzije na evrop-spodarsko nadvlado Nemčije, s čemur bi se končno ures- 'skem kontinentu, dasiravno z nekaterimi dodatki. Poleg ničil Fichetejev sen "samobitne ekonomske države," Ma- Belgije, Holandske in Luksemburške je avtor zahteval, lo pred izdajo Naumannove "Mitteleurope" je v Berlinu da se tudi Švica vključi v "Veliko Nemčijo."
iWtt
BONDS
vitkost se da ohraniti j
Katera ženska si ne želi, da bi: ostala zmerom vitka! Ne samo! zato, ker je vitka črta v modi,! temveč tudi zavoljo tega, ker je | vitek človek gibčnejši in pa od-' pornejši proti boleznim. Toda z vitkostjo je včasih tudi križ. Ne smeš si vitkost nasilno priboriti, če hočeš ostati zdrava.
Prvi pogoj za vitkost je se-1 veda pravilna hrana. Premočne ženske se morajo rade ali nerade odločiti za to, da ne bodo jedle ])reveč in ne preizdatnih jedi. K tem spadajo taka hranila, ki imajo mnogo sladkorja, masti in drugih redilnih snovi.
Priporočljive pa so jedi z
seznaM
,(5A'
pa<"
S KOM MORETE
ZMAGI
MAŠČOBE IN MASTNI
Prodajte vašemu ^
KOVINSKI
Povprašajte v vaši	^
SHRANITI: STARE
Pokličite PR. 6100 *
KOSITRNE
—	Operite
—	Stri te Jih
—	Shranite jl^	J
—	Oddajte
na pristojna mesta *
Clev
na vzhodni
Pobiranje
str9"'v v m««?
prvo nedeljo v "-j.
na zapadnl st .jcc" tretjo nedeljo v
31. avgusta, 1943
ENAKOPRSVNOaa:
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
ON TO BATTLE
(Nadaljevanje)
je spal mirno ob einv	sanj ni hotel iz-
čpl"-'^ '^j^nega spomina. Za-čer^ j® Misliti na pretekli ve-• a bi se nekoliko upokoji-
stooii	se ji je. Lipe je
kalf	njeno dušo. Z ne-
"Mislila nanj, ShT^^VBpmmnubeMde, M
tgjjje/ JG kmalu rodilo oči-
lanl"'t	toliko mislim
L'Pe, to ne sme biti!" te 2 ■ za vsako misel na
rila t k . sem nocoj govo-dete , ^ j.' se mi bilo kmalu sliti] p Ne, ne smem mi-Poti eJ? to. Lipe, najini tel tak« . ^^^azen. On je ho-sein nkt'- ^^di jaz sem hotela, ubila."
^®'osHn ^ srce napolnilo z Hiatal, " ^^^tila se je nenado-"ekoga*^	Vsakdo ima
^ Sa sme ljubiti; ona
tudi tp	ima aeie. Ali
Anica	prijateljev,
le'strh^*^	^^^utila neko mučno
k oknu	Ostala je in stopila
je dok •	jG bil zašel, bila
videla	^^^ina noč. Anica je
'uc, ^	tu pa tam siniti
vstajajo, da pri-"lisliia f vstajenja," je po-P^t p„ ■ Pi'oti volji so ji zo-^obeija rnisli za Lipetom. Vitij	jih ne more usta-
V "o
^'kkat')^?^ Bog, kako sem jaz ''a bodi Mislila Anica. 'To-tega ne smem
misliti, ker iz tega nikoli nič biti ne more in ne sme!"
Da se okrepi proti glasu, vabečemu iz dalje, tako sladko-grenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem, ki ne more biti njen, in ne sme misliti nanj, se je vrgla na kolena ob zibelki in gledala dolgo v speči obrazek.
"Ti, sirotica moja. Nikoli te ne zapustim, ti moje vse, moje vse!" Pa kakor da se ji hoče celo dete rogati. Viharno je planila kvišku. Celo iz otrokovih potez, se ji je zdelo, gleda Lipe-tova slika.
Tedaj seje vrgla Anica na posteljo in zaihtela v blazino.
5|i ❖ :}:
Tudi Katra je prebila nemirno noč. Katra sploh že zdavna sem ni več spala pokojno. Večkrat je planila sredi spanja kvišku. Neka bolečina in teža ste jo večkrat dramili. Ob takih prilikah je Katra planila iz postelje in začela burno hoditi po sobi, tako dolgo, da se je umirila in se je poleglo viharno utripajoče srce. S tresočimi rokami je tedaj Katra pretipala svoje telo. Silno se je bala Katra mrtvouda.
Raditega je bila tudi že pri zdravniku.
"Ali pijete pred spanjem?" jo je vprašal.
Katra je lagala, dasi je bila vajena redno piti najbolje in močno žganje. Ker pa je v njem močila razne korenine in zelišča, ji niti na misel ni prišlo, da bi to omenila zdravniku.
"Gibati se pridno, gibati!" je svetoval zdravnik in jo potola-! žil, da ne bo hudega. Tedaj je Katri nekoliko odleglo, vendar pa je ob najmanjši slabosti
SOLOMONS AREA—U. S. Photo—Steaming noiselessly and in formation over ^outh Pacific Waters, this U. S. Navy Task Force heads toward the Kolombangara area. Gen. MacArthur's _ headquarters reports that Allied bombers have attacked enemy warships and transports attempting a landing of reinforcements on Kolombangara Island and sank a cruiser and two destroyers, t U. S. planes and warships are, bombing and shelling Munda in NewGeorgia.)"#"'''
vstrepetala, da je morda vendar huje.
Tudi nocoj je bila planila kvišku. Z grozo se je zavedla, da nekako ne čuti leve noge. Strah, ki jo' je prešinil, ji je pognal znoj v lice. Polagoma se je noga razdrevenila, in strah se je ublažil. Toda Katro je bil strah zelo prevzel. Segla je pd steklenici v slepem oknu in si nalila močne zelenkaste pijače, potem sedla na posteljo in strmela v luč, katere že davno po noči ni upihovala.
Ko je tako sedela, se je zaman trudila, da bi odpodila nadležne misli. Po sili so prihajale.
"Kaj bi bilo, ako bi nenadoma tako sredi noči prišla ura? Kaj bi bilo, ako bi morala tako naenkrat umreti? Umreti!"
Katra se je stresla, zavila se v odejo in si na novo nalila zelenkastega krepčila.
"Kar tako se ne unu"je!" je pomislila nato. Ali še, ko je to mislila, so . ji prišli v spomin slučaji tolikih. Zvečer je bil še zdrav, zjutraj so ga našli mrtvega. In kdo pravi, da ne sme, da ne more baš ona tako umreti? Ali ne umirajo najbolj zdravi tako?
In zopet je stresel Katro mraz.
"In če bi tako umrla, kaj potem? Kaj potem?" Katra je
v BLAGOHOTNO OBVESTILO
"Enakopravnost" že od svojega postanka podpira kulturna podporna društva, deluje na celi črti za povzdigo in napredek slovenske javnosti in naselbine.
"Enakopravnost" se tudi v sedanji vojni krizi neumorno trudi, da prinaša svojim somišljenikom in čitateljem resnična poročila.
"Enakopravnost" se zaveda svoje dolžnosti napram Ameriki in ji nudi svojo moralno in gmotno pomoč na različen na^in; obenem pa se tudi vztrajno bori, da bo našim zatiranim rojakom in rojakinjam, ki danes trpijo pomanjkanje in čutijo bič zatiral-zasijalo solnee svobode.
"Enakopravnost" vrši svoje delo po svojem najboljšem prepričanju. Za seboj ima zaslombo vse zavedne javnosti, ki čuti v dvojem srcu ljubezen do bližnjega.
Da bo "Enakopravnosti," kot glasnici ljudske pravice, mogo-služiti v dobrobit napredku, je potrebno, da je deležna tudi S'niotne podpore v obliki oglasov in novih naročnin, zatorej se Priporoča. društvom, da ji ob priliki, ko prirejajo svoje piknike, izlete in zabave, poklonijo tudi oglas, poleg dopisov, trgovcem obrtnikom ter profesijonalcem pa da se je spomnijo z ogla-ko dobijo v svojo zalogo kaj novega, itd.
"Enakopravnost" tudi izvrši vsakovrstne tiskovine, listke, ^stopnice, letake, itd. Delo je lično in po zmerni ceni.
ENAKOPRAVNOST
SLOVENSKI DNEVNIK
6231 ST CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312
segla tretjič po steklenici in izpila duškoina. Tedaj je začutila, da je izginil strah iz duše in nekako porogljivo je mislila: "Eh, četudi bi umrla! Res, brez greha nisem, ali taka greš-nica pa tudi nisem!" Skoro v omotici je govorila tako sama sebi. Toda prav doli na dnu duše je vendar govorilo nekaj vse drugače.
"Beži, beži, Katra! Ali misliš, da je Bog mešetar, ki da baran-tati s seboj? Kaj pa sinu? Ali mu nisi želela smrti? To je d<^ volj, da si pogubljena na veke."
"Nisem storila tega," je ugovarjala sama sebi.
"Nisi? Zakaj neki si mu z lažjo zastrupila življenje? Ali nisi namenoma govorila "dvoumno o njegovi ženi? Pa nisi tega storila iz samega sovraštva do nje, temveč tudi zato, ker si vedela, da je to zanj smrt!"
"Kaj misli, kaj misli, dejanja imenuj," je samozavestno zahtevala Katra.
"Dejanja? Tudi dejanja!" je odgovarjalo. "Ali morda nisi hotela Anici pomagati na oni svet, ko si ji nalivala onih ka-pelj?"
"Saj ji je baš to dobro delo, saj je sam zdravnik priznal!"
"Hahaha! Ježe res, pa ti tega tedaj nisi vedela, nisi vedela."	.
"Potem si opekla otroka!"^ - "Nisem ga nalašč."
"Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko zapirat k otroku?"
"Ta je lepa! Reci še, da sem ji velela: pojdi, lezi otroku na prsi!"
(Dalje prihodnji«

back to school in step with the times
COLLEGE HILLr CINCINNATI*OHIO—Symbolic of the~7iiilitary) theme highlighting this year's "back to school" days, is the colorful' ceremony conducted daily at sunrise on the 111-year-old campus of historic Ohio Military Institute here. | With rifles at "present arms," a squad of cadets, under the direction of a cadet officer, stands guard while the color bearers hoist the flag aloft and a bugler sounds "call' to colors.'!^ Eighty^ per^cent^of^^thestudents^.are ^Ohio^ residents.'
"America's Newest and Grandest Band" ... HAL McINTYRE and his Orchestra, take over the musical spotlight at CEDAR POINT Aug. 27 thru Labor Day. Helen Ward and AI Nobel are the featured soloists.
Mravelj je mnogo vrst
Kitajci goje že več kakor 800 let posebno vrsto -mravelj, ki se hranijo z gosenicami in z drugim mrčesom, da tako varujejo pred gosenicami nasade pomaranč in mandarin. V takem vrtu se ne more zarediti nobena gosenica. Mravlje stalno tekajo po steblih in vejah dreves in sproti ugonabljajo mrčes, nasa-
dom pa ne Atorijo nobene škode. Na otoku Javi prinašajo domačini mravlje s polja in gozda in jih devajo na mangova drevesa, da jih očistijo škodljivega mrčesa.
Ta vrsta mravelj je v vsakem pogledu koristna. Je še mnogo vrst drugih mravelj, ki so zelo škodljive in nevarne. Te so. strašne škodijivke, ki v krat-' kem času lahko opustošijo cele nasade. Pred njimi so zlasti v nevarnosti veliki nasadi kave v Braziliji. Mravlje plezajo na bilke in jih grizejo. Če pomislimo, da je takih mravelj na milijone, potem lahko vemo, kakšno škodo povzročijo.
Še strašnejše so mravlje po-tovalke, ki žive zlasti v Afriki. Te živalce ,so dejansko gospodarice velikih pokrajin in so pra-j vi strah živali in ljudi. Za vrsto I mravelj, ki se imenuje snafu, ni j nobenih zaprek. Velikanske ko-jlone teh mravelj se prebijajo i skozi pragozdove; če nalete na kako žival ali človeka, ga napadejo z Velikim pogumom. Mnogo škode povzroče med živino. Ko žival začuti prisotnost sna-fujev,. postane nemirna, podere ograje in se razbeži na vse strani. Če naleti na kako žival glav-
na kolona snafujev, ostanejo od nje v kratkem času le še bele kosti. Lepšega okostnjaka si ne moreš misliti, kakor ga puste snafuji. Snafuji napadajo tudi druge žuželke, gosenice in o-stali'mrčes. V zapuščenih vaseh je kaj kmalu "konec sodobnega mrčesa, zlasti znanih tropskih stenic. S te strani so v neki meri te mravlje celo koristne. Domačini se jih zelo boje.
Nekatere vrst^ mravelj poto-valk potujejo samo ponoči. Na svoj način so zanimive mravlje krtice. Naglo si kopljejo rove pod ženejo, kjer potujejo. Na čelu take -kolone so pionirji, ki gradijo rov, za njimi pa gredo ostale mravlje. Kilometre in kilometre potujejo skozi džungle in stepe, čisto nevidno. V vročih tropskih krajih so mravlje potovalke velika nezgoda, pred katero je človek skoro brez moči. Za kmetijske kraje so lahko tudi koristne, ker uničujejo škodljive žuželke in gosenice.
Kolona mravelj potovalk sama po sebi je zelo zanimiv pojav. Kot prava vojska ima pa-trole, zaščito od zadaj in straže I ob bakih, ki svare svoje tovariše pred nenadiiimi nevarnostmi.

IjmRWRKPOBm)
Kako dolgo so trajale vojne
Ive been looking at a car that wasn't there
V zadnjih sto letih je bilo precej vojn, ki so bile po svojem trajanju precej različne.
Mehiško-ameriska vojna se je začela leta 1846. Trajala je 18 mesecev. Krimska vojna z začetkom 1. 1854, se je vlekla dve leti, ameriška državljanska vojna z začetkom v letu 1860, pet let, nemško-francoska vojna (1894) šest mesecev, kitajsko-japonska vojna (1894) 8 mesecev, špansko-ameriška vojna 1. 1898, štiri Inesece, transvalska vojna z začetkom 1. 1899, dve le-! ti in 6 mesecev, rusko-japonska j vojna z začetkom 1. 1904 18 me-I secev, prva balkanska vojna z I začetkom I. 1912 pet mesecev, \ druga balkanska vojna z začetkom 1. 1912, šest tednov, prva svetovna vojna z začetkom 1. 1914, štiri leta, tri mesece in en dan, poljsko-sovjetska vojna z začetkom 1918 leta osem mesecev, vojna za Chaco z začetkom 1. 1932 18 mesecev, abesin-ska vojna z začetkom 1. 1934, sedem mesecev, španska državljanska vojna z začetkom leta 1936 dve leti in šest mesecev, kitajsko - japonska vojna z začetkom 1. 1937 traja že šest let in pol, rusko-finska vojna z začetkom 1. 1939 štiri mesece. — Kdaj se bo končala sedanja vojna se pa seveda še ne da niti približno prerokovati. *

I WENT window shopping again yesterday.	,
I stared into a big, empty automobile showroom downtown—and pretty soon i saw a car.
She was kind of different from the bus I'm driving now. She was long, sleek and powerful-looking. The windshield went clear around her. There were no gears to shift. The cooling system was sealed— you never touched it.
She had synthetic rubber tires that wear like iron. And fast? Man! With that new high-octane gas her motor certainly packed a beautiful punch!
So—I made up my mind to buy hef, then and there. And I will, too. One of these days, after the war's been oyer for a while, I'll walk in and drive her home: And I'll slap the money for her right down on the counter.
You see, I'm in the Payroll Savings Plan. Been in it ever since it started in



my plant. Every single payday, I'm tucking away all I can in War Bonds.
That money's going to come back to me in ten years—and bring more money with it. Four dollars for every three.
I get a real kick out of thinking how that money's piling up for me. Money that's going to let me have some of the things I've always wanted to have—do some of the things I've always wanted to do;
★ ★ ★
Chances are, you're already in the Payroll Savings Plan—buying War Bonds— doing your bit. But don't stop there. Raise your sights]! Do your best!
* BOOST YOUR BOMO BUYIMG
M DOHE YOUR BII§-~IIOW DO YOUR REST!
7HB0UBH WE PAYROa SAWOS PLAMi
TKix lulnectUeioeiu is a contribution to America'« all-out wtf t«
Enakopravnost
&
SRTtAS &
ENAKOPRAVNOST
gl, avgusta,
i PUSTOLOVŠČINE
JI	DOBREGA yOJAKA
SVEJKA
i	y SVETOVNI VOJNI
I	JAROSLAV HAŠEK
(Nadaljevanje)
Kurat Martinec, pobožna in
poštena duša, ni prihajal rad h generalu Finku. Po vseh in-strukcijah mu je namreč dajal general vselej kaj ostrega piti in mu je pripovedi j.1 najnovejše anekdote iz najbolj bedastih zvezkov, ki so jih za vojsko izdajali "Lustige Blater." Včasih mu je prebiral tudi iz zbirke veselih vojaških pesmi "Wir mus-sen siegen" ter je neprestano uriganjal kurata, naj pije in se smeje ž njim. Podlo je klafal, da se je kurat z bolestjo v srcu spominjal svojega župnika, ki ni v ničemer zaostajal za generalom, kar se tiče debelih besed.
Kurat Martinec je z grozo o-pažal, da čim večkrat prihaja h generalu Finku, tem bolj nravno propada. Nesrečniku so namreč začeli likerji dišati, generalove .anekdote so ga začale zabavati, dobival je razkošne fantazije in med kontušovko, slivovko in pajčevinami na steklenicah starega yina je pozabljal na Boga, a med vrsticami brevijarja so mu plesale pun-
forma, ugotavljamo njegovo i-dentičnost, a visel bo, kakor hitro dospe brzojavni odgovor."
In ko je posadil kurata poleg sebe na divan, je general veselo nadaljeval; "Kadar je pri meni naglo sodišče, mora vse odgovarjati ti naglosti: to je moj princip. Ko sem bil še za Lvo-vom spočetka vojne, sem dosegel, da smo nekega falota obesili tri minute po obsodbi. To je bil seveda jud, a nekega Rusina smo obesili pet minut po seji sodnikov."
General se je dobrovoljno zasmejal: "Oba slučajno nista potrebovala duhovne tolažbe. Jud je bil rabin, a Rusin pop. Današnji slučaj pa je drugačen: zdaj gre za to, da obijsimo katoličana. Prišel sem pa na kapitalno misel; da bi se reč ne zavlekla, mu dajte duhovno tolažbo v naprej, kakor rečeno, da bi se stvar ne zavlačevala."
General je pozvonil in naročil slugi: "Prinesi dve iz včerajšnje baterije!"
In nalivajoč vino takoj nato vojnemu kuratu v čašo, je rekel prijazno: "No, pa se nekoliko
r-" [potolažite pred to duhovno točke, o katerih mu je pnpovedo-1 , ,,
val general. Odpor proti pose-tom pri generalu je polagoma padal.
General je imel rad kurata Martinca, ki se mu je zdel spočetka podoben svetemu Ignaciju iz Lojole ter se je počasi privajal okolice.
General Fink mu je prišel naproti ves razžarjen in vesel.
"Ali ste že slišali?" mu je klical. "O moji nagli sodbi? Obesimo vašega rojaka!"
Pri besedi "rojaka" je kurat Martinec užaljen pogledal generala. Že nekajkrat Je zavrnil domnevo, da bi bil Ceh, in že neštetokrat je pojasnil, da spadata k njegovi moravski fari dve občini, češka in nemška, in da mora en teden pridigati za Čehe, drugi teden pa za Nemce. In ker ni v češki občini nobene češke šple, mora v obeh občinah poučevati nemški. Torej ni Ceh! To logično utemeljevanje je dalo nekemu niajorju povod za opazko, da je vojni kurta Martinec prav za prav trgovec z mešanim blagom.
"Pardon!" je dejal general,
Izza zamreženega okna, za katerim je sedel Švejk na kava-leti, pa se je razlegal v tem groznem času njegov spev:
"My vojaci, my jsme pani, nas milujou holky samy, my fasujem' penize,
mame se všude dobre . . . Carara . . . Eins, zwei ..."
Duhovna tolažba
Vojni kurat Martinec v pravem pomenu besede ni prišel k Švejku, nego je priplaval k njemu kakor baletka na odru. Steklenica starega gumpoldskirch-nerja ga je storila v tem pretresljivem trenotku lahkega kakor pero. Zdelo se mu je, da se približuje v tem važnem in svetem hipu Bogu, a se je približal le "švejku.
Zaprli so za njim dveri, ju pustili sama, a on je navdušeno rekel Švejku, ki je sedel na ka-valeti.
"Dragi sinko, jaz sem vojni kurat Martinec."
Ta ogovor se mu je zdel vso 'pozabil sem. Ta ni vaš rojak, j pot semkaj najprimertiejši in Namreč Čeh je, ubežnik, izdaja- nekako očetovski ginljiv.
lec, ki je služil Rusom in bo zdaj visel. Medtem, nekako pro-
švejk je vstal s svojega ležišča, potresel roko kuratu in
•♦♦ ♦!♦ «5»
%
%
I

1
I
Bowling Alley
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DONA
odprti vsaki dan od 15. avgusta naprej.
Da so "Alleys" v najboljšem redu in stanju, prepričajte se sami.
Za rezervacije pokličite IV. 5378

X
X
rekel: "Jako me veseli — jazi sem Švejk, ordonanc 11. marš- J kompanije 91. regimenta. Tak j pa lepo sedite poleg mene, gospod feldkurat, in mi pripove-' dujte, zakaj so vas zaprli. Vi j ste vendar v rangu oficirja, tak, vam gebira oficirski arest v ] garnizonu, ne pa tlele, saj je na! tej kavaleti polno uši. Včasih se | seveda primeri, da kdo ne ve, | kam prav za prav v arestu spa- j da, ali to se meša v kancliji ali j pa slučajno. Enkrat sem vam | sedel, gospod feldkurat, v arestu v Budjejovicah pri regimentu, in so privedli k meni nekega j kadetštelfrtretja. Tak štelfrtre- { ter je nekaj podobnega, kakor j feldkurat: ni prase ni tele. Tu-| lil je na manšaft, kakor bi bil o- i ficir, a če se je kaj zgodilo, so I ga zaprli med navadno manšaft. j To so vam bili, gospod feldku- j rat, taki bastardi, da niso pre- i jemali menaže v untroficirski j kuhinji, ker so bili višji, na me- j nažo za manšaft niso imeli pra-1 vice, a oficirsmenaža jim tudi ni j gebirala. Imeli smo jih takrat j pet in v začetku so jedli v kan- j tini same sirečke, ker menaže; niso dobili nikjer. Potem je prišel tja nadnje obrlajtnant Wurm in jim je to prepovedal, češ, da se ne strinja s častjo kadetštelfrtreterjev, da bi hodili v kantino za manšaft. Ali kaj! naj bi storili, ko jih oficirskan- j tino niso pustih? Tak so viseli j v zraku in so v nekaj dneh pre- { trpeli tako križevo pot, da je e-den izmed njih skočil v Malšo, a drug je pobegnil od polka in je čez dva meseca pisal, da je v Maroku vojni minister.
Zdaj so bili še štirje, kajti tistega so iz Malše potegnili živega, zakaj v razburjenosti je pozabil, ko je skočil v vodo, da zna plavati in da je napravil izkušnjo iz plavanja z izvrstnim uspehom. Dali so ga v špital, a tam spet niso vedeli, ali naj ga odenejo z oficirsko deko ali z navadno za manšaft. Tak ga niso sploh odeli z nobeno deko in so ga zavili v mokro rjuho, da je že čez pol ure prosil, naj ga puste nazaj v kasarno, in to je bil prav tisti, ki so ga zaprli k meni še čisto mokrega. Sedel je tam menda štiri dni in prav všeč mu je bilo, ker je zdaj dobival menažo, sicer arestantov-sko, a vendar menažo in bil na svojeh, kakor se reče. Peti dan so prišli ponj, a čez pol ure se je vrnil po čepico. Od veselja je jokal, ko mi je pravil: Končno je prišla odločitev. Od danes bomo kadetštelfrtreterji zapnrani na hauptvahi med oficirji, na menažo bomo doplačevali v oficirski kuhinji; a šele ko se ofi-
cirji najedo, dobimo tudi mi jesti; spali bomo z manšaft jo in kafe bomo dobivali tudi od manšaftskuhinje in bomo rasali tabak tudi od manšafti,"
Zdaj šele se je vojni kurat Martinec zavedel tako daleč, da je prekinil švejka z ogovorem, ki se po svoji vsebini nikakor ni skladal z dosedanjim razgovorom.
"Da, da, dragi sinko! Med"nebom in zemljo so reči, o katerih je treba razmišljati z vročim srcem in s polnim zaupanjem v neskončno božje usmiljenje. Prihajam, dragi sinko, da vam podam duhovno tolažbo."
Umolknil je, ker to vse skupaj mu nekako ni bilo prav. Po poti si je bil sestavil ves načrt govora, s katerim privede nesrečnika k razmišljanju o njegovem življenju in kako mu bo odpuščeno tam zgoraj, ako se skesa in pokaže, da obžaluje. Zdaj je premišljal, kako bi nadaljeval, a Švejk ga je prehitel z vprašanjem, ali ima cigareto.
"Ne pušim, sinko," je odgovoril kurat z nenavadno resno-bo.
"Čudno!" je rekel Švejk. "Poznal sem mnogo feldkuratov, ki so kadili kakor špiritusfabrika na Zlihovi. Feldkurata si niti predstavljati ne morem, da bi ne kadil in pil. Samo enega sem poznal, ki dima ni požiral, a ta je rajši čikal in pri pridigova-nju je popljuval vso prižnico. — Odkod pa ste, gospod feldkurat?"
"Od Novega Jičina," se je odzval s slabotnim glasom c. in k. velečastiti gospod Martinec.
"Tak pa morda poznate neko Ruženo Gaudrsovo, gospod feldkurat? Predlani je bila v službi v neki vinarni v Platnarski ulici v Pragi. Tožila vam je naenkrat osemnajst ljudi za očetovstvo, ker je rodila dvojčka.
Eden izmed dvojčkov je imel eno oko modro, a drugo rjavo; drugi dvojček pa je imel eno oko sivo, a drugo črno. Tak je ona mislila, da so tega krivi štirje gospodje s podobnimi očmi, ki so zahajali tja v vinarno in imeli nekaj ž njo. Potem je imel eden izmed dvojčkov hromo no-žico kakor neki magistratni svetnik, ki je tudi zahajal tja, a drugi dvojček je imel šest prstov na eni nogi kakor neki poslanec, ki je bil tam vsakdan ski gost. In zdaj si predstavljajte, gospod feldkurat, da je takih gostov prihajalo tjakaj osemnajst, a dvojčka sta imela od vsakega kako znamenje, od vseh teh osemnajstih, s katerimi je ona hodila ali na privat ali v hotel. Nazadnje je sodišče razsodilo, da je oče pri taki gneči neznan, a ona je vrgla vso krivdo na vinarnika, pri katerem je služila. Vinarnik p'a je dokazal, da je že nad dvajset let impotenten zaradi neke operacije. Tak so tisto Ruženo šu-pirali, gospod feldkurat, nazaj k vam v Novi Jičin. Iz tega se vidi najlepše, da kdor previsoko seže, se v blato vleže, kaj ne da, gospod feldkurat?"
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
OPOMINI ZA RACIONI-RANJE
SLADKOR Znamka št. 14 iz War Ration Book je stopila v veljavo dne 16. avgusta in velja za 5 funtov sladkorja do konca oktobra.
RDEČE ZNAMKE (za meso, maščobo, olje in sir) Rdeče znamke T in U so veljavne do 31. avgusta.
Rdeča znamka V stopi v veljavo 18. avgusta in bo veljavna do 31. avgusta.
MODRE ZNAMKE (za konzerve in hrano iz ledenic ali dehidrirano)
Modre znamke R, S. in T. o-stanejo v veljavi do 20, septembra.
She wants to win an unpopularity contest!
Elixab«lh Jenkins Seeks Title of
"Most hated Hy, Axis in 1943!"^
The axis has probably never heard of Miss Elizabeth Jenkins—but she's doing her level best to change thati
For example:
Elizabeth works in an essential industry thereby releasing; in effect, a fighting man. And out of the salary she gets for her work she puts 22% into War Bonds, through the Payroll Savings Plan. She figures that her investment may help to maintain the three fighting men who are closest to her—her two brothers and her father.
"They're fighting for me; mod I'm helping to buy their fighting toolsl" says Elizabeth.
Her father commands ■ brigade of the North Carolina State Guard. He saw action overseas in the last war and his stories have made Elizabeth keenly aware of the importance of her investment in War Bonds. He has explained that no matter how much spirit and fight # soldier has, he needs the best equipment money can buy. He has also pointed out that American soldiers are the best eqi^pped in the world.
that way, because in addition to her father, she ha* two brothers in the Army.	'
: K Lieutenant Tono k antiaircraft artilleryman. Captain Jack ' is in the Air Corps. So Elizabeth is reasonably sure that in one way « or another, the Axis will hear from the Jenkins family in the near j futurel
Are yotj doing »uch foe America's future as Elizabeth • Jenkins? Every dollar you can lend helps; to . . •
Figure # out for younetk
J
Miss Jenldnt wants to keep them
/ .
Weren't tfiere • few mow doUara in your last pay envelope that i ooutd have gone Into War Bond*— ^ bat didn't? Get out your pencQ right now; and see if you can't boost the percentage you're putting aside for Uncle Sam— youravUl

IfDIIVE WE YDIIRllfj^TNim W

Mali oglasi
Prileten moški
dobi delo, da bi delal okrog hiše in pomagal pri čiščenju v gostilni. Dobra plača, stanovanje in hrana. Kogar zanima naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.
Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela, — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave.
CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767
b. j. rAdio service
1363 e. 45 St. he. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
NEDRŽAVUANKE Hišne
Skušnja ni potrebna
Tedenska plača Nič dela ob nedeljah Zglasite se pri oskrbnici
Hotel Westlake
msmtn*
REAL DISCOVERY FOR HIGH BLOOD PRESSURE
' Dangerous High Blood Pressure (Essential Hypertension) is usually marked by distressing symptoms such as dizziness, throbbing nead-acnes, sleeplessness and nervousness. If disregarded, this may lead to Heart Trouble, Stroke, Paralysis, Hardening of the Arteries or Kidney Trouble. ' Diamonex, discovery of a heart specialist, is designed to quickly aid in the relief of these distressing symptoms.
A Chicago resident says: "I suffered from High Blood Pressure for several years with increasingly severe throbbing headaches, dizziness and shortness" of breath. I showed the Diamonex formula to my doctor and, on his advice, tried the treatment for two weeks under identical conditions as previous treatments. Within only three days my bad headaches and dizzy spells were gone. My high blood pressure was reduced and f sleep fine."
Diamonex goes directly to work in three different ways to aid in the relief of these dangerous symptoms. Results are speedy—within as short a time as two weeks sufferers often find that Diamonex has accomplished 76% of the total reduction possible with this formula. If you suffer from High Blood Pressure you may try DIAMONEX without risking a penny. To introduce this wonderful treatment to a million new sufferers this liberal trial offer is made for a limited time only.
I Send only $1.50 to the Diamonex Company, 318-A North Michigan Ave., Chicago, Illinois for a full TWO weeks supply of genuine DIAMONEX, prepaid. Use Diamonex according to the simple directions for only two weeks. If, at the end of that test period you are not delighted with results your money will be refunded immediately on request. There are no strings or conditions—you owe it to yourself to make this wonderful test at once. Write today a* this offer la fully guaranteed.
Slike na Waterloo
V	sredo večer točno ob 8:15 se prične predstava slik v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Predstava bo trajala uro in pol neprenehoma.
V	slikah to pot bo: Bombardiranje Tokija, nova slika, boji v Rusiji in zmaga v Tunisiji. Stara domovina bo: Dolenjska, lončar in krošnjarji. Stična in Novo mesto. Mladinski zbori, Vseslovanski in Primorski dan. Vrhu še pogreba: Zaitz in Frank Vesel, za tem pa ti veseli pari: Lah in Klemenčič, Cimperman in Gerl, Trček in Habjan, Jerman in Anžlovar, Svete in Pajk, Mišmaš-Laurich.
Sledeče vrtove bomo videli: Kuželj, Champa, Opara, Pir-man, Jerak, Krampelj, Prišelj, Mersnik, Blatnik in Geneva farme. Vsi pridite z vašimi prijatelji in še drugi.
Mali oglasi
DRŽAVLJANSTVA SE J® ZAHTEVA
Ženske za snaženje
3.30 zjutraj do poldne Dobra plača
POMOČNICE V PRALNICI 45 ur tedensko Ugodne delovne razmere
POMOČNICE V KUHINJI Tedenska plača, poleg obedov i uniform.—Ugodne ure
DEKLETA
18 do 45 let
obrambna industrija
Izkušnja ni potrebna Plača od ure Državljanstva se ne zahteva
The Geo. Wor+hington Co.
802 West St. Clair Ave.
ALI STE NEIZKUŠENI?
MI VAS BOMO TRENIRALI
HOTEL STATLER
je kot majhno mestece. Mi imamo odprte vsakovrstne službe ob skoro katerikoli uri želite delati; ali ves dan ali pa samo par ur.
Prosta zdravniška oskrba; prosta zavarovalnina; restavracija za delavce; udobne sobe za počitek. Tedenska plača.
Zglasite se
EMPLOYEES ENTRANCE E. 12th, soba 335
9. zj. do 5. pop.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu
•
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77!6c na uro
Ženske 62 na uro
Morate imeti izkazilo držav Ijanstva in prestati zdravniško preiskavo.
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National Carbon Co., Inc.
TEŽAKI
za delo pri PLAVŽIH (Blast Furnace)
pri nujnem delu v vojnem prizadevanju 48 ur na teden Plača od ure AMERICAN STEEL & WIRE CO.
(Central Furnaces 0 Docks) 2650 BROADWAY MAin 0375
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
Zavijači
(Wrappers) s povojnimi prilikami
Nobenega nedeljskega dela Zglasite se na 8. nadstropja EMPLOYMENT OFFICE
HALLE BROS.
IŠČE SE MOŠKE
za delo v mlekarni; izurjeni ne-izurjeni.
UNIJSKA PLAČA. STALNO
HILLSIDE DAIRY
Warrensville Center
vogal Mayfield Bd.,
Cleveland Heights, O* PA. 9100
naprodaj
„ j-i.'___»Ihirli i/"""'
V collinivoodski naselbini naprodaj sledeče hiše: Blizu E. 156 ulice. 5 sobna o
galow—$3,600.
Blizu 140. ulice, za eno no, 7 sob, parna $5,500.
Blizu Grovewood Ave., družini, 8 sob—$7,200. Blizu Blvd. in E. 169. dve družini, 10 sob^' MATT PETROVICH Real Estate & Inst 595 E. 140 St KE. 2641 ali Gh
Pečlar
i
išče stanovanje s 2 sobam» bi tudi lahko imel kuhinj®' slov se naj pusti v br' George Kovači c, 6312 St Ave.
za
SPREJEMNI ODD

ODDAJNI ODDBI^J, STAVBINSKI o; SPLOŠNA DELA Z

Plača od ure
THE CLEVELAN" TRACTOR CO-
19300 Euclid
""tovarniško
100% obrambna tov*'^ Izkušnja ni potrebo* Plača na uro, poleg
Zahteva se "Availa^^*'^ Statement"
The Draper
E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Uni^
Dve odrasK
f
osebi želita dobiti v novanje s 4 sobami in co; do 1. oktobra. Med in E. 79 cesto. — oddati, naj pokliče ® 6821.

POMOČNIKI
POMETACI
NOČNO DELO
Plača ob začetku deset dolarjev za sedel" ni tednik.	^
BUNELL MACHIN^ TOOL 1601 E. 23ra St-