Pottnlaa plačan* ▼ *o*ov1bL Uto IX Jtev. 231 v Ljubljani, v sredo 19. obtobra 1921 Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzetnšl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inseratl petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Seja Narodne skupščine Začetek verifikacijske debate v plenumu. — Oster nastop gg. Nastasa Petroviča in Stepana Radića. — Še en nedoleten poslanec. — Seja bo trajala nepretrgoma do polnoči. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. — Beograd, 18. oktobra. V splošni napetosti je bila danes ob 9. otvor j ena seja Narodne skupščine, da razpravlja o verifikaciji mandatov. Seji prisostvu* jejo skoro vsi poslanci in vsi ministri. Tudi zanimanje občinstva za današnjo sejo je še zelo veliko, vse galerije so polne. Pred sejo Narodne skupščine se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je g. Vukičević poročal o dogovoru šefov parlamentarnih skupin gle« de verifikacijske debate in otvoritve rednega zasedanja Narodne skupščine. Najprej se bo vršila razprava o man* datih, ki jih je verifikacijski odbor po* trdil, nato pa razprava o nepotrjenih mandatih. Seje se bodo vršile nepretr* goma, tako da bo debata zaključena najkasneje jutri zvečer, na kar bodo poslanci položili prisego in bo izredno zasedanje skupščine zaključeno ter v četrtek dopoldne v smislu ustavnih do* ločb otvorjeno s kraljevim ukazom redno zasedanje. Po prečitanju zapisnika je predsed* nik sporočil dnevni red in dogovor med šefi parlamentarnih skupin. Pred prehodom na dnevni red je posl. Vil* der stavil predlog, naj se tudi mandat radikalskega poslanca Parežanina razveljavi, ker je ugotovljeno, da še nima predpisane starostne dobe 30 let. Stepan Radić je prečita* svojo predstavko, v kateri zahteva naj se razveljavijo vsi mandati poslancev, izvoljenih na listah g. Vukičeviča, v banjaluškem okrožju, nadalje mandati rad-ikalskih poslancev dr. Laza Markoviča. dr. Perica, dr. Subotiča. dr. Kočiča ministra Obradovića in skopljanski mandat ministrskega predsednika Vukičeviča. V vseh teh okrožjih naj se razpišejo nove volitve, ker so bili ti mandati pridobljeni le s pomočjo policije in nasilja. Oba predloga sta bila izročena veri-fikacijskemu odboru v nadaljno postopanje. Nato je posl Milašinovič preči-tal poročilo večine, posl. Demetrovič poročilo manjšine, posl. liodžar pa od-dvojena mnenja verifikacijskega odbora. Debato o poročilu verifikacijskega odbora je otvoril ob splošni napetosti radikalski poslanec in znani vodja pa-šičevcev g. Nastas Petrovič, ki so ga včeraj izključili iz radikalskega kluba. Kakor je že včeraj najavil, je v svojem govoru strahovito napadal volilno politiko vlade in ministrskega predsednika g. Vukičeviča, češ da še pri nobenih volitvah v naši državi ni bilo tako strahovitega terorja, kakor ga je izvajal sedanji režim nezakonitosti in brez-pravlja. Radikalna stranka je vedno visoko dvigala načelo svobode, a današ- nji režim, ki se krije z imenom radikalne stranke, gazi svobodo v blato. Govor Nastasa Petroviča je spremljala opozicija z velikim odobravanjem, med radikali pa je povzročil deloma konsternacijo, deloma pa, zlasti pri ožjih pristaših g. Vukičeviča, nepopisno ogorčenje. Ob 12. je začel govoriti g. Stepan Radič, ki ob 13. še govori. Seja bo trajala do polnoči. ★ Predlogi manjšine verifikacijskega odbora _ Beograd, 18. okt. Danes je bilo razdeljeno poslancem tiskano poročilo večine verifikacijskega odbora in oddvofena mišljenja članov verifikacijskega odbora. V poročilu večine se ugotavlja, da so bili vsi mandati overovljeni, razen mandata sina ministrskega predsednika g. Miloša Vukičeviča, osporava ta pa se mandata BoŠka Veljkoviča v bihaškem okrožju in Miljutina Popoviča v sarajevskem okrožju. Za ta dva mandata naj se izvoli anketa petih poslancev, ki bodo preiskali, kako so se vršile te volitve. V odvojenem mišljenju HSS, SDS in zemlioradnikov se konstatira med drugim: Vlada g- Vukičeviča je izvedla volitve za Narodno skupščino tako. da rezultat ne predstavlja prave volje naroda. V kolikor ni zadostoval nezaslišan teror, da bodo izvolieni vladni kandidati, so se posluževali presipavanja. to se pravi navadne tatvine kroglic in falzificiTanja volilnih zapisnikov. Malo je zakonov v tej državi, ki niso bil« kršeni in pogaženi. Pri teh volitvah ie izgledalo, kakor da bi se oblasti vojskovale proti narodu, kateremu so bile odvzete vse državljanske in človeške pravice. Ako bo Narodna skupščina kljub temu odobrila ta mandata, potem bodo sankcionirani vsi falzifikati narodne volje in vse eno. kar so delale oblasti pri teh volitvah V tem siučaju bo naš narod izgubil svojt zadnje upanje, t j upanje v Narodno skupščino, s tem pa tudi zaupanje v državo, ki bo s tem izpadla iz vrst ustavnih in parlamentarnih držav. Iz vseh teh razlogov predlaga opozicija naj se pc ročilo vrne odboru z naročilom da izpremeni svoj predlog in da se razveljavijo oz anketirajo mandati ki so bili dosežen s političnim terorjem, falsificiranjem zapisnikov, tatvinami kroglic in korupcije Oddvojeno mišljenje so predložili tudi radikali proti sklenjena anketi v bihaškem in sarajevskem okrožju, klerikalci proti izvolitvi dr Kramerja in g Ureka. radikali in klerikalci skupaj pa preti razveljavi] en j u mandata g Miloša Vukičeviča. Ogromno rudarski stoika v Nemčiji Od včeraj stavka 150.000 rudarjev, katerih število pa vedno narašča. — Ogrožena razsvetljva velikih mest. — Nevarnost za vso industrijo. — Berlin, 18. oktobra. Včeraj je izbruh nila v vseh večjih nemških rudnikih stavka, ker so delodajalci odklonili delavske zahte ve po novi ureditvi mezd. Pogajanja, ki so se vršila že delj asa, so se v nedeljo popolnoma razbila. Vodstvo rudarskih organiza cij je nato proglasilo stavko, ki se izvaja na vsej črti. Proglas stavke so poleg socijalnih demokratov podpisali tudi krščanski socijal-ci in Velenemei. Skupno stavka do danes nad 150.000 rudarjev, pridružujejo pa se jim vedno nova podjetja, tako da število stavkujočih vedno narašča. Stavka je vzbudila v vseh gospodarskih krogih veliko vznemirjenje, ker se je bati. da bo prišla tudi industrija v težko krizo, če bo stavka trajala delj časa. Nemška industrija ima sklenjene velike dobave za Rusijo in razne druge države, ki pa jih ne bo mogla izTršiti. če se ne bo posrečilo, najti kompromisno rešitev in doseči sporazum med rudarji in rudarskimi podjetniki. Radi stavke pa preti tudi nevarnost, da bodo vsa srednjenemška mesta ostala brez luči in električnega toka. Zlasti Berlin je resno ogrožen, ker porabi dnevno velike količine premoga, zaloge pa zadostujejo jedva za par dni. V Berlinu so včeraj prepovedali vse svetlobne reklame, omejili cestno razsvetljavo in skrčili tudi promet cestne železnice. V privatnih stanovanjih sme goreti luč samo do 10. zvečer. Vlada je na svoji včerajšnji seji razpravljala o položaju in pod vzela že vse korake v svrho posredovanja med obema nasprotnima skupinama. O stavki se bo razpravljalo tudi v parlamentu, ker so socijalisti vložili že več interpelacij. Zopet princ Karol — Bukarešta, 18. oktobra. Med opozici-jonalnimi strankami so že delj časa v teku pogajanja v svrho enotnega nastopa proti sedanji vladi liberalne stranke. Kakor se doznava so bila pogajanja včeraj uspešno zakliučena. Danes ie bil objavljen pakt o parlamentarnem sor>'ovanju, ki je s svojo vsebino izzval v vseh političnih krogih veliko senzacijo. V paktu se predvsem naglasa, da sta Narodna stranka in Narodna seljaška stranka mnenja, da se mora bivšemu prestolonasledniku Karlu dovoliti po-vratek v domovino. Domneva s«, da gradita obe stranici bal nt cijo in računata na uspeh tembolj, ker vživa princ Karel v najširših plasteh naroda še vedno nedeljene simpatije. Po nalogu notranjega ministra je bila včeraj aretirana v Erdelju cela vrsta politikov, pristašev narodno seljaške stranke. Aretacije so bile izvršene na osnovi zakona o zaščiti države z motivacijo, da rova-rijo proti vladarskemu domu. Očividno pa so te aretacije v zvezi s paktom opozicije* ki namerava podvzeti tudi v parlamentu primerne korake, da sproži vprašanje povratka princa Karla. Tozadevno je Narodna seljaška stranka že vložila obširno interpelacijo. Splošno prevladuje prepričanje, da stoji Rumunija pred težko notranjo krizo. Umor Ceno Besa o italijanski luči Zanimiv komunike albanskih diplomatov. — Odgovornost za atentat skušajo zvaliti na albanske emigrante. — V Rimu se zgražajo nad rušilci miru na Balkanu! — Praga, 18. oktobra. Odpravnik poslov albanskega poslaništva v Beogradu g Stila in albanski konzul na Dunaju g. Katin, ki sta v nedeljo prispela v Prago, sta izdala včeraj o atentatu na Cena bega sledeči uradni komunike: Že pred par tedni smo bili opozorjeni, da vodijo naši nasprotniki in emigrantje v inozemstvu proti nam odločno borbo. Atentat na poslanika Cena bega tvori začetek tega revolucionarnega pokreta. Slični atentati se pripravljajo tudi na druge predstavnike Albanije v inozemstvu, da bi naši nasprotniki tako vsaj v inozemstvu lahko vršili teror, ki ga v Albaniii ne morejo. Očividno je pričel že pred dvema letoma osnovani revolucionarni odbor šele sedaj s svoiim delovanjem. Prepričani smo, da so atentatorja do Prage spremljali tudi njegovi sokrivd. Na Dunaju ga je policija točno preiskala in pregledala tudi njegovo prtljago. Odkod je potem dobil samokres in od kod denar za to drago potovanje? To vprašanje bo v kratkem razčistila naša vlada. V Albaniji ni tajnih organizacij, pa tudi ne zarot. Ta komunike, ki je bil očividno izdan na migljaj iz Rima, ima pač predvsem namen, da zabriše porazen vtis, ki ga je napravil atentat in kojega ozadje je vse evropsko časopisje tolmačilo tako, da gre za odstranitev onih politikov, ki ne soglašajo z italofilsko politiko Albanije. Kakor ie iz komunikeja razvidno, skušajo zvaliti sedaj krivdo na albanske emigrante, zlasti na pristaše bivšega albanskega predsednika Fan Nollija. — Rim, 18. oktobra. Današnji listi objavljajo izjavo nekega uglednega albanskega politika (bržkone albanskega poslanika v Rimu Džemala Diva). V tej izjavi obsoja neimenovani politik atentat na Cena bega in obdolžuje Fan Nollija in njegove pristaše. Končno naglasa, da bodo morale one dTžave, ki dajejo tem ljudem zatočišče, znatno omejiti njihovo kretanje, da preprečijo politične atentate, ki resno ogrožajo mir ne le na Barkami, marveč v Evropi sploh. V enakem smislu pišejo tudi vsi ostali italijanski listi, ki pri tem seveda ostro napadajo Jugoslavijo in skušalo zavračati očitke svetovnega tiska, da stoji v ozadju teh atentatov Italija. Pet kandidatnih list za Zbornico Nosilec enotne industrijske liste je g. Bonač, nosilca obeh stanovskih list gg, Weixl in Rebek, klerikalnih pa gg. Jelačin in Ogrin. — Mahinacije volilne komisije. Danes poteče za volitve v Zbornico TOI rok za vlaganje kandidatnih list, na kar jih bo volilni odbor, ki je kakor znano sestavljen iz samih pristašev SLS, jutri že odobril. Že včeraj so klerikalci vložili svojo listo za obrtni odsek. Nosilec te liste je g. Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani. Lista nosi kandidate, katerih večina se še ni nikjer v obrtnih organizacijah aktivno udejstvovala. Značilno je, da lista nima nobenega zastopnika notranjskih obrtnikov. Od Ljubljančanov so na listi poleg g. Ivana Ogrina gg.: Franc Dolinar, pekovski mojster kot Ogrinov namestnik, dalje Jernej Ložar, krojač, njegov namestnik tesarski mojster Franc Pust, Josip Musar. mesar, namestnik Matko Curk, stavbenik, Franc Zavodnik, mizar, Glince - Št. Vid nad Ljubljano, namestnik Martin Dolenc, čevljar, Ferdo Ferenz, klepar, namestnik Ivan Srebot, čevljar. Opoldne je bila pri volilnem odboru Zbornice TOI vložena sporazumna kandidatna lista za industrijski odsek. Nosilec liste je industrijalec g. Fran Bonač. Popoldne bodo vložene Še tri kandidatne liste. Stanovske organizacije slovenskih trgovcev vlože enotno listo, katere nosilec bo g. Vilko W e i x 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Mariboru. Proti tej oficijelni listi trgovskih gremijev in zadrug bo vložena klerikalna lista z g. Ivanom Jelačinom kot nosilcem. Za obrtni odsek bodo stanovske korporacije in organizacije obrtnikov na inicijativo Vrhovnega obrtniškega sveta vložile kandidatno listo, katere nosilec bo g. Josip Rebek, ključavničar v Ljubljani. Potemtakem bo za zbornične volitve vloženih celokupno pet kandidatnih list Prvotno je bil določen za nosilca oficijelne kandidatne liste obrtniških organizacij g. Jakob Zadravec, odlični organizator obrtništva na Štajerskem in odločen borec za prave interese obrtniškega stanu. Ker so se klerikalci, ki diktirajo in pašujejo sedaj v Zbornici, bali stro* kovne Zadravčeve kontrole, so ga po svojih eksponentih v volilnem odboru na rafiniran način odstranili iz imeni* ka za obrtni odsek. G. Zadravec je namreč pravočasno zahteval, da se ga vpiše v obrtni imenik, a izbriše iz in* dustrijskega. Prvo njegovo reklamacijo je volilni odbor odklonil z motivacijo, da naj doprinese dokaz, da svojo obrt (izdelavo žganja) dejansko izvršuje. G. Zadravec je ob pravem easu pred* ložil vse uradne dokaze, da izvršuje svojo obrt že nad 20 let, predložil je tudi zadevna potrdila davčnega urada, da je za L 1926 in 1927 plačal obrtni davek. Volilni odbor pa je kljub temu odklonil vpis g. Zadravca v obrtni ime* nik, češ da «ni dokazal, da je eno leto nepretrgoma izvrševal svojo obrt». Na ta način se je klerikalcem posrečilo, da so onemogočili kandidaturo g. Ja* koba Zadravca v obrtnem odseku. Na sličen način so preprečili tudi kandidaturo drugega odličnega gospo« darskega delavca g. Lovra Petovarja, ki so ga iz volilnega imenika sploh čr* tali, češ da je kot poštar državni na* meščenec. Pri tem pa so v volilnem se* znamu mirno pustili g. profesorja Jar* ca in celo vrsto svojih somišljenikov državnih nameščencev. Nov bolgarski razbojniški napad — Beograd. 18. oktobra. Včeraj je prejelo zunanje ministrstvo obvestilo, da so poskušali bolgarski komiti izvršiti napad na municijsko skladišče v Kraljevici pri Zaje-čaru. Štirje oboroženi komiti so se ob 2. zjutraj skušali približati smodnišnici. K sreči jih je stražar Še pravočasno opazil in a streljanjem alarmiral ostalo stražo. Med komiti in vojaki se je vnel pravcati boj, po katerem so se komiti umaknili in v temni noči izginili. Vojaške oblasti so sicer odredile takojšnje zasledovanje, vendar pa doslej brez uspeha. Domneva se, da se je komitom posrečilo pobegniti preko meje na bolgarsko ozemlje. Vest o tem napadu je izzvala med prebivalstvom ob bo-sarski meji veliko ogorčenje. Formirale 90 se močne čete prostovoljcev, ki pomagajo oblastem pri zasledovanju. Tudi v beograjski javnosti in v političnih krogih je vzbudila ta najnovejša akcija, naperjena proti redu in javni varnosti v naših južnih pokrajinah veliko ogorčenje. Politič-ui krogi podčrtavajo, da je ta napad posledica omahljivosti bolgarske vlade, ki še vedno odlaša z energičnimi ukrepi proti ma-kfxk>nstvuju£oim in jim tako omogočft na- daljevanje njihovega razdiralnega dela. Kakor se zatrjuje v vladuih krogih, bo vlada počakala na rezultat uvedene preiskave ter namerava potem podvzeti v Sofiji energične korake, da se vprašanje komitov definitivno razčisti. Če bolgarska vlada tudi tokrat ne bo izpolnila stavljenih zahtev, bo jugoslov. vlada prisiljena apelirati na Društvo narodov in zahtevati, da se to vprašanje razčisti pred mednarodnim forumom. — Beograd, 18. oktobra. V zvezi z ukrepi vlade za osiguranje varnosti na bolgarski meji je bil včeraj podpisan ukaz, s katerim se imenuje podpolkovnik Mihajlo Mi-hajlovič za namestnika velikega župana v bregalniški oblasti. V političnih krogih se koraki vlade za osiguranje javne varnosti v južnih pokrajinah sicer odobravajo, vendar pa sc naglasa, da je to imenovanje le dokaz, da vlada ni sposobna da bi sama vzpostavila red» marveč mora iskati pomoči pri vojaških oblastih. OGROMNA ŠKODA MEHI-KANSKE REVOLUCIJE — Washington. 18. oktobra. Škodo, povzročeno po mehikanski vstaji, cenijo na pet milijonov dolarjev. Ta škoda se ima pokriti iz vstaSem zaplenjenega premodte* aja. \ Velik požar v Bizoviku Danes okoli 8.45 dopoldne je Mil Kadilska postaja v Mestnem domu po postaje-načelniku v Zalogu telefonično obveščena, da je izbruhnil v Bizoviku rtfcfc požar sredi vas» in da preti vasi velika katastrofa. Gasilska postaja je bila naproftenn. nai odhiti ogroženemu Bizoviku s svo^o veliko motorno brizgalno na pomoč. Poklacm gasilci so bili takoj alarmirani in so s svojo brizgalno odhiteli proti Bizoviku. Na doslej Se nepojasnjen način je izbruhnil nenadoma požar v podstrešju hiSe posestnika in mizarskega mojstra Josipa Hribarja v Bizoviku, katerega hiša se nahaja z drugimi gospodarskimi poslopji in pritiklinami vred sredi vasi. MiSa je obdana v neposredni bližini tudi s slamo kriti« mi gospodarskimi poslopji in hišami sosedov. V Bizovik je prihitelo kmalu pet ^ • bruni. Vevč. Most, štepanue vasi in LJubljane. Na razpolago so imeli gasilci štiri motorne brizgalne in eno navadno. Gasilci so pričeli takoj z lokalizacijo požara. Do veljave je prišla samo ena motorna brlz-galna, ki je metala na gorečo hišo ogromne mase vode tako. da se je gasilcem posrečilo požar v pol ure lokalizirati in pozneje popolnoma udušiti. ljubljanski gasilci so ostali pri delu približno pol ure, na kar so se z brizgalno vrnili v mesto. Po požaru povzročena škoda je znatna. Sreča v nesreči je bila, da ob izbruhu požara ni bilo vetra, kajti drugače bi se hI ogenj razširil tudi na bližnja poslopja. Gospodar je bil zavarovan proti požaru. naseljevanje nemcev v anversi — Bruselj, 18. oktobra. V anverški trgovinski zbornici je izjavil predsednik, da imajo po njegovem mnenju Nemci kakor pred vojno tudi zdaj pravico, da se nase* hjo v Anverzi. Vendar ta pravica ne mo* rc veljati za tiste, ki so se med vojno proti Belgiji neprijateljsko obnašali, a tudi ne za ciste, ki so bili že pred vojno naseljeni v Belgiji, a so med vojno pokazali svojo ne* lojalnost. požar zgodovinskega gradu v nemčiji — Berlin. 18 oktobra. V bližini Aujib-bi-rga je zgorel znameniti zgodovinski grad Affmg, ki je bil rekonstruiran leta 1684. Katastrofo je povzročil požar v dimniku. V plamenih je našlo smrt 6 oseb, devet oseb pa je bilo težko ranjenih. Pri rešilni akciji ie prišlo do pretresljivih prizorov. trgovska pogajanja s csr. — Beograd. 18. oktobra. V ministrstvu za trgovino se pripravlja materijal za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Pogajanja bogo pričela začetkom prihodnjega meseca in se bodo vršila deloma v Beogradu deloma pa v Pragi. soci jalistična" tarifna konferenca — Ha riz, 18. oktobra. Včeraj je bila otvorjena tarifna konferenca socijalist i 6* nih strank. Konference se udeležujejo so* cijahstične stranke Nemčije, Francije, Bel* gije in Luksemburga. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.545 — 13.575 (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.40 bi., New-york 56.65 — 56.85 (56.75), Praga 168.40 bi., Milan 309.875 _ 311.875 (310.875). Efekti: Celjska 164 d, Praštediona 850 d., Kreditni zavod 160 d., Strojne 70 bi., Vevče 133 d., Ruše 290 — 300, Stavbna 56 d., Sešir 104 d., Ljubljanska kreditna 135 d. Lesni trg: Tendenca neizpremeuje-na. Zaključeno 2 vag. suhih bukovih drv, fr. vag. nakl. post* po 19. Povpraševanje je za trame, po noti kupca, fr. vag. nakl. post. po 240; za deske, smreka, jelka, 20 mm, ten-ia, fr. vag. nakl. post. po 340. Deželni pridelki; Tendenca mirna. Pšenica, turščica in moka noti rajo nekoliko nižje. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.26—277.06, New Vork 56.64—56.84. Pariz 222—224, Milan 309.875—311.875, Curih 1094—1007, Amsterdam 2282.8—2286.8, Berlin 1354—1357, Dunaj 800—803, Praga 168—168.80. Inoiemskc bone. INOZEMSKE BORZE. Curih. London 25.2475, Newyork 518.50, Pariz 20.3475, Milan 28.94, Berlin 128.84, Beograd 9.185, Praga 15.37. Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke. Stran. 2 •SCOVENSKI NAROD* dne 19. oktobra 1927. stcv 237 SLS proti organizmi Mi in Miho Brezuspešna pogajanja za depolitizacijo Zbornice TOL — Klerikalci onemogočili zadnji poizkus za kompromis. Kakor znano, se le SDS že od vsega početka v zadevi volitev v Zbornico TOI postavila na stališče, da je postavljanje kandidatov stvar stanovskih In strokovnih organizacij. Dosledna na tem svojem staHSču se tudi ni vmešavala v pogajanja Zveze irdusrrijcev, Zveze trgovskih grernijev in vrhovnega sveta obrtniških organizacij za kompromis z eksponenti SLS, ki so pro-glasfH zbornične volitve za politično zadevo. Dočim se je v Zvezi industrijcev dosegel sporazum za postavitev enotne liste, se vsled pretiranih zahtev eksponentov SLS to ni posrečilo niti v trgovsekm, niti v obrtniSkem odseku. Da bi se preprečil politični vottmi boj, ie v zadnjem trenutku izšla iz Zveze industrijcev pobuda za sestanek zastopnikov SLS in SDS kot zadnji poizkus za sporazum in preteklo soboto dopoldne so se res sestali v Kazini za SDS gg. Rfbnikar in dr. Rape, za SLS pa gg. Jarc in Gabrovšek. Zastopnika SDS sta ob tej priliki po-vdarjala, da sta prišla na sestanek samo za to, da bi se našel izhod za stvarno in gospodarsko delo v zbornici, ker je dolžnost strank s svojim vplivom pri gospodarskih krogih doseči njeno depolitizacijo. PovdarjaJa sta, da se SDS kot taka volitev ne udeležuje, ker smatra za potrebno, da o svoji stanovski korporaciji samostojno odločajo trgovske in obrtniške organizacije. Ker pa so volitve postale po krivdi SLS politicum, je razumljivo, ako SDS volilno akcijo strokovnih organizacij podpira s svojim tiskom in organizacijskim aparatom. V nadaljnjih svojih izvajanjih sta predlagala delegata SDS, naj se predsedstvo zbornice določi že v naprej tako, da bi obstojalo iz povsem nepolitičnih oseb ali pa tako, da se za predsednika določi politično neeksponirana oseba, za podpredsedniška mesta pa poišče ključ za razdelitev na obe skupini, ki se udeležujeta volitev, ako SLS noče že popolne depolitizacije. O gg. Jelačinu in Ogrinu sta naglašala, da ju odklanja tako organizrana trgovina, kakor organizirana obrt pred vsem za to, ker je treba njuno koraisarsko delo pregledati, predno se jima da absolutorij, razen tega pa sta oba eksponirana politika. Zastopnika SLS sta izjavila, da njuna stranka zaradi predsedniškega mesta napram g. Jelačinu nima nobene obveznosti. Na vprašanje, če bi SLS pristala na g. Koll-mana kot predsednika* sta delegata SLS vprašala, če bi nasprotna, stran akceptirala g. Bonaca. Glede podpredsedniškega mesta sta vprašala, če bi se odobrila kandidatura g. inž. Remca, v obTti pa sta zahtevali obe stranki podpredsedniško mesto za svojo skupino. O razdelitvi mandatov sta zastopnika SDS izjavila, da bi se organizirani obrtniki zadovoljili s ključem 8 : 8, prav tako tudi trgovci, pri čemur bi dva mandata dobili pristaši ŠKS. Delegata SLS sta zahtevala v obrti 9 mandatov za se, orgajjizirani trgovini pa sta ponudila od 16 le 6 mandatov. Zagrebška policija je aretirala nevarnega pustolovca, sleparja in vlomilca. Kretal se je v boljših krogih v družbi elegantnih odličnih dam. Star je šele 25 let, eleganten, manekiran, oblečen po najnovejši pariški modi, skratka popoln kavalir. Pred meseci je neznanec vlomil v stanovanje Ljudevita Schlicka v Zagrebu. Lastnik se je ravno mudil v nekem letovišču. Nemalo se je začudil, ko je ob povratku našel vrata odprta in stanovanje opustošeno. Vlomilec je pokradel razne dragocenosti v vrednosti 15 tisoč Din in dve vložni knjižici, na katere je dvignil 27.500 Din. Vseh stvari vlomilec ni odnesel takoj, temveč se je vrnil nekolikokrat in so mu bile hišne razmere dobro znane. Schlick je razmislieval. komu so hišne razmere znane in se je spomnil nekega študenta trgovske akademije Lju- Jean de la Hyre: 38 500 — Nisem se zmotil v prepričanju, da so novi ljudje ohranili prejšnjo bla-gorodnost, je dejal smeje. — Vaš predlog je najboljši dokaz. Očividno ne vidite v meni in v mojih tovariših sovražnikov novega človeštva. Nimam vzroka, da bi odklonil vaš predlog. Vendar mi pa dovolite počakati z definitivnim odgovorom. Najprej bi rad vedel, kaj nas čaka, če ta predlog sprejmemo ali odklonimo. — Prav nič! — je odgovoril general. — Ali vam nisem rekel, da morate odgovarjati samo zase in da vaš sklep niti najmanj ne more vplivati na usodo vaših tovarišev? — Da, že razumem. Pa tudi vi me morate razumeti. Jaz se ne morem od? ločiti brez tovarišev. Z njimi hočem deliti usodo. Dovolite mi nekaj vpra* sanj. —- Izvolite. — Cc w ne motim, ste se izrazili, govoreč o nasi aretaciji, tako4e: «Pri*» leteli ste iz beneškega zaliva z dvema {gospodoma in neko damo. O dami in V soboto popoldne sta na drugem sestanku po dobljenih informacijah iz gospodarskih krogov zastopnika SDS izjavila, da sprejmeta predlog, naj bo predsednik zbornice g. Bonač, podpredsednik Industrijskega odseka inž. Remec, podpredsednik trgovinskega odseka iz skupine SLS, podpredsednik obrtniškega odseka pa iz skupine organiziranega obrtništva. Njihovi namestniki naj bi bili pristaši nasprotne skupine* celotno predsedstvo z namestniki vred pa naj bi predlagalo plenumu predloge po medsebojnem sporazumu. Zastopnika SLS sta ob tej priliki izjavila, da ne pristajata več na g. Bonača kot predsednika, ker ne more SLS pustiti pasti g. Jelačina in g. Ogrina. Zahtevala sta, naj se vprašanje predsedstva prepusti svobodni izvolitvi v zbornici. Na tretjem sestanku v nedeljo dopoldne so zastopniki obeh strank vztrajali v glavnem na stališču od sobote popoldne. Delegata SLS sta zahtevala za predsednika g. Jelačina, za podpredsednika v obrtnem odseku g. Ogrina. Zastopnik SDS sta zahtevala za slučaj, da se vnaprej ne določi predsedstvo, za organizirano trgov-stvo in obrtništvo pariteto s SLS pod pogojem, da odobrita to podlago za sporazum Zveza trgovskih gremijev in vrhovni obrtniški svet, ker nastopa SLS pri pogajanjih kot posredovalec z željo Po složnem gospodarskem delu v Zbornici TOL Delegata SLS sta odklonila tudi ta predlog, s čemer so se tudi ta pogajanja končala brez uspeha. To je dejanska slika pogajanj, ki jih je v zadnjem trenutku na inicijativo »Zveze industrijcev« započela SDS s SLS, da bi se preprečil politični volilni boj za zbornico. Laž je trditev današnjega »Slovenca«, da je SDS razbila kompromis za volitve, kajti, kakor je razvidno iz izjav klerikalnih delegatov, SLS sploh ni imela resnega namena doseči kompromis. To se vidi že iz tega, da sta delegata SLS umaknila svoj predlog glede g. Bonača, na katerega sta zastopnika SDS pristala. SLS je zahtevala tudi sedaj v trgovskem kakor obrtniškem odseku večino nad stanovsko organiziranim trgovstvom in obrtništvom in ie odklonila celo paritetno razmerje glasov. * Ako vpoštevamo, da si pri lanskih volitvah priborili stanovski listi trgovcev in obrtnikov po 11 mandatov, klerikalna koalicija pa le po 5 je več kot očividno, da ie klerikalni apetit mnogo prevelik. SLS je tako v pogajanjih s stanovskimi organizacijami kakor s SDS dokazala, da ji ni za depolitizacijo zbornice. Vse njeno postopanje od lanskih volitev dalje, zlasti pa pri sestavi volilnega imenika in reševanju reklamacij, je dokazalo, da na pošten kompromis nikdar ni mislila in da ie bilo vse njeno delo usmerjeno le za tem, kako da bi se proti stanovsko organiziranim gospodarskim krogom polastila njihove zbornice z nepoštenimi sredstvi. Prepričani smo, da bodo znali naši gospodarski krogi to primemo upoštevati. devita Ondrušeka, ki je nekoč prišel k njemu in ga zaprosil za stare hlače in perilo. Izdal se je za bednega dijaka, ki strada in se ne more učiti. Gospej se je študent.zasmilil in mu je dala podporo. Čez nekaj dni je študent zopet prišel in izročil milostivi pismeno prošnjo. Silno ganjena mu je gospa dovolila, da je zahajal dnevno v hišo. Da-jaila mu je hrano in malo denarno podporo. Nekega dne je pa dr. Kršnjava naznanil policiji, da ga je osleparil neki Ondrušek. Prišel je k njemu, se predstavil za knjigoveškega pomočnika in rekel, da ie silno lačen. Doktor ga je sprejel v službo in mu poveril neke aparate v razprodajo. Ondfrušek je nekega dne z aparati pobegnil. Fatalno za Qndruška je bilo, da je pozabil v stanovanju, kjer je vlomil, svoje stare nogavice, katere mu je nekdaj enem gospodu ne bomo govorili Nju* na usoda ne spada k stvari.» Pogledal je generala in nadaljeval z drhtečim glasom: ocNjuna usoda ne spada k stvari» — ste dejali. Toda njuna usoda me zani* ma bolj kakor lastna. Kaj bo z njim in z njo, ako pristanem na vaš predlog? — Gospod, saj sem vam že rekel, da se njuna usoda vas in mene nič ne tiče. Oblast, ki stoji visoko nad menoj, je sklenila, da je treba izročiti damo Faultonu in da bosta lahko živela sku* paj v novi družibi kakor bosta hotela. — Kakor bosta hotela! — je vzklik* nil d* Albaniac. — Reči hočete, da bo živel po svoji volji Faulton, dočim bo ona primorana živeti z njim. Planil je pokoncu. — Ne vem, kaj je vam izdajalec Faulton pravil o tej ženski. To ni važ* no. Glavno je, da jo ljubim in da je moja nevesta! S tem, da ste Jo izročili Faultonu, ste zakrivili najpodlejši in najgnusnejši zločin. Kar pomislite, kak« šnim mukam in sramoti ste jo izposta* vili. Morda je še čas, da jo rešimo. Ona je energična in razumna. Brez boja se ne uda temu lopovu. Imejte usmiljenje z njo in z menoj, general! Dovolite mi poiskati Faultona in ga kaznovati za njegovo podlost Dovolite mi osvobo* gospa podarila. Književnici Mariji Ru-mičičevi se je predstavil kot siromašen študent, ki je prišel ravno iz Pariza. Kumičićeva mu je dala priporočilno pismo za društvo cHrvatske ženo, na katero je sam pripisal, naj mu izplačajo podporo 200 Din. Policija je medtem dognala, da je študent nevaren vlomilec Ljudevit Pongratz, knjigove-ški pomočnik, že večkrat predkazmo-van. Po vlomu v Schlicktovo vilo je odšel v Crikvenico, da se odpočije. Nastopil je elegantno v družbi lepih in mladih dam, pri katerih je imel izredno srečo. Ko so ga obiskali novinarji, je odgovarjal hladnokrvno, kakor da se njega ne tičejo vse pustolovščine. Iz Crikvenice je prišel v Zagreb na obisk k neki odlični dami. Baš ko jo Je v soboto popoldne čakal v Trenkovi ulici, ga je detektiv pozdravil: V imenu zaklona ... Pongratz je pogledal žalostno proti oknu pričakovane dame in z lahkim elegantnim korakom odšel na policijo v svoje stare apartmaje. Ir Preiskovalni sodnik je zaključil preiskavo proti svetovnemu pustolovcu Adalbertu Birinvu, ki je obhodil ves svet in končal karijero v subotiških zaporih. K preiskovalnemu sodniku, ki je zasliševal lažnega pomorskega častnika, barona in diplomata, so med preiskavo hodile gospodične in gospe ter ga prosile, naj jim dovoli, da vsaj vidijo lepega Adalberta. Birinv je res lep mož in si je osvojil v 14 dneh vse subotiške dame. Svojo karijero je napravil s pomočjo odličnih dam, ki nore za mladimi lepimi mladeniči. Pred mesecem so pustolovca aretirali v Zagrebu na zahtevo subotiške policije. V zaporu je poizkusil izvršiti samomor. Prereza] si je žile na levi roki. Hitra zdravniška pomoč mu ie pa rešila življenje. Dokazati mu pa ničesar niso mogli. V zaporu je tudi pričel gladovno stavko. Zato so ga poslali iz Zagreba v Subo-tico. Na sodnikova vprašanja odgovarja hladnokrvno in s smehljajem. Zelo je zgovoren. Je pravi tip svetovnega pustolovca. Lep, eleganten, zelo inteligenten, govori osem jezikov in iz oči mu sije neka sugestivna diktatorska moč. Neprestano protestira proti aretaciji. Govori tiho, sugestivno, pravi govorniški talent. Trdi. da je bolgarski plemič. Naslov de Bereny je dobil baje od samega bolgarskega kralja Ferdinanda. Rojen je bil v Subotici pred 33 leti. Maturiral je na trgovski šoli v Segedinu. Nato se je učil ključavničarstva. L. 1904 je postal pomorski dobro-voliec v avstroogrski mornarici in je ostal tam do prevrata. Udeležil se je neke ekspedicije v Azijo. Dve leti je živel v Kini. L. 1912 se je uspešno boril proti Kitajcem in bil odlikovan. Na ladji «Viribus Unitis» je prepotoval ves svet. Nato je odšel v Budimpešto. Postal je poveljnik rdeče armade. Ko je Bela Kun pobegnil v Rusijo, so ga «be-li» obsodili na 2 leti ječe. Horthy ga je pozneje pomilostil. Nato je odšel v Subotico in bil dve leti v službi tajne državne policije. Za Jugoslavijo je storil mnogo dobrega z odkrivanjem komunističnih zarot. Nekdo ga je denuncirati, aretirali so ga in zopet izpustili. Odšel je v Avstrijo in otvoril modno trgovino, a je propadel Odšel ie v Belgijo, udeležil se ie ekspedicije na severni tečaj in nato je odšel v Argentino. V Buenos Airesu je s pomočjo drugih ustanovil banko in urad za potovanje. Prišel je od tam v Subotico, da ustanovi podružnico svoje banke. Odločno taji, da bi osleparil kako stranko. Iz Amerike dobi v kratkem ček na 84 tisoč Din in bo poplačal vse dolgove, ki jih je napravil v Subotici. Sodnik je poslal genijalnega pustolovca v preiskovalni zapor. Rada Ljubijankić je ostala kot mlada devojka sama z materjo v hiši, ko je njen oče odšel k vojakom. Moškega ni bilo v hiši, zato so živeli siromašno. Prvemu snubaču, ki se je pojavil, je mati rade volje oddala svojo hčerko, samo da jih nekdo gmotno podpira. V zakonu Rade s prvim možem pa ni bilo sreče. Rada je bila pri možu jedva eno leto, nakar jo je zapustil. Tudi oče je Radi padel v vojski in zrla je z materjo v črno bodočnost. Beda jo je silila, da se je zopet omožila, a ni imela sreče. Še nekolikokrat je poizkusila, a diti ujetnico. Samo besedo in takoj pri» stanem na vaš predlog in zvesto bom služil novemu Človeštvu! Nastala je tišina, ki jo je motilo težko dihanje obupanega d' Albaniaca. Nato je general Enone mirno spregovoril: — Žal vam tega ne morem dovoliti. Leticija, kakor nazivate to žensko, je bila izročena Faultonu kot nagrada za važne podatke o bivših ljudeh. Ker smo sklenili izrabiti te podatke in ker so zadevna povelja že oddana, ne mo* remo ničesar spreminjati. Leticija je zdaj v Faultonovih rokah, D' Albaniac ae ni mogel več prema* govati. Drhtel je po vsem telesu. Na obrazu se mu je poznal obup. Zatisnil je oči. General Enone je razumel dramo, ki se je odigrala v duši bivšega Človeka. Toda on se ni razburjal. Sko* mignil je z rameni, se zleknil v našlo* njajoč in udaril narahlo z dlanjo po mizi rekoč: Sedftte, prosim, in pomirite se. Pošljem vas nazaj v celico in vam dam en dan časa, da si premislite. Jutri vas zopet pokličem. Če pristanete na naš predlog, boste takoj izpuSčeui. Da se Pa ne boste preveč udajali razvnetim strastem, posadim v vašo celico pazniki, ki bo pazil na vas. Ca Da jutri od- vedno so jo možje po kratkem zakon- , skem življnju zapustili. Pred letom se je omožila njena mati z Omerom Os-mančevićem, ki je imel mlajšega brata Sejdo pri vojakih. Sejdo je bratu očital, na nosi hrano in denar iz svoje hiše novi ženi in njeni hčeri. Ko se je vrnil od vojakov, mu je očital isto. Sedem mesecev po Sejdovem povratku je pa Rada porodila dete in prijavila Sejda kot očeta. Trdila je, da jo je Sej* do posilil in tedaj ni hotel ničesar slišati o ženitvi. Sejdo je moral pred sodnike. Branil se je trdeč, da ga hoče Rada ujeti, kakor je ujela njegovega brata, samo da bi bolje živela. Ker ie Rada izpovedala pred sodniki zelo protislovno, ie bil Sejdo oproščen, Rada je pa ostala brez moža, njeno dete pa brez očeta. Sirota ima teoretično sedem očetov, praktično pa nobenega. Protest proti podaljšanju stanovanjskega zakona V dvorani nekega hotela v Beogradu se je v nedeljo dopoldne vršil buren shod hiš. nih posestnikov, ki so energično protestirali proti dr. Gosarjevemu načrtu zakona o podaljšanju stanovanjskega zakona do 1. maja 1928. Mnogi govorniki so zahtevali celo, da se vprizori prava revolucija proti ministru za socijalno politiko in da prirede hišni gospodarji pred ministrstvom za socijalno politiko protestne demonstracije. Vsi govorniki so se izjavili proti podaljšanju sedanjega stanovanjskega zakona. Protestni shod je nato sprejel kratko resolucijo, ki naglasa, da so hišni gospodarji odločno proti vsakemu nadaljnemu podaljšanju stanovanjskega zakona ter protestirajo tudi proti poslovanju vlade, odnosno ministra za socijalno politiko. Na shodu se je mnogo govorilo o boljševiziranju privatne lastnine Končno so nekateri govorniki v velikem razburjenju žalili prisotne novinarje, češ da so vsega tega oni krivi... Jahalna šola Kola jahačev S ponedeljkom dne 24. oktobra prične Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani z jahalno šolo v jahalnici na Bleivveisovi cesti. Ker bo jesensko vreme v najkrajšem času onemogočilo terensko jahanje, se bo jahanje omejilo samo na jalialnico in kvečjemu enkrat v tednu v teren. Učitelj jahanja g. podpolkovnik Zaje je jahačem začetnikom in jahanja veščim s poukom na razpolago vsak delavnik od pol 4. do 6. ure popoldne, to so torej tri jahalne ure. Ja-halnica pa je uporabljiva tudi v dopoldanskih urah pod nadzorstvom g. Matije 2ni-deršiča. V svrho razpredelbe urnika naprošamo vse interesente - jahače, da se do soboto dne 22. oktobra zvečeT javijo pismeno s točno navedbo želja zlasti glede jahalnih dni in ure. V nedeljo dne 23. oktobra se bodo razpredeHIe jahalne ure in je dodelitev že v ponedeljek dopoldne vsakomur v jahalnici na vpogled. Za eventualno jahanje v terenu se je izključno prijaviti vsak delavnik pri jahalnem učitelju od pol 4. do 6. ure popoldne. Vse točnejše informacije, tako glede cen kakor tudi jahalnega reda itd. so članom na vpogled v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Šport — Olimpijski dan v Ptuju. Tudi Ptuj ni olimpijskega dne se je vršila v Mariboru serija športnih prireditev, čijih prebitek je^ namenjen olimpijskemu fondu. Najprej sta "grali družini Maribor I. in Maribor II. ha-zensko tekmo, čije rezultat je bil 10:2 (6:3). Po hazeni je bil štafetni tek skozi mesto. Startalo je pet štafet, prvi je prispel na cilj Rapid v 3:48, drugi Maribor. Rezultati nogometnih, tekem so bili: Merkur—Svoboda 2:0; Maribor—Železničar 2:1, Rapid—Merkur 4:0, a v finalu sta se srečala Rapid in Maribor. Maribor je bil sicer tehnično boljše moštvo in je imel več od igre, toda Rapid je igral zelo žilavo in požrtvovalno in je zmagal z 2:1. Sodil je g. Nemec. _ Olnmpijski dan v Ptuju. Tudi Ptuj ni postajal. V okvirju olimpijskega dne so športniki priredili lep sprevod po mestu, katerega so se udeležili Slovenski tenis klub, hazenska družina Mure, sp. organizacija srednješolcev, nogometaši ptujske gar-nizije, S. K. Ptuj, kolesarji klubov >Ptuj< in »Zvonček«, delavskega Kolesarskega društva, motociklisti in avtomobilisti. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo športnike. V kolesarski dirki Ptuj—St. Vid—Ptuj je zmagal Ramšak (Ptuj) v 28:45. — Družina Ptu- ja je porazila rezervno družino Mure z 21:2! — Vojaški tim je zmagal nad rezervo Ptuja s 4:2, v lahkoatleUkih disciplinah pa so bili doseženi izredno lepi rezultati: met dirka: 1. Murn 82^5; met krogle: l. Murn 9.26; ukok v daljavo: 1. Murn 5-7M; skok ob pauVi: 1. Pavšic 3.10 m! (izenačen podsavezni rekord); tek 9000 m: WaUner v 9.19. — Sloibeno iz Lhp-a Seia upravnega odbora se vrši danes zveče ob 20. uri v dam-skem salonu kavarne Emona. Ker je seja prav posebne važnosti je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. — Predsednik. žBeležnica KOLEDAR. Dane?: Torek, 18, oktobra 1927; katoličani: Luka; pravoslavni: 5. oktobra, Hri-stina. Jutri: Sreda, 19. oktobra 1927; katoličani: Peter; pravoslavni: 6. oktobra, Toma. DANAŠNJE PRIREDITVE. G ledališee: Zaprto. Kino Matica: >Pat in Patachon kot mor-narja.c Kino Dvor: iPomlad ljubezni.« DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva ce6ta; Trn-koczy, Mestni trg. Solnce zaide danes ob 17.11, vzide jutri ob 6.20 in zaide ob 17.10. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 18.: Zaprto. Sreda, 19.: . Izv. Nedelja, 23.: «Rigoletto». Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Iz gledališke pisarne. £a premieio & Prokofjeva opere > Ljubezen do treh oranž*, ki bo v petek, dne 21. t. m. na našem odru, vlada izredno zanimanje. Že sedaj je napovedanih več odličnih gostov iz Zagreba in drugod. Tudi radio postaja v Zagrebu si je zasigurala možnost, da že premiero odda abonentom potom svojih aparatov. Če upoštevamo, da je Ljubljana peto gledališče na svetu, ki uprizori to najpomembnejše najnovejše slovansko operno delo, smemo z upravičenostjo govoriti o prvovrstni senzaciji, ki daleko preseda ozke mete delovanja našega zavoda. Pri operi sodel'ije ves operni in del dramskega ansambla. Opero bo insceniral g. prof. Vavpotič, režira g. prof. Šest, dirigra pa g. N. Štritof. V sredo 19. t. m. zvečer bo v dramskem gledališču premiera Kujundzičeve dramo »Polnočc. Delo spada med najmočnejše proizvode najmlajše hrvatske pisateljske gene racije. V vlogah nastopijo ga. Marija Vera, gdč. Darinka Debel Jakova, gdč. Vida Ju vinova in gg. Jan. Gregorin in Cesar. Režijo vodi g. Ciril Debevec. Osnutke za sceno je napravil g. arhitekt I. Spinčič, a glasbo je zložil g. Matija Bravničar. — Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto, dne 22. oktobra: >Lokalna železnica*. V nedeljo, dno 23. oktobra: Lokalna železnica*. — Šentjakobski gledališki oder vprizori v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. izvrstno komedijo >Lokalna železnica*. Pisatelj Tho-ma je komediograf, ki pozna točno vse vrline in slabosti človeškega življenja in jih spretno uporablja v svojih delih. Zdrav humor prepleta vso komedijo. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v trgovini Peter Šterk, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. »Pygmalion< na inarib. odru. Danes vprizori marib. gledališče prvo delo slavnija angleškega komediografa Shawa, komedijo >Pygmalion«, ki je stalno na repertoarju vseh velikih gledališč in je imelo pred leti tudi v Ljubljani zelo velik uspeh. Režijo vodi g. VI. SkrbinŠek, vodilni vlogi pa igrata gdč. Kovačičeva in g. Danes, razven tega pa nastopi še skoro ves ansambel. Mariborska operna seiona se otvori v četrtek, 20. t. m. z na novo naštudirano priljubljeno opero »Traviatac v novi zasedbi in novi opremi. klonite naš predlog, vas čaka v prihodnjih dneh smrtna k*azen na električnem stolu. D'Albaniac je odprl oči, pogledal generala in odgovoril: — Pošljite me nazaj v celico. —Ali mi obljubite, da do jutri ne boste segli po samomorilnem orožju? D' Albaniac je komaj zadrževal solze. Prijel se je za glavo in tiho odgovoril : — Dobro, dam vam častno besedo. Čez pet minut je zopet ležal na ko- vinasti postelji v svoji celici. Obrnil se je k steni in se boril s prekipevajočim obupom. Takoj za njim so privedli v kabinet generala Enona Morica Fortclusa. Mladenič ni imel vzroka smatrati svoje jetništvo za tako tragično, kakor d'Albaniac. Stopil je v generalov kabinet smeje, se poklonil in predno ga je general povabil, naj sede, je spregovoril : —Kaj pomeni to, gospod? Zgrabili so me pri obedu in me vtaknili v ječo, kjer me drže že več ur, ne da bi mi pojasnili, zakaj so me aretirali. Kaj sem zakrivil? Čudne razmere vladajo pri vas! General se ni ganil. Nanj ni vplivala d' Albaniacova jeza in obup, pa tudi. Fortclusova ironija ga ni spravila iz ravnotežja. Mirno je ponovil besede, ki jih je malo popreje govoril d' Alba-niacu. Fortclus ga je molče poslušal in ko je general končal, je skomignil z rameni: — Vaš predlog se mi zdi zelo nedostojen. Prisiliti me hočete, da se izneverim tovarišem in storim nekaj brez njihove vednosti. Poleg tega mi govorite o stvareh, o katerih nisem imel niti pojma. Kdo je vam povedal, da je de Cleve žetnska in da ji je ime Leticija? Kako se je moglo zgoditi, da ste pustili Faultona in Leticijo pri miru in ju prisilili Živeti skupaj? Prisilili pravim, kajti če je de Cleve res ženska, potem sem trdno prepričan, da ljubi d* Albaniaca. Seveda, zdaj se spominjam raznih podrobnosti, ki pričajo, da je de Cleve res žefisfoa in dla ljubi d' Albaniaca, on pa njo. Umolknil je in se zamislil. — Gospod, — je nadaljeval Čez nekaj časa, — dokler ne izvem, kaj je sklenil d' Albaniac. ne morem ... General ga je prekinil: — D* Albaniac je naš predlog odklonil, toda njegove odklonitve ne smatram resno in zato sem mu dal m dan ftsa. da A premi sfl. Pisane zgodbe iz naših krajev Študent — nevaren vlomilec, — Zasliševanje velepustolovca Birinvja. — Usoda nezakonskega otroka. Stev. 237 cSEOVENSKI NAROD* dne 19. oktofira 1927. Strt d 3. Dnevne vesti. £2 Ljubljani, dne 18. oktobra 1927. — Šumarski kongres v Beogradu. V dvorani nove beogradske univerze je bil v nedeljo dopoldne otvorjen redni letni kongres Ingoslovenskega šuraarskega udruženja. Kongresu so prisostvovali delegati iz vseh pokrajin države. Kongr©« je otvorH Z Josrp Lenarčič, lesni veleindustrijec x Vrhnike pri LJubljani. Pozdravil ie v kratkem govoru delegate in goste, na kar je predlagal vdanostim brzojavko Nj. V!, kralju AleksandTu I. Kongres je dalje pozdravil ministra za šume in rudnike ter čehoslovaško Šumarsko udruženje, ki je na kongrres odposlalo iz Prage dva delegata. Inž. Orestije Krstić ie nato v daljšem poročilu očrtal dosedanji napredek našega gozdarstva. V nedeljo popoldne so si udeleženci kongresa ogledali zgodovinske in druge znamenitosti naše pTestolice. Včeraj dopoldne je kongres nadaljeval debato o položaju šumarstva in o vseh aktualnih vprašanjih. Zvečer je bil kongres zaključen s slavnostnim banketom. — Prevzem bolnic v mariborski oblasti. Kakor se zatrjuje, bo oblastni odbor tekom prihodnieg-a tedna prevzel v svojo upravo vse državne bolnice v mariborski oblasti, predvsem javne bolnice v Mariboru, Celju, Ptuju* Slovenjgradcu, Čakovcu tn Murski Soboti. Prevzem se bo vršil v navzočnosti zastopnika oblastnega odbora dr. Vebleta, sanitetnega TefeTat dr. Drnovška in upravnika Stegerja. — Novi avijatiki - oficirji. Vojni minister je odTedil, da se sprejme 40 oflohiev iz vseh vrst orožja v našo avijatiko. Oficirji bodo v posebnem tečaju fzvežbani za pilote. Prosilci za sprejem v tečaj morajo svoje prošnje predložiti do 1. decembra komandi zrakoplovbe v Petrovaradinu. Morajo biti absolventi nižje šole vojne akademije aH njej slične šole v inozemstvu. — Petdesetletnica osvoboditve Niša. Na pobudo Sokolskega društva v Nisu se fe sestavil poseben pripravljalni odbor, ki Ima nalogo organizirati veliko narodno svečanost povodom 501etr>ce osvobojenja Niša izpod turškega jarma. Svečanosti se prično 11. januarja 1928." — Škrlatinka v Nišu. Po južnih krajih se je začela širiti škrlatinka. Tako je v Nišu zadnji čas obolelo 25 otrok na škrlatinki. — Naraščajoč tujski promet v zdravilišču Slatina Radenci. Sezona v tem našem najsevernejšem zdravilišču je bila letos nenavadno živahna. Zanimanje za to kopališče postaja od leta do leta večje in letos se ie izkazalo, da bo nujno potrebno zgraditi nove hotele, da bodo lahko v prihodnji sezoni sprejeli pod streho vse tujce, ki iščejo odmora in utehe v prijetni in mirni dolinici. V letošnjem letu je posetilo Slatino Radence 514 gostov. Všteti pa niso oni, ki so prebivali v privatnih stanovanjih. Od teh je bilo 474 Jugoslovenov, 23 Avstrijcev, 12 Italijanov, 4 Cehi in 3 Mad-Žari- — Škrlatinka v Zagrebu. Po poročilih zagrebških listov je v Zagrebu ugotovljenih doslej 106 slučajev škrlatinke, od teh je bilo le 9 smrtnih. Več osnovnih šol so morali zapreti. Škrlatinka se širi tudi med odraslimi ter je na njej obolel neki vojak. — Ne puščajte otrok k živini! V Bakov-cih v Prekmurju je te dni konj ubil petletnega posestnikovega sina Franca Lukača. Otrok se je igral v hlevu in se je v svoji naivnosti približal konju, da bi ga pobožal. Konj seveda ni imel Tazumevania za take nežnosti in je udaTil otroka s kopitom naravnost v glavo ter mu dobesedno razbil lobanjo. Otrok je obležal na mestu mrtev. — Zaljubljenci v dimniku. Čudno zgodbo poročajo listi iz Sente. Lepa Giza se je zaljubila v sosedovega fanta in ga je hotela na vsak način poročiti. Njeni starši, čistokrvni židje, pa so temu nasprotovali. Zaljubljenca si nista znala drugače pomagati kot da sta pobegnila. Domačini in orožni-štvo so iu zaman iskali. Še le čez par dni so ju našli skrita v — dimniku. Kako sta se počutila v tem nenavadnem skrivališču, kronika ne pove. — Cegavo je dete? Januarja leta 1920., to je pred 6 in pol letom je bilo najdeno v veži pred vTati mariborske bolnice šest dni staro dete ženskega spola, povito v Plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali niegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru, konskripciiski oddelek. —£ Loterija Društva Trgov, akademija. Dne 30. oktobra t, 1. se zaključi loterija društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Ker precejšnje število onih, ki so srečke za to loterijo prejeli, še ni nakazalo kupnine po 10 Din za vsako srečko, opozarjamo, da store to nemudoma, najkasneje do 27. oktobra, ko društvo zaključi evidenco srečk, ki pridejo v poštev za dobitke. Razpečevale prosi društvo, da mu pošljejo izkupiček za prodane srečke ter obenem na položnici ali pa z dopisnico naznanijo serije in številke razpečanih srečk. Ako društvo teh podatkov pravočasno ne dobif bo smatralo, da so plačane srečke najnižjih serij in številk, razpečevale! pa bodo odgovorni društvu in kupcem. Preostalih nerazpečanih srečk nI treba vračati, temveč zadostuje obvestilo po dopisnici, katera serija In številka ni pro dana. Do istega termina 27. oktobra sprejema društvo še naroČila, toda le proti vpo-širjarvi kupnine po 10 Din od srečke. Kdor še nima srečke, nai jo takoj naroči. Ta loterija nudi najugodnejše pogoje, ker stane srečka le 10 Din. dočtm je dobitkov 385 rd 50 do 100.000 Din. Izkušnja kaže, da so imeli pri loterijah največjo srečo baš oni, ki so kupili srečko šele na zadnje na pricovar-janje. 784-n Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete po solidnih cenah pri Frane Pavlin, Gradišče 3, 107-n — \ Krasni otroški plašči, oblekce In predpasniki. Krištoflč—Bučar Start trs. Iz Ljubljane —L) Pogreb prof. Ivana Franketa. Kakor je bil pokojni prof. Ivan Franke na zunaj skromen, taiko je bil tudi njegov pogreb skromen, brez vsakega velikega pompa, a kljub temu dostojen in veličasten. Pokojnika so na zadnji poti spremljali poleg njegovih svojcev mnogi slikarji - umetniki, njim na čelu starina Rihard Jakopič, dalje književniki in drugi javni delavci Častno so bile pri pogrebu zastopane tudi mnoge kulturne in druge javne korpo-raciej, dalje profesorski zbor državne realke z direktorjem Mazi jem in vpokojenim proi. Tavčarjem na čelu. Člani Slov. ribar-skega društva, od katerih so nekateri bili v društvenih krojih, so pokojnega svojega društvenjka In vnetega ribiča - strokovnjaka spremili v prav častnem števcu. Na pokopališču pri Sv. Križu sta se od pokojnika poslovila njegov poljanski rojak, vpokojeni šolski upravitelj, g. P e r k o in profesor, akademski slikar g. Ivan V a v -potic, ki je pokojnega Franketa označil kot zvestega tovariša, učitelja, očeta in zaščitnika treh umetniških generacij. Na grob je bilo položenih več krasnih vencev. —lj Ljubljana žaluje za generalom Kovače vi čem. V pravoslavni kapeli na Taboru je bil v nedeljo dopoldne svečan parastos za generalom Mihajlom Kovačevićem, žrtvijo atentata v Štipu. Parastosa so se udeležili vsi člani konzularnega zbora, razun italijanskega generalnega konzula marche-sa Gavottija- Cerkveni žalni svečanosti je prisostvoval tudi divizijski general g. Danilo Kalafatović z oficirskim zborom, starosta JSS. br. Engelbert Gangl z mnogimi Sokoli v kroju, kakor tudi mnogo narodnega občinstva. Po končanem obredu je imel prota Dimitrije J a n k o v i Ć kratek patriotski govor, v katerem je omenil vse junaške čine pokojnega generala * za naše osvobojenje. V znak žalosti ie včeraj plapolala na Sokolskem Taboru črna zastava. —lj Mestni magistrat prosimo« naj posu je malo peska koncem Groharjeve ceste in na Riharjevi cesti, ker drugače utonemo v blatu. —lj Velik protestni shod proti predloženemu načrtu novega stanovanjskega zakona priredi I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani v četrtek dne 20. oktobra točno ob 7. zvečer v velik dvorani hotela Union v Ljubljani. Obenem se bo protestiralo tudi proti ponovno sklenjeni in previsoki vo-darini in gostaščini za leto 1928. v sedanji višini ter se razpravljalo o mestnem gospodarstvu ljubljanskem. Na shod so vabljeni prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, ki naj se ga zanesljivo udeleže. Na shod bodo povabljene tudi vse gospodarske korporacije. Važno tudi za posestnike novih hiš, ki se jih pač hoče spraviti tudi pod stanovanjsko zaščito. — Odbor. —lj »Samo ples in zopet ples, gre naši moderni mladini po glavi«, tako modrujejo naši resni pedagogi in tako tožijo premnogi starši. »Atena«, naše telesno - kulturno društvo, je pa drugih misli. Mlado življenje rabi naravnega telesnega izraza za svoje notranje zadovoljstvo, zato si Želi svobodnih kretenj in gibanja. Veselje do plesa je znak in ritmus zdravja. Nesmisel bi bil ubijati v mlademu človeku naravno željo telesne sile. Veselje do plesa izražajo instinktivno najprimitivnejši narodi, čim višja kultura, tem popolnejši izraz. Ako usmerimo to instinktivno voljo, to hotenje v estetsko - ritmično ubranost, smo zadostili pravi telesnostni kulturi. Plesna šola, ki vrši svoje delo na tej podlagi, hodi pravo pot. V plesnih tečajih »Atene« vidimo otroke, ki rajalo, dasi plešejo, in vidimo deklice, ki se sučejo in zadovoljne po dve in dve in ne pogrešajo kavalirjev, vidimo pa tudi gospodične in gospode, ki uživajo v plesu samem in ki pozabijo na konverzacijo. Vpisovanje v razne tečaje plesne šole se vrši v Ortopedskem zavodu, Mladika, v sredo in četrtek 19. in 20. t. m. od 17. do 19. irre. 783-n —lj Jadranska Straža. Mornariški odsek ima svoj prijateljski sestanek dne 25. t. m. ob pol 9. zvečer Pri Mraku na Rimski cesti. Vsi mornarji, kateri pojmujejo veliko nalogo Jadranske Straže, so prijateljsko vabljeni. — Jadranska Straža. 785-n —lj Plesne vaje SK Svobode, Ljubljana. Tudi letos prireja Športni klub Svoboda, Ljubljana, svoje plesne vaje in sicer v mali dvorani hotela Union, pritličje, levo. Vršile se bodo redno vsako soboto od 20. do 24. ure zvečer. Otvoritvena plesna vaja pa se vrši izjemamo v nedeljo dne 23. oktobra 1927 ob 20. uri zvečer. Člani in prijatelji kluba vabljeni! 736-n —lj Udruženje jugoslovenskib inženjer -jev in arhitektov — sekcija Ljubljana, priredi v soboto dne 22. oktobra t. I. ogled cementne tovarne v Trbovljah. Odhod iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 14.15. Člani naj prijavijo udeležbo prvemu tajniku do petka 21. t. m. —lj Vreme. Snoči ob 20. je kazal barometer 758.6, termometer + lO.o^C, danes ob 7. zjutraj 758, termometer -Ml*C, opoldne barometer 757.5, termometer -r*18°C. Danes je nastopilo prav lepo jesensko In toplo vreme. Najvišja temperatura je bila včeraj v LjuMjani -M4.60C, najnižja +9.9*C. u— Sokol L na Taboru priredi dne 22. oktobra t. 1. otvoritveni, vstopnine prost zabavni večer s pestrim sporedom, združen z godbo in plesom. S tem se otvori niz zabavnih večerov z enako pestrimi sporedi. Vabljeno članstvo in vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. 1536 —lj Veliko Izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat Itd. priporoča tvrdka Ign. Žargl, pri nizki ceni. Ljubljana sv. Petra cesta. 118-n u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo In soboto od 8. do IU, ob nedeljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice — Male tatvine. Tatovi so se zadnji čas spravili na kolesarske snretttike. Tako je neznan tat utoadd železničarju rvaog Stirmi iz ve&e gostimo Kol ene v š45ki 114 Din vredno karbidno svetflko z njegovega kolesa. Ukradena ie bila SO Din vredna kartam* svetlljka tudi kleparskemu mojstru Vtaku Malensku. Zidarskemu mojstru Ciglar]u je nekdo iz stavbne barake pri in-validnici odnesel dve vodni tehtnici, vredni 200 Din. —lj Tatvina borovcev. V Zapužah bivaj o čemu posestnaiku Francetu Berliču sta dva znana gozdna tatova odnesla iz njegovega gozda v Podutiku 60 mladih borovcev, cenjenih na 1800 Din. Borovce sta doma porabila za kurjavo. —lj Hitro prijet tat. Včeraj okoli 8. zjutraj je na stavbišcu v Gajevi ulici zaposleni delavec Simon Miflič presenečeno zapazil, da mu je ravnokar nekdo iz suknjiča izmaknil listnico z 270 Din gotovine. Tatvine so osumili nekega delavca, doma iz ljubljanske okolice. Ta je tatvino najprej tajil, ko pa so listnico našli skrito v nekem bližnjem stranišču, je tatvino jokajoč priznal. —lj Neumestna nočna sala. Neki razposajeni elegantni gospod si je dovolil v družbi dveh veselih gospodičen v nedeljo ob jutranjih urah prav neumestno šalo v Židovski ulici Izruval je eospej Tilki Gnez-dovi lastni avtomat za slaščice, ki je bil na zid pritrjen. Nato ga je svečano med velikanskim krohotom nosil po ulici ter ga prinesel domov z izgovorom, da ga je našel. Njegov junaški Čin je opazila neka raz-našalka listov, ki je Šla v cerkev k jutra nji maši. Mladenič bo imel sitnosti pred sodnikom. —lj Karambol. Na križišču Gorupove in Rimske ceste sta včeraj okoli 16. trčila motorno kolo, ki ga je vodil pri Jugometaliji zaposleni delovodja Radimir Nipič, s priklopnim vozom, v katerem je sedel delovodja Delavske pekarne France Koren, in osebni avtomobil št. SI 702, last nekega pod jetnika iz 2irov. Motorno kolo je zadelo v zadnji del avtomobila. Pri karambolu je dobil Nipič poškodbo na desnem očesu, dočim se njegovemu spremljevalcu pri padcu ni ničesar pripetilo. Šofer avtomobila je oba odpeljal k zdravniku v OUDZ, kjer je bil Nipič obvezan. Karambol je nastal po naključju. —lj Cestni napad. Pekovski pomočnik France Gerbic" je šel snoči okoli 18. po Ger-bičevi ulici na delo k svojemu mojstru. Na ulici so ga nepričakovano ustavili 4 mladeniči ter ga vprašali, kam gre. Odgovoril je mirno: »Na delo.< V tem trenutku so ga že vsi štirje vrgli na tla in pretepli. Ko je zaklicali ^Na pomoč I < so napadalci pobegnili. Od napadalcev pozna Naglic tri. Napadalci so mu izbili tri zobe. —lj Popadljiv pes. Strežnica Antonija Zgajnar je včeraj dopoldne nesla k peku kruh v peko. Na dvorišča neke hiše na Go-sposvetski cesti jo je na verigi priklenjeni pes popade!, ji raztrgal krilo ter ugriznil v desno stegno. Strežnica ima 350 Din škode. —lj Drobiš policijske kronike. Policija je od včeraj do danes prijela in zaprla osem oseb radi raznih deliktov. Sploh je bila včeraj policija izredno zaposlena. Aretirani sta bili dve osebi radi beračenja, neka Gabri-jelca radi tajne prostitucije, dve osebi radi večje poneverbe, dva mlada tatova radi manjših tatvin in neki razgrajač radi telesne poškodbe. France je pravi tip postopača, včeraj dopoldne je prišel iz zapora, kjer je presedel nekaj tednov radi tatvine, a zvečer je že v neki gostilni v Gosposki ulici vpri-zoril velikanski kraval ter dejansko napadel natakarico Magdalenco. Prijavljenih je več manjših tatvin. Noč je bila nemirna. Na mnogih krajih so ponočnjaki vprdzorili izgrede, pretepe in kalili nočni mir. Prijav* ljenih je 12 oseb. Vozniki odnosno kolesarji — 14 po številu — bodo imeli sitnosti radi cestnopolicijskega reda. Loterija društva Trgovska akademifa v Ljubljani se zaključi 30- oktobra 1927 27. oktobra neplačane srečke ne igrajo Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. Hitite in kupite 1 Srečke * 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 1OO.00O Din Iz Celja —c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Celje praznuje 19. t. m. žalni dan v spomin padlih in umrlih vojnih žrtev. V to svrho se bo brala omenjenega dne ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela v Celju spominska maša. b kateri se vse državne in javne korporacije vljudno vabijo. —c Mestna elektrarna naznanja, da bo v nedeljo 23. t. m. ukinjen električni tok od 8. do 12. ure. —c Celjski carinarnici ni podaljšano poslovanje do 31. t. m., kakor smo že poročali. Do 31. oktobra se vrši samo še likvidacija. —c Policijska vest V nedeljo 16. t. m. je celjska polieiia izvršila sedem aretacij in sicer: 1 zaradi vlačuganja, 2 zaradi pote-PLšrva, 2 zaradi goljufije in 2 zaradi tatvin. —c Orjuna Gaberje priredi v soboto 5. novembra ob 8. zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma Martinov večer s pestrim sporedom, godbo in plesom. Druga društva se prosijo, da se na prireditev ozirajo. —c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl 29Ietni Andrej Plank iz Št. Lovrenca pod Piožinom. Dne 11. t. m. so ga neznani fantje napadli in ga hudo obdelali z nožem. Težko poškodovan je ležal tri dni v neki grapi, kjer so ga 14. t. m. našli. Prepeljan je bil v celjsko bolnico, kjer ie podlegel poškodbam. — Dalje sta v bolnici umrla 581etni delavec Štef. Valentine iz Zavodne In Jože Petre iz Petrovč, star 51 let Na) v nrtru počivajo! Bogastvo Mrtvega morja Na dnu Mrtvega morja leži neprecenljivo naravno bogastvo, ki ga prično v kratkem eksploatirati. — Palestini se obeta sijajna bodočnost. V globoki kotlini, ki se razteza od Sirije med Libanonom in Antilibano* nom do pokrajine ob velikih afriških jezerih, leži veliko palestinsko jezero, nazvano Mrtvo morje. To jezero je 76 km dolgo in 12 km široko. Na mnogih krajih je globoko nad 400 m. Površina jezera znaša okrog 950 km. množina vode pa 130.000 milijonov kubičnih metrov. Jezero in okolica je nekam za* gonetna. Nad vodo in nad bregovi vla* da vedno grobna tišina. Nikjer ni vi* deti sledov živih bitij. Nehote se člo* ves spomni na strašno katastrofo mest Sodome in Gomore, ki sta stali nekoč tam, kjer se razprostira sedaj jezero. Prvotno se je celo govorilo da se širijo iz Mrtvega morja strupeni plini in da pogine vsaka ptica, ki leti čez jezero. Zdaj je dokazano, da so bile te govo= rice neutemeljene. Ako pogledamo na Mrtvo morje raz jeruzalemskih višin, se nam zdi kakor velik kotel, iz katerega se neprestano dviga para Izhlapevanje je tako moč* no, da se vodna gladina ne dvigne, da* si se izliva v jezero velika reka Jordan. Zanimivo je pa, da ie voda v Mrtvem morju zelo gosta. Povprečna gostota morske vode znaša 1.03, vode v Mrt* vem morju pa 1.256 Zato je razumljivo, da v jezeru človek ne more utoniti. Zelo zanimivo je opazovati kapalce v Mrtvem morju. Kakih 10 m od brega sega voda komaj do kolen, potem s^ pa dno naenkrat zelo poglobi, toda ko* palcem sega voda samo do pasu. Tu se da krasno demonstrirati Arhimedov zakon. Še zanimivejše je opazovati ko* palce, ki skušajo ležati vznak na vodi. Iz fizike je znano, da skuša vsako telo zavzeti tako lego, da je njegovo težišče čim nižje. Čim hoče kopalec leči vznak, pomoli proti svoji volji glavo in noge iz vode. Ker je voda v Mrtvem morju zelo gosta, je favna dokaj red* ka. V Mrtvem morju žive samo naj* nižji organizmi. Ribe se drže samo ob izlivu reke Jordan, kjer se meša slad* ka voda s slano. In v tej mrtvi tihi kotlini zavlada v kratkem živahno vrvenje. Moderna tehnika je tako napredovala, da prično v kratkem eksploatirati neizmerno in neiičrpno bogastvo, ki leži v Mrtvem morju v obliki prvovrstnih soli. Kako ogromno bogastvo predstavlja Mrtvo morje, je razvidno iz dejstva, da je v tej vodi 22 % soli, dočim jo je v morski vodi samo 3^%. Prt eksploataciji Mrtvega morja pride v poštev v prvi vrsti kalij, brom in kuhinjska soL Po* leg tega so zlasti blizu brega v Mrtvem morju debele plasti asfalta, ki so se odtrgale od dna. Čudno je, da doslej še nihče ni segel po tem bogastvu, dasi leži Mrtvo morje komaj 100 km od najbližjega pristanišča. Pod starim tur* škim režimom je bilo to razumljivo. Mrtvo morje je bilo privatna last tur= škega sultana Abdula Hamida, ki ni hotel dati nikomur koncesije za cks# ploatacijo neprecenljivega bogastva. Sedaj so se razmere bistveno izpreme-nile. V Palestini so zavladali podjetni Angleži, ki ne trpe, da bi ležalo v vodi tako prirodno bogastvo. Posledice eksploatacije Mrtvega morja bodo nedogledne. Dr. Thomas Norton piše v newyorški strokovni reviji «Chemicals». da sc bo pocenil kalij za 50 %. Palestina lahko dobi svetovni monopol za dobavo najvaž* nejših in najpotrebnejših kemikalij. Po uradni statistiki je v Mrtvem mor* ju 130 milijonov ton kalija v vrednosti 280 milijard mark, 853 milijonov ton broma v vrednosti 1040 milijard mark, 11.900 milijonov ton najčistejše k u hinjske soli v vrednosti 105 milijard mark ter ogromne količine raznih dru* P!*h kemikalij. Da bo imela od tega ve* liko korist tudi Palestina, jc jasno. — Podjetniki, ki prevzamejo eksploataci« jo Mrtvega morja, se morajo zavezati, da bodo večino dobička investirali v Palestini ali pa odstopili palestinski vladi. Poleg tega bodo morali ustanav* Ijati strokojvne šole in razne humani* tarne zavode. Po preteku določene do« be preide pravica eksploatacije z vsem inventarjem na Palestino. Tako posta* ne Mrtvo morje v doglednom času važ* na aktivna postavka v finančnem pro* računu Palestine. TABOR 5. XI. ? Iz Maribora m— Razpis občinskih volitev v srezu Maribor - desni brej?. Veliki župan je razpisal občinske volitve v srezu Maribor -desni breg za dne 11. decembra. RekLama-cijski rok poteče dne 11. novembra. Večini občinskih svetov je namreč že potekla funkcijska doba, zaradi enotnosti pa bodo razpisane volitve v celem srezu. Letošnje leto je torej izrazito volilno leto. Za oblastnimi volitvami spomladi smo imeli jeseni skupščinske volitve, za zimo pa dobimo še občinske. —m Notar Mihael Korbar f. V nedeljo dne 16. t. m. je preminul po dolgi bolezni g. Mihael Korbar, notaT v Mariboru in širom Slovenije znan narodnjak starega kova, ki je v svoji mladosti pridno oral ledino na narodnem polju. Služboval je po raznih krajih Slovenije in je bil povsod marljiv delavec v kulturnih in nacijonalnih organizacijah. Bil je povsod priljubljen in spoštovan. Po prevratu se je naselil v Mariboru, kjer je vedno stal v prvih vrstah, kadar je bilo treba braniti nacijonalni značaj mesta in severne meje. Bil ie znan kot velik dobrotnik preganjancev in je skrivaj podpiral celo vrsto dijakov in drugih prosilcev. Za narodne organizacije je imel vedno odprto roko. Bodi blagemu možu ohranjen trajen in časten spomin! m— Avstrijski potni vizum se dobi tudi v Mariboru. Avstrijsko poslaništvo v Beogradu je pooblastilo tujsko - prometnp zvezo v Mariboru, da sme svojim članom izdajati potni vizum za avstrijsko republiko in sicer celoletne* polletne in za enkratne vožnje. Poleg tega pa prevzema »Putnik« tudi preskrbo potnih vizumov za vse ostale države. Poleg rednih pristojbin si zaračunajo le minimalne posredovalne stroške. Mariborčani bodo to tembolj pozdravili, ker so morali doslej Iskati vizume v odda-Ijenib mestih in plačevati visoke posredovalne pristojbine. Gospodarstvo —g Konkurz Slavenske baake d. d. Zagreb. Pred zagrebškim konkurznim sodiščem vršeči se likvidacijski narok, na katerem se obravnava priznanje obstoja prijavljenih terjatev, je v glavnem končan. Predstavnik ljubljanskega upniškega odbora je zastopal na naroku terjatve, katere so bile potom njega prijavljene. Vsem terjatvam brez razlike so se priznale obresti do 24. septembra 1026 (dan otvoritve predkonknrza), ne pa do 19. maja 1927 (dan otvoritve konkurza), vsled česar pa upniki na kvoti, ki se jim bo izplačala, ne u trpe nikako škode: kar dobe v kvoti manje na obrestih, to dobe več na glavnici. Za naknadne prijave se bo oba-vil likvidacijski narok 24- in 25. oktobra 1927. Stalni upniški odbor se bo v smislu irvatskega konkurznega zakona določil dne 29. oktobra 1927 v Zagrebu na upniškemu zboru, na katerem bodo delegati ljubljanskega upniškega odbora zastopali interese potom njega prijavljenih in zastopanih terjatev. g Elektrotehnični materijal. Belgijsko industrijsko podjetje za elektrotehnični materijal in stroje se zanima za tukajšnji trg. Interesenti dobe pismene informacije od Belgijskega konzulata v Ljubljani —g 2itni trp. Po poročilu novosadske blagovne borze je vladala na našem žitnem tegu tudi pretekli teden stagnacija. Cene padajo. Dovoz je še vedno slab. Promet je znašal 228 vagonov. Pšenice je bilo prodane 34, koruze 172, moke 13, fižola 3, ovsa 3, otrobov 1 vagon. g" Eksport jabolk. Urad ljubljanskega ve-lesejma je v zvezi z odjemalci jabolk in hrušk v inozemstvu. V poštev pridejo va-gonske pošiljke namiznega n običajnega sadja vs#i boljših vrst. Informacije daje pismeno iu ustmeno urad velesejma v Ljubljani. —g Vagoni za izvoz. Prometno ministrstvo je poslalo vsem oblastnim železniškim direkcijam okrožnico, v kateri zahteva, naj direkcije redno poročajo ministrstvu o številu praznih vagonov v njihovem območju, da bi se moglo na ta način prazne vagone enakomerno razdeliti na vse direkcije in odstraniti nedostatke, ki ovirajo naš izvoz. —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Za buk ovc i sprejme do 25. oktobra ponudbe glede dobave ravnih borovih dreves in hrastovih pragov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. oktobra ponudbe glede jermenov >Roulo< in vez za jermene ter glede dobave portlantcementa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. oktobra pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo; dne 9. novembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih peres za lokomotive in vagone; dne 12. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave lesenih samokolnic, skobelnikov, lestev in rezilnih stolov ter pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede oddaje nasekovanja pil in rašpljev. Predmetni Ogla« ti z natančnejšimi podatki so v pisnrni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Moderni kavalirji K^k.-^r