OBVESTILA
SOBOTA, 12. junija 1971:
Na Pristavi ob 16 vaje za folklorne plese.
V	Slovenski hiši oh 17 nadaljevanje teološkega tečaja za laike.
NEDELJA, 13 junija 1971:
Procesija presv. Rešnjega Telesa v zavodu Don Bosco v Ramos Mejia. Sv. maša ob 10.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 tradicionalne koline. Sodeluje PLANIKA. Dopoldne in popoldne nogometne tekme.
V	Slovenskem domu v Carapachavj članski sestanek ob 16. Odbor bo podal poročilo o poslovanju.
V	Slomškovem domu v Ramos Mi-jiji po procesiji na razpolago kosilo. Nato nagradno tekmovanjev keglanju.
V	Slovenski hiši ob 20 predava na prosvetnem večeru Zedinjene Slovenije dr. Echazu: Mamila, vzroki in posledice
PETEK, 18. junija 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo ob 18.30 na sestanku Lige Žena Mati predaval g. Ivan Korošec „Iz obiska v Vetrinju“ s filmom. Vabljeni tudi možje. SOBOTA, 19. junija 1971:
Na Pristavi ob 20 spominski sestanek mladinskih organizacij.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30 skioptično predavanje g. Lojzeta Erjavca o lepotah Slovenije (tretji del: štajerska), o ostalih delih Jugoslavije in Evrope ter povratek v Argentino.
Î
iVedelia, 20. iuniitt. oh 16 v Slov. hiši
PROSLAVA ŠOLSKIH OTROK
OB PRAZNIKU MLADINSKEGA ZAVETNIKA SV. ALOJZIJA
Spored.
Sv. maša s skupnim sv. obhajilom Pozfrav očetom od njihovem dnevu
Predstava
laikovega gledališka
Otroke, starše in prijatelje mladine lepo vabi
učiteljski zbor
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo v nedeljo, 20. junija ob 11.30 sv. maša za! padle žrtve. Po maši
spominska proslava
nato kosilo za člane in prijatelje.
Lepo vabljeni!!
Potovalna agencija
UMOMA
(Simon Rajer)
Tucumán 1561, 7. nadstr., št. 49 T.E. 46-9440; od 9—12 in 15—19
NEDELJA, 20. junija 1971:
Na Pristavi po sv. maši praznovanje očetovskega dne, ki ga pripravljam mladinski organizaciji skupno s šolsko mladino.
V	Slovenski hiši tradicionalna Alojzijeva proslava slovenskih šolskih otrok.
V	cerkvi sv. Jožefa Pompejskega ob
17 slovenska služba božja ob obletnici smrti msgr. Janeza Hladnika. Molitve in položitev venca na grob.
ČETRTEK, 24. junija 1971:
V	Slovenski hiši ob 16.30 spominska proslava za padle domobrance, ki jo priredi Zveza žena in mater, pod vodstvom gospe Iva Vivodove. — Po proslavi seja širšega odbora Zveze, katere naj se vse odbronice gotovo udeleže.
Zedinjena Slovenija
vabi na
Prvi prosvetni večer MAMILA, VZROKI KM POSLEDICE
(Drogas, causas y efectos)
Predava dr. Echazu, šef oddelka za legalno medicino pri Federalni policiji. V petek, 18. junija ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Vabi Zedinjena Slovenija
Sklic drugega rednega občnega zbora
Odbor slovenskega zavetišča z uradnim naslovom „Asociación Doctor Gregorio Rožman“ sklicuje na osnovi členoov 30 in 33 pravil odobrenih po Secretaría de Estado de Justicia de la Nación z dekretom štev. 1680 z dne 12. septembra 1969.
DRUGI REDNI ©RČNI ZROR
ki se bo vršil dne 27. junija 1971 ob 10.30 v prostorih Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Capital Federal, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje, razpravljanje in odobritev poročila odbora, računskega zaključka, poročilo preglednikov računov za poslovno dobo od 1. aprila 1970 do 1 marca 1971.
2.	Volitev treh prjsotnih članov za sestavo volilnega odbora, ki bo izvršil in potrdil volilni izid volitev po členu 38 pravil.
3.	Volitev novih odbornikov in njihovih namestnikov in revizorjev po členih 18, 19, 26, 27, 28 in 17 pravil.
-.'oemm
4.	Sprememba člena 43 pravil.
Opomba: Če ob določeni uri ne bo prisotnih nad polovico članov, se bo po členu 33 pravil vršil občni zbor ob vsaki udeležbi.
Poravnajte zaostalo naročnino Svobodne Slovenije
V nedeljo, 13. junija v HLADNIKOVEM DOMU
KOLI
Ob 8.30: se začno in po kosilu nadaljujejo prijateljske nogometne tekme med šestimi moštvi SFZ.
Ob 12: Kosilo.	Ob 18: družabna prireditev
Cene: lanuške. Zabava čisto po domače Sodeluje: PLANIKA
Vabi odbor Društva Slovenska vas
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL | CASCANTE
Escribano Público
■
Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
'■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■«■■■■■■■■■■■«i
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanja z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
NEDELJA, 11. julija 1971:
V Slovenskem domu v Carapachayu
koline.
Predno vzamete posojilo, menjate ček ali menico, oglasite se pri nas. To vam svetuje
Kreditna zadruga S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T.E. 658-6574	Ramos Mejia
'Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20. Posojila z osebno garancijo, menjava čekov .n menic, pod zelo ugodnimi pogoji.
Naš dom	San Justo
j
20. junija 1971
ZIMSKI VEČER	!
Šaljivi prizor: ČUDNA SNUBCA
Začetek ob 16.
Sodeluje orkester PLANIKA
CONSTRUCCIONES CIVÏUES E INDUSTRIALES
A v. d» Mayo 1460 5n. r>
Buenos Aires
T. E. 37-2504
V stiškem samostanu je dotrpel
msgr. Jože Kremžar
dekan in častni kanonik v pokoju
Rojen v šent Vidu pri Stični, služboval v senjski škofiji. Pogreb je bil v sredo, 28. aprila 1971, v Stični.
Buenos Aires
Družini Kremžar in Kačar
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
23
•'-ÜCE»
Šuhov se ni bal zase, ker je vedel, da ga brigadir ne bo izdal. Boji se za brigadirja. Za člane je brigadir oče, za administracijo navadna figura. In na severu so za takšne zadeve dajali ponovno kazen.
Brigadirju se je spačil obraz. S silo je vrgel ometačo ob tla. Stopil je k Deru. Ta se je ozrl in videl, kako vzdiguje Pavlo lopato nadenj.
Da, lopato! Ni je zaman vzel s sabo...	/
Čeprav gluh, je Senjka vse razumel. Zravnal se je in stopil bliže. Mogočen je, dedec.
Der je begal z očmi, vznemirjeno je iskal, kje je peti vogal.
Brigadir se je nagnil k Deru in zelo tiho, toda dosti razločno za bližnje dejal:
—	Konec je vaših časov, kuga, ne boste več dajali kazni! Če zineš besedo, krvoses, ne doživiš več dneva. To si zapomni!
Brigadir se ves trese, nikakor se ne umiri.
A ostronosi Pavlo strelja z očmi v Dera, prav prebada ga.
—	Pa kaj vam je, fantje, kai! — je jecljal Der ves bled in se umikal.
Brigadir ni rekel nobene besede več, popravil je kučmo, pobral zavihnjeno ometačo in se vrnil k svojemu zidu.
Pavlo je začel počasi spuščati lopato.
Po-ča-si...
Der 'se boji ostati in boji se oditi. Skril se je za hrbet Kilgasa in stoji.
Kilgas pa polaga zidake natančno in mimo, kakor tehtajo zdravila v apoteki, in tedaj ni časa za osebnosti. Deru kaže zadnjico, kakor da ga sploh ni opazil.
Nato se je Der ponižno prikradel k brigadirju. Kje je sedaj ves njegov napuh ?
—	In kaj naj rečem delovodji, Tjurin?
Brigadir še glave ne obrne, kar naprej zida:
—	Recite, da je tako bilo. Ko smo
mi prišli sem, je že tako bilo.
Der je spoznal, da ga takoj ne bodo ubili. Stal je na mestu še nekaj časa, nato se z rokami v žepu previdno sprehodil.
—■ Hej, ti, ŠČ-854, — je zagodmial-— Zakaj tako tanko polagaš malto?
Moral se je nad nekom znesti. Obregnil se je nad količino malte, ker Štihova ni mogel grajati glede navpičnosti zidave in tudi ne glede stika med opekami.
šuhov mu je smehljaje odgovoril s svojim šešljajočim glasom: — Dovolite, da vas opozorim. Če bomo malto polagali na debelo, se bo spomladi vse poslopje toplarne razlezlo.
—	Ti si le zidar, zato poslušaj, kaj
ti svetuje tehnik, se je Der namršil in napihnil lice po svoji navadi.
šuhov je potihem sicer priznal, da je tuintam res pretanko. Lahko bi dajali debelejši sloj, seveda, če ne bi bilo zime, če hi zidali človeško. Na ljudi pomisli in se jih usmili! Potrebni so visokih procentov. Pa, kaj bi mu pojasnjeval, ko človek ne razume.
Der je mirno odšel,
Tjurin kriči za njim:
—	Dvigalo mi popravite! Mar smo osli? Ljudje nosijo opeko v prvo nadstropje!
—	Za dostavljanje ti plačajo, odgovarja od spodaj Der, toda mimo.
—	že, toda kako? Po tarifi za dostavo s samokolnico! Poizkusite voziti samokolnico po stopnicah! Plačujte dostavo z nosilkami!
—	Nisem proti! — je pohleven iDer. Le knjigovodstvo ne bo dovolilo plačevati z nosilkami.
—	Knjigovodstvo! — vpije brigadir. — Tega pa ne vidijo, da se mora vsa brigada ubijati, da streže štirim zidar-iem ? Kakšen bo neki zaslužek pri tem ?
Brigadir vpije, a hkrati zida neprenehoma.
—	Ma-a-lto! — kriči onim spodaj.
—	Ma-a-lto! — ponavlja šuhov.
Tretji sloj je že skoraj zaokrožen.
Šele sedaj, pri četrtem, se bo pričela hitra zidava. Pametno bi bilo nastavi1-] vrvico za sloj više, a pri prihodnjem bo že še šlo.
Šuhov vidi, kako Der stopa po za-
sneženi planoti. Z med rameni stisnjeno glavo se vrača v pisarno, Kjer se ogreje. Gotovo se ogabno počuti. Bi pa že moral prej premisliti, predno se loti takšnega volka kakor je Tjurin. Mur bi živel v soglasju s takimi brigadirji in ne hi imel sitnosti. Saj njega ne gonijo na težko delo, dober obrok dobiva in v posebni sobi živi. Kaj mu še manjka? Pa se dela pametnega in se zaletava.
Od spodaj poročajo, da je delovodja električnih inštalacij odšel. Izginil je tudi monter. To pomeni, da dvigala ne morejo popraviti.
Torej — nosite kot osli!
Marsikje je že Šuhov delal in je pogosto imel priliko videti, kako se kvari tehnika, ali pa jo namenoma kvarijo jetniki. Vlačilec za bruna so pokvarili s tem, da so v verigo vtaknili porakeli in še malo pritisnili. 'S tem so dosegli premor. Z nalaganjem iso jih namreč preveč priganjali.
—	Opeko dajte, opeko! — vpije brigadir ves razvnet. Obenem pa kolne in preklinja nosače in dostavljalce.
—	Pavlo sprašuje, kako bo z malto, — vpije nekdo od spodaj.
—	Pripravite jo!
—	Imamo pol maltarke!
—	Pripravite še eno!
Hej, to bo ples! Polagajo že peti sloj. V začetku so se morali pripogibati, zdaj je zid v višini prsi. Poleg tega ni ne oken ne vrat, ne nobenih drugih ovir. Stena bo tod polna in opeke ne primanjkuje. Treba bi bilo prestaviti vrvico, pa je prepozno.
—	Dvainosemdeseta brigada je že odnesla orodje v shrambo, — poroča Gopčik. Tjurinove oči so se zapičile vanj:
—	Brigaj se za svoj posel, smrkavec. Podajaj opeko!
Šuhov se je ozrl. Res! Na zahodu žari nebo, sonce se nagiba k obzorju in tone v isivkast oblak. Zidajo pa še kar naprej. Polagajo peti sloj in tega morajo skončati in poravnati.
Nosači so podobni upehanim konjem. Kapitan je kar siv. Nima jih sicer še štirideset, a mnogo mu jih ne manjka.
Mraz je začel pritiskati. Roke se gibljejo, vendar se skozi luknjice v rokavicah mraz loteva prstov. Prodira tudi v levi škorenj, šuhov čepe.a z njim.
Pripogibati se je sedaj treba ne nad zidom, temveč vsakič, ko vzameš opeko ali zajameš malto.
•— Fantje, fantje! — nagovarja šuhov. — Položite mi opeko vrh zidu.
Kapitan hi rad ustregel, a že nima več moči. Ni vajen takega dela. Zato odgovori Aljoša:
—	Dobro, Ivan Denisovič. Kar povejte kam.
Aljša nikdar ne odpove, karkoli ga prosi. Ako bi bili vsi na svetu takšni, bi bil tudi šuhov z njimi.
Po vsej zoni in do toplarne gre novica: Konec dela zvoni! Brigadir: hajd domov! A pri nas? Preveč smo se potrudili, malte je še obilo...
—- Nesite malto! Nesite! — vpije brigadir.	(Dalje prihodnjič)
s» Slcwcrîjc
LJUBLJANA — Ob razstavi „Kič“ v Slovenskem etnografskem muzeju se je vnela burna debata v časopisju. Ta- . ko slikar Andrej Jemec očita organizatorju razstave dr. Gorazdu 'Makaroviču, da je dal prav v ta namen izdelati ponaredke nekaterih slovenskih sodobnih umetnikov ter naj bi bili to njegovi „primeri“ in „dokazi“ za njegova teoretična razglabljanja o prikritem kiču.
CELJE — V jeseni bodo v Celju odprli oddelek pedagoške akademije in oddelek visoke komercialne šole iz Maribora. Nekaitera podjetja, ki se zanimajo za bodoč strokoven naraščaj, so že zagotovili 25 štipendij učencem na novih visokih šolah v Celju.
LJUBLJANA — Za novo šolsko leto bo v Ljubljani ustanovljen vojaški internat, v katerem bodo imeli brezplačno oskrbo dijaki, ki bodo po končani srednji šoli nadaljevali študij na vojaških akademijah.
MARIBOR — Zobozdravniška služba je — pa tudi zdravniška — pomanjkljiva. Delovna mesta so vsa zasedena, toda dejanski stan je, da morajo ljudje dolgo čakati na sprejem potem pa jih naročajo na dolge termine. Torej pomeni, da je v javni zobozdravstveni službi odprtih premalo delovnih mest. Zobozdravnikov pa je menda že precej, ki zaman čakajo na zaposlitev. Zaradi neustrezne zohozdravniške službe se je spet vnela polemika o umestnosti „samoplačniškega zdravljenja“. Omeniti je treba, da zdravniška praksa ni izrecno prepovedana, po predpisih je le omejena: Isti zdravnik ne more delati v zasebni ordinaciji in v javni zdravniški službi. Druga omejitev pa je v -tem, da moraš dobiti dovoljenje za zasebno ordinacijo. Tega pa oblasti praktično ne dajejo. Toda zaradi hudega položaja v, zobozdravstvu so prav zadnje tedne v Mariboru dali dve dovoljenji za zasebno ordinacijo.
LJUBLJANA — Po statističnih podatkih je bilo lani septembra v Sloveniji še vedno 26.000 zaposlenih (4,9%) z najnižjimi mesečnimi prejemki do 600 dinarjev, od 600 do 800 dinarjev prejema 3,7% ali 22.000 oseb. Število zaposlenih s prejemki nad 2000 dinarjev se je od leta 1969 do septembra 1970 podvojilo od 35.000 na 70.600 in znaša 13%. V vsej Jugoslaviji je bilo v najvišji skupini z dohodki nad 3000 din le 5 odstotka, v Sloveniji pa prejema take dohodke 3% vseh zaposlenih.
ŽALEC — Hmeljarski strokovnjaki v Žalcu se bavijo z vzgojo novih sort hmelja. Z žlahtnenjem savinjskega goldinga so vzgojili že 4 nove sorte in so zasadili 34 hektarjev z novim hmeljem. Ker nove sorte dajejo večji hektarski donos, bodo še povečali gojitev novih sort.
LJUBLJANA — Diabetiki bi morali po republiškem zakonu, ki je stopil v veljavo 1. januarja, dobivati zdravila (insulin in ustrezne tablete) brezplač-
no, torej tudi brez običajne participacije za zdravila v znesku 4 din. Toda konec aprila se to v raznih okrožjih še ni izvajalo. Po izjavah Društva diabetikov prihaja do tega predvsem zaradi birokracije, ker bi diabetiki morah dobivati zdravila na posebnem receptu-teh pa marsikje nimajo, ker jih niso naročili.
TRBOVLJE — Nova tisočtonska peč v trboveljski Cementarni ne bo pričela z delom julija, ampak šele oktobra. Vzrok zamudi je domača industrija, k; kasni z dobavami za povečano proizvodnjo. Domača industrija je do sedaj izdelala komaj 18 odstotkov strojne opreme. Najbolj je v zamudi ljubljanski Litostroj, ki bi že moral izdelati veliki mlin za mletje cementa. Tuji proizvajalci pa so dobavili cementarni 85% opreme. Zaradi zakasnitve Cementarna ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, ki so jih kalkulirali na povečano proizvodnjo od 1. julija.
MURSKA SOBOTA — Zadnji teden v aprilu je lepo vreme privabilo v Mo ravske toplice že kar 500 kopalcev, od tega je bilo dve tretjini Avstrijcev.
ČRNOMELJ — Belokranjčani imajo veliko težav s sprejemom ljubljanske televizije. Zato pa bo ljubljanska radiotelevizija že letos spomladi postavila televizijski pretvornik na Mirni gori, ki bo omogočil dober sprejem ljubljanskega televizijskega sporeda.
PREBIVALSTVO SLOVENIJE
V Sloveniji je bilo po prvih podatkih opisa prebivalcev, ki je bil 1. aprila 1971, stalnih prebivalcev 1.725.088, gospodinjstev 515.761, stanovanj pa 479.390. Po istih podatkih je zdomcev 49.563. Omeniti je še, da v številko o stanovanjih niso všteti vikendi in zasilni prostori, v katerih prebivajo ljudje.
Ti podatki so le začasni, dokončen rezultat popisa bo znan šele prihodnje leto, ko bo 200 oseb temeljito pregledalo 35 ton popisanega gradiva.
Umrli so od 9. maja do 12. maja 1971:
Ljubljana — Alojzij Bavec, železničar; Alojzij Matelič, 78; Franc Mohar, železničar v p.; Jožko Vončina, inženir; Ferdinand Mozetič, upok.; Povhe Malči; Valerija Hergouth r. Benini, 76; Mila Leiler; Vincenc Cotič; železničar v p.; Dalibor Černač; Narcis Ojsteršek, upok. pivovarne Union; Hinko Dejak, poštni upok.; Ivan Zupan; Janez Gašperlin; Martin Mlakar; Mirko Primožič, uslužbenec; Jože Mikša; Alojzija Klančič r. Kaplan, natakarica; Lojze Berlan, kapetan v p.; Tomaž Cerar, krojaški mojster; Janez Rotar; Avgust Wrinskele.
Drugi kraji; Angela Zajc r. Savin-šek, Braslovče; Jože Franko, šofer, Vavta vas; Ludvik U-kman, poštni uslužbenec, Vransko; Franjo Plevnjak, Pali-novec; Milan Ferbežar, Brežice; Franc Petrič, Novo mesto; Dušan Majer, pomorski kapetan, Šoštanj; Viktor Dornik, posestnik, Mengeš; Anton Boh, mesar v p-, Grosuplje; Drago Radej, biv. trgovec, Trbovlje; Tomaž Rems, upok. tovarne Titan, Kamnik; Jože Sečnik, Lukovica.
¿LOVENCÍ PO SVETU
ZDA — CLEVELAND
V soboto, 15. maja, je pevski zbor „Korotan“ ob priliki svoje dvajsete obletnice priredil koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v Clevelandu. Koncert je lepo uspel in prostorna dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička. Zbor, ki se je res izvrstno postavil, je dirigiral sedanji pevovodja inž. Franček Gorenšek.
PISMO IZ AMERIKE
Huntington, 28. aprila 1971.
Velikonočni prazniki so za nami. Lepo je bilo. To leto jih bomo še posebno ohranili v lepem spominu. Naš g. župnik je povabil dobro znanega g. Wolbanga, da mu je za praznike pomagal pri cerkvenih obredih. Na dan vstajenja našega Zveličarja je bila pri obredih zelo velika udeležba. Procesija se je vršila v notranjosti cerkve. Navzoči so bili tudi Kolumbovi vitezi v pestrih uniformah. Na koru so peli lepe velikonočne pesmi.
Na veliko nedeljo je imel g. misijonar zelo lepo in vzpodbudno pridigo. Razlagal nam je pomen Kristusovega vstajenja za naše odrešenje ter nas vzpodbujal k lepemu krščanskemu življenju. Vsem navzočim je voščil vesele praznike in naprosil kolektorje, da bi tudi oni pri maši vsem voščili praznike in vsakemu posebej podali roko.
Po končani sv. maši sva se v župnišču nekoliko pogovorila z g. misijonarjem. Sem že šest let v stalni korespondenci z njim. Na vsako moje pismo točno odgovori. Poleg obilnega dela,
katero vrši, piše vsak teden članke v „Ameriško Domovino“ pod zaglavjem „Misijonski pomenki“. Za vsako tako dolgo poročilo porabi vsaj osem ur časa. To je veliko požrtvovalno delo za blagor in podporo misijonarjem po Afriki in Aziji. Njegovi članki so plodni. Seznanjajo ljudi o težkih položajih, v Katerih ;se nahajajo misijonarji. Mnogi se odločijo in prispevajo po svojih močen. Za vsak najmanjši dar je vsakemu hvaležen.
Gospod misijonar je ob priliki obiska v Bridgeportu obiskal družino Senica. Ta je sestra našega g. župnika Alojzija Hribčka. Rekel mi je, da je bil iznenaden, ko je dobil tam 15 dolarjev za misijone, še celo otroci so nekaj prispevali in bili veseli obiska. Hvala Vam, g. misijonar, da ste nas obiskali. Želel bi, da bi se še večkrat videli v naši cerkvi.
Dne 17. aprila je dekliška Marijina družba priredila v cerkveni dvorani pomladansko zabavo s plesom, čisti dobiček je šel za gradbeni sklad nove cerkve.
Čestitam g. Bajdi iz Mendoze k njegovemu tako velikemu podvigu, da je naredil tako ogromen sod, katerega sem videl na sliki v Svob. Sloveniji zadnji teden, osebno ga poznam. Lepo ga pozdravljam in mu želim še mnogo uspeha v njegovi obrti.
Pozdravljam vse sotrudnike pri časopisu in hčerke in prijatelje v Argentini.
.S spoštovanjem
>	Frank Žele
? I O V E N € I V
Osebne novice
Krst. V župni cerkvi San Pedro de San Telmo v Buenos Airesu, je bila 6. junija t, 1. krščena Lucija Veronika Čeč, hči Janeza in ge. Katice roj Lah. Botrovala sta gdč. Martina Lah in Boštjan Petriček. 'Krstni obred je opravil delegat msgr. Anton Orehar.
Družinska sreča. V Mendozi se je v družini Sebastijana Grošlja in njegove žene, ge. Terezije roj. Močnik, rodila 26. maja t. 1. hčerka Marija Olga. —-Srečnim staršem naše čestitke.
CARAPACHAY
Prvo celodnevno srečanje carapachayske mladine
V nedeljo, 23. maja se je zbral večji del mladine tega okoliša v slovenskem domu, kjer so vsi najprej prisostvovali službi božji, katero je daroval č. g. Matija Borštnar. Prelepo je bilo videti vsa ta dekleta in fante zbrane okrog oltarja, saj je bil isti postavljen za to p'riliko prav med nje v sredi Po sv. maši, katere se je udeležilo tudi precej starejših, se je mladina podala v malo dvorano. Tu so imeli enourni razgovor o moderni Cerkvi, katerega je vodil č. g. Borštnar. Bilo je veliko zanimanja in so vsi pridno posegali v debato. Ob 13.30 je bilo za vse prisotne skupno kosilo, katerega je sama mladina okusno in po lastni ceni pripravila. Mladim kuharicam s tega mesta izredna pohvala.
Takoj po končanem kosilu so bile na sporedu razne igre in tekmovanja pri katerih smo se do solz nasmejali. Tudi skupni ples in skupno petje smo imeli. Pravim skupni zato, ker ni bilo nikogar, ki bi stal ob strani. Vsi so pri vsem sodelovali, saj je prav to smisel vseh teh srečanj.
Vsa zamisel prvega srečanja je izredno lepo izpadla. Z navdušenjem so sprejeli predlog za drugo tako celodnevno prireditev, ki bo v kratkem in h kateri že sedaj povabim še ostali del carapachayske mladine. Želja nas vseh je, da bi ta mesečna srečanja našo mladino še naprej in še v večji meri navduševala za vse kar je med nami dobrega in slovenskega.
MENDOZA
Občni zbor dekliškega krožka
Pred kratkim so imela mendoška dekleta, organizirana v Slovenskem dekliškem krožku, svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število deklet. Po podanem pregledu dela v preteklem letu so članice soglasno izvolile nov odbor.
Izvoljeni odbor je sledeč: predsednica Marjanca * šmon, podpredsednica Alenka Ocvirk, tajnica Anica Grintal, blagajničarka Irenka>Nemanič, športna referentka Anka Hirschegger, Anica Štirn, Rozka Grintal, voditeljica naraš-čajnic ¡Sonja štumberger, podvoditeljica naraščajnic Francka Grintal.
MAR DEL PLATA
Tragična smrt našega rojaka
Dne 28. maja t. 1. so zjutraj ob 8 našli na obali morskega kopališča Bri-stol, nasproti poslopja, kjer se nahajajo igralnice kazina z morskim peskom napol zasuto truplo našega rojaka g. Borisa Kresnika. Tukajšnji časopisi so poročali o samomoru, a gotova dejstva in okoliščine govore proti tej domnevi. Po mnenju tukajšnjih rojakov je vzrok njegove smrti pripisati nezgodi oziroma nesrečnemu slučaju.
Pokojni Boris Kresnik se je rodil dne 5. oktobra 1922 y Velki v zapadnem delu Slovoenskih goric, od koder se je s svojimi starši in sestro preselil v Maribor, kjer se je tudi šolal. Predno so ob začetku druge svetovne vojne Nemci zasedli Maribor, se je isam umaknil v Ljubljano, kjer je dokončal svoje študije na tamkajšnjem učiteljišču, čim se je v naši domovini začela komunistična revolucija, se je takoj pridružil četnikom kot radiotelegrafist. Ob umiku na Koroško je bil zajet od tamkajšnjih partizanov in ko je bil že na tem, da ga ustrele, se je skoraj nag rešil v bližnji gozd. Na neki kmetiji so mu dali potrebno obleko, da se je preoblekel kot hlapec in tako prišel na varno. S Koroške se je takoj umaknil v Italijo, kjer je služil pri Angležih ter v tej službi spopolnjeval svoje znanje an-' gleščine, katero se je začel učiti še v domovini.
Iz Italije se je skupno s tisoči rojakov izselil v Argentino, kjer je že nekaj let živela njegova teta, sestra gospe mame. Skupno sta se preselila iz Buenos Airesa v Mar del Plato in sta si tu v kratkem času postavila lastni dom, v katerem sta živeli skupaj do tetine smrti pred dobrimi tremi leti.
Pokojni Kresnik je zadnja leta svojega življenja doživel več napadov duševne bolezni, zlasti po tetini smrti in po predčasnem odpustu iz ¡službe. Podal se je na zdravljenje v Buenos Aires, kjer se mu je njegovo zdravstveno stanje toliko zboljšalo, da je znova začel s poučevanjem angleščine. Živel je zadnje mesece v Villa Ballester pri družini inž. Matičiča.
Dne 26. maja t. 1. se je s ¡svojim prijateljem g. Slavkom Tršinarjem pripeljal v Mar del Plato z namenom, da uredi več osebnih zadev tako glede svoje hiše, ki jo je dal v najem, kakor tudi glede ureditve za pokojnino potrebnih listin pri tukajšnji radijski postaji LU 9, kjer je bil zaposlen okrog 20 let pri kontroli oddaje. Foleg svoje službe pa je privatno poučeval tudi angleščino in to v popoldanskih urah, ko je bil prost. Sredi urejevanja svojih zadev ga je prehitela nenadna smrt iri mu preprečila, da bi ¡se v soboto zvečer vrnil v Buenos
Ates
TINI
Aires, čeprav je že imel kupljeno vo-1 zovnico za vlak.
V soboto, 29. maja t. 1., so pokojnega Kresnika pokopali na tukajšnjem novem pokopališču. Pogreba se je udeležilo lepo število njegovih rojakov iz Mar del Plate 'n bližnjega Miramara, ki so ga tudi počastili z lepim vencem rož v narodnih barvah, zastopstvo njegovih bivših kolegov pri LU 9 prav tako z vencem ter bližnji sosedi. Naš 'tukajšnji duhovni vodja preč. g. Boris Koman je opravil za pokojnika slovenske molitve, predno iso zaprli krsto in prav tako tudi na pokopališču, kjer bo sedaj pokojni Boris Kresnik v bližini svoje umrle tete čakal večnega vstajenja.
Naj bo pokojnemu našemu rojaku lahka tuja zemlja, v kateri počiva, Vsemogočni pa naj mu podeli večni mir m pokoj!
SAN MARTIN
Drugi mladinski dan v San Martinu
Na praznik Kristusovega vnebohoda se je že pred osmo uro zjutraj začela v Slovenskem domu v San Martinu zbirati slovenska mladina iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa z namenom, da bi preživela dan v slovenskem okolju in v slovenskem duhu. Toliko slovenske mladine še zlepa ni videl sanmartinski dom.
Takoj po zajtrku so ise začele tekme fantov v odbojki. Prve tri tekme so bile med moštvi San Martin )2) : Beraza-'tegui (0), Ramos Mejia (0) : San Justo (2) in Moron (2) : Lanus (1).
Sledila je sv. maša, ki jo je daroval sanmartinski dušni pastir g. Jure Rode, ki je v svoji pridigi poudaril misel na naš vnebohod, ki je naš končni cilj. Zato pa je potrebno, da se ne zanimamo zgolj za materialne stvari, ampak se moramo poglabljati tudi v duhovne, verske zadeve in prenesti to zanimanje tudi na mlajši rod, ki ga moramo pomagati vzgajati. — Ker je bila ta nedelja posvečena tudi družbenim občilom, nas je gospod župnik opozoril na to, da naj jih uporabljamo v ¡svojo pozitivno korist.
Po sv. maši so se nadaljevale tekme v odbojki. Nastopili sta skupini deklet iz San Mahtina (2) in Ramos Mejie
(1)	. Sledilo je kosilo, ki so ga z vso skrbnostjo pripravila dekleta iz San Martina ■— seveda s pomočjo svojih dobrih mamic..
Ob 15 se je začel popoldanski program. Nastopili sta v odbojki skupini deklet iz Morona (1) in San Justa (2). Nato so ,se pomerili fantje iz Morona
(2)	v in ISan Justa (1). V finale so torej prišli: pri dekletih skupini San Martin in San Justo, pri fantih pa San Martin in Moron.
Po kratkem odmoru so se vršile finalne tekme ob velikem zanimanju številne mladine in tudi starejših, ki so krepko „navijali“ vsak za svoje moštvo. V finalnih tekmah so zmagala sanmar-tinska dekleta (2) nad dekleti iz San Justa (0) in sanmartinski fantje (3) nad fanti iz Morona (0).
Po končanih ¡tekmah je vso zbrano mladino pozdravila predsednica krožka SDO iz San Martina gdč. Ana Marija Remic in član vodstva odseka SFZ iz San Martina g. Jože Ziherl ml. Nato je čestital mladini na vzorno organiziranih tekmah predsednik Slovenskega doma v San Martinu g. Franc Zorko ter jih pozval, naj v tej smeri nadaljujejo svoje delo. Slovenski dom v ¡San Martinu je — kako tudi vsi drugi domovi —- slovenski mladini vedno ves na razpolago. — Sledila je razdelitev pokalov.
Ob zvokih Planike ¡so minule zadnje ure tega lepo uspelega mladinskega dne, na katerem je mladina dobila novega veselja za skupne medsebojne nastope.	m. Z.
Vsak teden ena
V MRAKU
Alojz Gradnik
Še ne veš, kaj mi roke drhtijo, kaj pri tebi srce moje hoče? Luč ugasi, naj opazujoče stene v tiho temo se zgubijo,
V temi, glej, besede, ki ležijo v srcu tajno skrite kot tatovi mračnih lic na poti negotovi srce moje plaho zapustijo.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
7.	junija 1951. — Št. 23.
IZ TEDNA V TEDEN Za železno zaveso Titova Jugoslavija: Rdeči Titov teoretik Milovan Djilas je imel na četrtem plenarnem zasedanju jugoslovanske komunistične partije govor, v katerem je med drugim dejal: „Krizo, ki jo preživlja svetovni socializem, iso povzročili kremeljski mogotci. ¡Sovjetski vodje so pričeli s fazo razširjevanja nove reakcionarne ideologije in reakcionarne agresivne in izkoriščevalske prakse. V ZSSiR vse, kar reče Stalin, proglasijo, ne glede na položaj, v katerem je izjava izrečena, za znanstveno teorijo. 'Stalinove teorije so nesocialistične, nemarksistične in neznanstvene,“ je zaključil Djilas napad na ZSSR.
Češkoslovaško: Češka komunistična vlada je ustanovila posebne „koncentracijske samostane“, v katerih so priprti duhovniki vseh starosti in vseh različnih dostojanstev; s posebnim propagandnim sistemom, kateremu je kot bistvena točka dodana tudi ženska družba., hočejo pridobiti duhovnike zase in za odpad od Rima.
Kitajska: Na Kitajskem je doslej rdeči režim likvidiral nad 500.000 nasprotnikov. Rdeče kitajsko časo-pisie ta pokolj imenuje „velik uspeh naših voditeljev“.
2. kulturni večer SKA, ki bo v soboto 19. junija ob osmih zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše, bo nadaljevanje prvega kot razgovor k predavanju o problematiki naše politične emigracije v luči cerkvenega nauka. Večer bo vodil v okviru teološkega odseka predavatelj dr. Mirko Gogala. V razgovor bo lahko posegel ¡svobodno vsak udeleženec večera.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja Zveze okrajnih šolskih svetov bo dne 18. junija ob 20 v Slovenski hiši.
Seja referentov ZS bo 17. junija ob 20 v prostorih Zed. Slovenije.
Seja upravnega sveta ZS bo 25. junija ob 20 v mali dvorani Slov. hiše.
O današnjem gospodarskem položaju v Argentini, o krizi, inflaciji in perspektivah za bodočnost bo predaval 26. junija ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše g. Marko Kremžar. WWWNWWVWVWVVVVWWWW
PO ŠPORTNEM SVETU
Janez Brodnik je postal letošnji slovenski prvak v orodni telovadbi. Tekmovanje je bilo konec aprila v Mariboru, nastopilo pa je 80 tekmovalcev v raznih razredih. V Ljubljani pa je pri dekletih osvojilo prvenstvo Marlenka Kovačeva.
Košarkarski pokalni prvak Jugoslavije je postala beograjska Crvena zvezda, ki je v Ljubljani v finalni tekmi premagala ljubljansko Olimpijo z 80:72.
V	Leipzigu je 10. maja jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki nastopa v 7. kvalifikacijski skupini za EP 1972, premagala NDR z 2:1. Jugoslavija trenutno vodi na lestvici: v štirih tekmah je zbrala 7 točk, igrati pa bo morala še z Luksemburgom in povratno tekmo v NDR. V jugoslovanski ekipi ie igral tudi Ljubljančan Oblak, član Olimpije.
V	slovenski nogometni ligi vodi po 18 kolu klub Mercator z Viča, ki se je do nedavnega imenoval Svoboda, in ima 24 točk, eno več kot. Aluminij iz Kidričevega. Izgleda, da je bilo Svobodi bolj malo za svobodo in si je nadela ime veletrgovskega podjetja.
V Kranju imajo dva skakalca v višino, ki dobro obetata: na internem tekmovanju AK Triglava sta brata Prežel na začetku sezone dosegla dobra rezultata: D. Prezelj je preskočil 201 cm, M. Prezelj pa 194 cm.
Mednarodna teniška zveza (FIT) je suspendirala 6 igralcev, med njimi tudi Nikola Piliča, ker niso nastopili na mednarodnem prvenstvu Francije. Igralci morejo nastopati na turnirjih, ki niso pod pokroviteljstvom FIT, vendar bodo verjetno imeli težave za vpis na bližnje prvenstvo v Wimbledonu.
V OCENO SMO PREJELI:
Škof Rožman II. Dr. Jakob Kolarič
CM. — Duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa. Knjiga vsebuje 542 strani. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Finžgarjeva pisma (Ferdinandu Ko-edniku). Zbral in uredil Martin Jevni-tar. 150 strani. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. VWAVJWVWW.V^WWi,U\W
Za dobro voljo
Podkuril mu je
„Miha, zakaj se ti nos tako sveti?“ „Od samega veselja, da ga ne vtikam v vsako stvar kakor ti.“
Dokaz
,¿Dokaži mi, da me imaš res rada!“ „Ali ni to zadosten dokaz, da se ne bom poročila s teboj, ampak s Boštjanom.“
Iznajdljivost
„Ne razumem vajs. Prej ste metali v igravca na odru paradižnike, sedaj mu pa ploskate.“
„Veste, še nekaj paradižnikov mi je ostalo, pa bi rad igravca s ploskanjem še enkrat privabil pred zastor.“
OD DOMA
„Naše elektrogospodarstvo ise modernizira. Zdaj imamo na Elesu že svoj elektronski računalnik.“
„Pa iso že kaj pametnega izračunali z njim?“
„Baje so: da bi bila najbolj pametna oblika elektrogospodarstva taka, kot smo jo imeli ob osvoboditvi leta petinštirideset. ..“
Dva odklona Truhlarjevega „katolicizma44
Mnoge bralce dr. Truhlarjeve opore-kovalske knjige „Katolicizem v poglo-bitvenem procesu“ je najsiloviteje zadela pisateljeva trditev v knjigi, da bi bilo treba na grob slovenske Cerkve postaviti kamen z napisom „Tukaj počiva v miru slovenski katolicizem“, če ne bi sprejeli tega, o čemer piše Truhlar.
„Že davno pred Truhlarjem“
V ljubljanski Družini Št. 7 letošnjega leta prof. Vilko Fajdiga zavrača ta očitek in med drugim ugotavlja:
„...poglejmo, ali božje ljudstvo na Slovenskem res v ničemer ni uresničevalo koncila že pred knjigo prof. Truhlarja? Najprej je treba reči, da šo bile koncilske ideje pri nas udomačene že davno prej kakor v marsikateri deželi na Zahodu. Zasluga za to gre močnemu mladinskemu gibanju že kmalu po prvi svetovni vojni, katerega ideje so med nami ostale žive do današnjega dne. Njihovi nosilci so jih uresničevali v slovenski Cerkvi, kjer so jih le mogli...“ „Družina. .. je beležila širokosrčno vse, kar je bilo v Cerkvi novega, in priporočala že davno pred dr. Truhlarjem, kar je bilo po koncilu dobrega.“ Predavatelji ljubljanske teološke fakultete „se že pred prof. Truhlarjem uvrščajo med nosilce novih koncilskih idej... Gotovo bi lahko še hitreje napredovali, toda tudi pred dr. Truhlai-jevo knjigo je bilo že veliko napredka v naši Cerkvi... Ni čudno, saj ¡so tudi temeljni odloki za to prenovo na Slovenskem izšli v domačem jeziku prej kakor drugje."
„Vse to delo so vodili tisti, ki so zn Cerkev na Slovenskem odgovorni — naši škofje... Govoriti o smrti slovenskega katolicizma, ki ga more rešiti edino le knjiga prof. Truhlarja, je krivično de vsega, kar se je za prenovo Cerkve na Slovenskem doslej že ¡storilo...“ (vsa podčrtanja je storilo uredništvo).
„Truhlar oddaljen od naše teorije in prakse“
Inž. Janez Pogačar iz Ljubljane pa v isti Družini kratko odgovarja komunističnemu teoretiku in propagandistu Zdenku Rot er ju, tudi v zvezi s Truhlar-jevo knjigo:
„Ob članku tov. Zdenka Roterja v
prilogi Dela z dne 20. marca 1971 — „ZamudništVo“, so še mi kot slovenskemu kristjanu porodile naslednje misli:
Slovenski kristjani živimo že 25 let v posebnih razmerah, kjer smo se seznanjali z osnovami teoretičnega marksizma in tudi z vsemi negativnimi pojavi praktičnega socializma. Najmanj, kar po vsem tem lahko trdimo o sebi, je to, da nismo niti malo naivni. Članki, podobni članku tov. Zdenka Roterja, imajo na dnu lahko tudi pozitivno jedro, vendar spričo Vsega, kar se je v preteklosti zgodilo, ne prepričajo. Ravno za tov. Roterja in časopis Teorija in praksa je znano, da tu prevladujeta dogmatizem in pomanjkljivo poznavanje krščanstva.
(Nas kristjanov knjiga prof. Truhlarja „Katolicizem v poglobitvensm procesu“ ni presenetila, ker kristjani vsega ¡sveta marsikaj izumljajo in mislijo, da je to prava resnica, ko hlastajo za modnimi novostmi.
'Nikjer pa ni rečeno, da so vse novosti tudi nam Slovencem primerne. Zdi se mi, da je prof. Truhlar preveč oddaljen od naše teorije in prakse, da bi mogel dobro poznati slovenski marksizem. Po mojem nekoliko pesniško gleda na naše domače razmere in pripisuje našemu marksizmu vlogo, ki jo kristjani doma težko vidimo.
Če marksisti dobro prisluhnete svoji vesti, vidite tudi sami dualizem človeške narave in tudi sami ste žrtev zla, ki razjeda našo družbo. Temu zlu vsaka ideološka skupina da svoje ime. Kristjani imenujemo to zlo greh in ¡smo mu tudi sami podvrženi. Marksisti pa ti pot očitno šele iščete. V tem iskanju ste še zelo neodločni in neenotni. Krščanstvo nam nalaga dolžnost ljubezni do bližnjega, zato lahko pričakujete tudi našo pomoč, ko bomo videli, da ste iskreni. Za sedaj še nimamo trdnih dokazov.
Ob pričakovanju dneva, ko si bomo med seboj izmenjali vso resnico, .se kristjani globoko zavedamo tudi svojih nepopolnosti,, o katerih tako radi pišete, še preden pometete pred svojim pragom. Za iskren dialog z nami razčistite najprej s seboj in se otresite licemerstva in neučinkovitosti, ki so sorodni pojavi.“
NAŠE REVIJE
Mcddobje
Univ, prof. dr, Edi Gobec v izvršnem odboru D.T.K.
Nova strategija NATO
NOVI TAJNIK JOŽEF LUNS
Na zasedanju ministrskega sveta NATO v Lizboni je bil določen za novega glavnega tajnika zahodne obrambne organizacije nizozemski zunanji minister dr. Jožef Luns. Doslej je bil na tem položaju Italijan Manlio Brosio.
Po zadnji seji so tudi objavili zaključno poročilo, v katerem članice 'NATO ugotavljajo, da bo njihova strategija razgovorov s Sovjeti in drugimi komunističnimi državami o morebitnem skrčenju oboroženih sil v Evropi obsegala ¡tri stopnje:
1)	Z rednimi diplomatskimi stiki bo treba ugotoviti, kaj sovjeti v resnici mislijo o postopnem zmanjšanju števila oboroženih sil v Evropi;
2)	Proti koncu letošnjega leta naj se nato sestanejo zastopniki zunanjih ministrov NATO v Bruslju in analizirajo dosežene rezultate ter pripravijo nadaljnja pogajanja;
3)	Prouči naj se tudi možnost poslat} enega ali več NATO delegatov v Mos-
kvo in druge prestolnice varšavskega pakta za nadaljnje razgovore. Ti delegati bi morda smeli določiti čas, kraj in načrte za nadaljnja pogajanja s sovjeti.
Ta načrt, ki je tako nedoločen, da NATO ostaja nevezan, je odgovor zahodnih sil sovjetskemu diktatorju Brež-njevu, ki je zadnje tedne neprestano ponavljal zahtevo po skrčenju oboroženih sil v Evropi.
KOROŠKA
LJUBLJANSKA OPERA V CELOVCU
V nedeljo, 23. maja ob 19.30 je okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, gostovalo v celovškem Mestnem gledališču, Slovensko operno narodno gledališče iz Ljubljane.
Ljubljanski operni umetniki so u-prizorili opero v štirih dejanjih „Katarino Izmajlovo,“ ruskega komponista Dimitrija Šostakoviča.
Proslava 80-letnice enciklike „Kerum novarum44
(Nad. s 3. str.)
dokument, ki je v celoti posvečen delavskem vprašanju in ki odkrito obsoja kapitalistično izžemanje delavskih množic in prav tako zmote socializma in njegove nasilne metode. Govornik je omenil, da ima okrožnica dva dela: v prvem delu so popisani vzroki delavskega vprašanja in poskusi njegove rešitve, v drugem delu pa pove Leon XIII., v čem je prava rešitev tega vprašanja. Rešitev ni v odpravi zasebne lastnine, kakor so učili socialisti-maVksisti niti v netenju razrednega boja in v revolucionarnih akcijah, ampak v taki ureditvi človeške družbe, kjer bo delavec obvarovan kot človek in ne kot blago. Zato pa morajo pri reševanju tega vprašanja sodelovati država, Cerkev, podjetniki in delavci sami. Cerkev s svojimi moralnimi nauki in socialno vzgojo, država s pametno socialno zakonodajo, podjetniki z upoštevanjem te zakonodaje iri delavci s tem, da se organizirajo in se tako organizirani bore za
svoje pravice. Ena izmed temeljnih zahtev delavstva je pravična plača, prepoved dela otrok, zaščita žena pri delu, zavarovanje zoper bolezen, nezgode, za starost, onemoglost in brezposelnost.
V glavnem so te zahteve Leonove okrožnice danes že dosežene vsaj v razvitih državah in to po ne majhni zaslugi okrožnice „Rerum novarum“ in prizadevanja Cerkve, da se rešijo različni socialni problemi. Niso pa še rešeni vsi problemi, kar je jasno nakazal papež Pavel VI. v že omenjeni najnovejši poslanici kardinalu Royu. Pri reševanju teh problemov pa se odpiri katoličanom novo področje dela, pN katerem moramo sodelovati tudi zdomski Slovenci.
X/4
Slovenska kulturna akcija iz tehos Aii-ésa je izdala kot svojo 78. jlika-cijo četrti zvezek enajstega tnika 'splošnokultume revije Meddobj S to številko se 'tudi zaključi enajstetnik revije, katero ureja uredniški kzorcij (predsednik dr. Tine Debeljak)jlavni urednik pa ji je France Papež.
Številka, katero pregleduje!, prinaša najprej španski uvodnik gvnega urednika „Una página del diarit Sledi ji „Van Goghov vidov ples“ Jmična tragedija v petih stopnjevanji Ivana Mraka, katero je avtor posvet umetniku Krištofu. Ta himnična trajdija bi bila vredna podrobnejše analizi katero nam prostor pač tukaj ne dovi.
Sledijo „Zapisi s poti“ esnitev Johann Christian Friedrich 'Jlderlin Franceta Papeža. — „Vmitevdomov“ (prepesnil Franec Papež).
Karel Mauser se to pot pristavi s pesmimi „(Nikdar“, „Dež“ in p „List“.
Iz zbirke „Žalost zmagoslzja“, ki je izšla v založbi Kulturne gcije, so podane „'Nad rekami Babilon^, „Varšavska kolednica“ ih „Mati bžja Ko-želska“ v prepesnitvah Tineta pbeljaka.
Lik Paula Claudela lepo pda France Rode. - Vokalni kvocient slcenskega knjižnega jezika pa preuči štean Slak.
V	zaglavju Glose piše Frače Papež „V spomin velikega romantiki* (J. Ch.
F.	Holderlina).
Zaglavje mnenja vsebuje šudijo dr. Alojzija Kukoviče dj „Verska eriza našega Časa po sodbi nekatera znanih teologov“.
Kritiko in presoje tvori Papeževa ocena knjige Alojzija Rebule V sibili-nem vetru. — Istotam Raj';o Ložar piše o „še ena antologija nenške lirike — Stille Nácht, heilige Nacht*.
V	Gradivu prispeva Lev Dstela svoj članek Izzveneli poet — E'il verscho-llener Dichter, ter izvirnik :n nemški prevod Balantičeve „Nekoč bo lepo“, kot je bila objavljena v švicarskem listu Die Tat. — Tine Debeljak pa piše „Dopolnitev pisma Ivana Cankarja“.
Zapisi: In Memoriam Arthur E. Moodis, 1901—1970. Jože Velikonja.
__Končno še	t ;,>•*.
Tenlkulturni večeri SKA.
Ne smemo seveda pozabiti umetnostne priloge na posebnem ilustracijskem papirju, to pot posvečeni slovenskim slikarjev v svetu (Milan Volovšek, Švica — sedem reprodukcij); ter slovenskim arhitektom v ¡svetu (Jure Vomber-gar, Argentina — tri skice, ter sedem fotoreprodukcij raznih del), ki podaje reviji posebno bogastvo. VWWVVW1MWWAW./VWW
Dr. Joiseph S. Roucek, mednarodni predsednik D.T.K. (Delta Tau Kappa), mednarodne častne organizacije ¡sociologov, ki ima svoje delegacije v 86 državah (od Argentine do Zambije), je pred kratkim objavil, da je bil zá drugega podpredsednika te organizacije izvoljen dr. Edi Gobec, profesor za sociologijo na kentski univerzi v ZDA.
Zadevno poročilo te mednarodne organizacije pravi, da je predsednik Roucek, ki je sam mednarodno znan sociolog, vzgojnik in avtor, pozdravil novega podpredsednika dr. Gobca kot sociologa, ki se vztrajno peča is problemi vzgoje, raziskovanji in pubicistiko na svetovni ravni. Dr. Gobec uspešno raziskuje probleme mladinskega razvoja, kriminala in rehabilitacije ter vprašanja imigrantskih in manjšinskih skupnosti, v najmanj desetih jezikov. Njegove publikacije so izšle v več državah ter sodeluje pri mnogih uredništvih ameriških, španskih in drugih publikacij.
Novi podpredsednik, je izjavil dr. Roucek, se je rodil v Celju v Sloveniji ter je študiral jezike, filozofijo in sociologijo v Evropi in v ZDA. iSedaj je profesor za sciologijo na kentski univerzi in živi s svojo ženo in hčerkama Emilijo in Marijo v Wickliffu v Ohio.
Dr. Gobec je tudi urednik Mednarodne revije za sodobno sociologijo (International joumal of eontemporany so-ciology) in Mednarodne ¡sociološke revije (Revista internacional de sociología). Je izdajatelj publikacije cleve-
landske Society for the blind research series in slovenskega ameriškega preiskovalnega centra za imigracijo (Slovenian research center of America series on immigration).
V njegovi stroki ga konzultirajo naj-viŠji funkcionarji v Washingtonu, med njimi tudi ¡sedanji severnoameriški predsednik Nixon, kongresnika Bolton, Vanik in senator H. Humphrey pa so predložili nekatere zakonske osnutke v odobritev ameriškemu kongresu po njegovih predlogih.
Dr. Gobec trehutho piše knjigo o znamenitih in posebno uspešnih Slovencih po svetu ih bo to že njegovo osmo knjižno znanstveno delo.
Dr. Gobcu k njegovemu novemu imenovanju iskreno čestitamo!
..............
STALNA RAZSTAVA GORŠETOVIH DEL
Akademski kipar France Gorše, o katerem delu naš list večkrat na drob-ono poroča, se je sedaj vrnil iz Amerike v Evropo. Nâjpréj je bival nekaj časa v Rimu, sedaj pa je preko Ljubljane odšel v Korte na Koroško. V tamkajšnjem zapuščenem župnišču pripravlja prostor kot galerijo, za zbirko svojih del, ki jih je ustvaril že med lanskim bivanjem na Koroškem. To bo stalna razstava njegovih del. Za javnost jo je odprl prav v tem času, v prvih junijskih dneh.
BARILOČE
Izreden uspeh na kulturnem polju
«h
Oba govornika sta bila deležna tople zahvale navzočih poslušalcev.
Predsednik zborovanja g. Jan je nato sklenil lepo uspelo zborovanje s pozivom na delo.
MEDNARODNI TEDEN
Marksistična čilska vlada pod pred-sestvom Allendeja je minuli teden „re-kvirirala“ Fordo/o podjetje V Santiagu. Rekvizicija je pravni ukrep, ki pomeni, začasen vladni prevzem in upravo podjetij, ki ne dosegajo od vlade določenih proizvodnih norm. Allende sedaj tuja in domača podjetja „rekvirira“, ne pleni. Fordovo podjetje v Čilu je propadlo iz različnih vzrokov ter ob rekviziciji ni bilo nobenega materiala v tovarni in v banki samo toliko denarja, da so mogli izplačati odpuščenim delavcem odpravnino.
Allende je nedavno kritiziral kot „negativen pojav“ severnoameriško odločitev, da bo spet prodajala vojaški material v latinsko Ameriko, istočasno pa je izjavil, da je Čile tudi prikladen trg za ameriško orožje, ker je „moja ustavna dolžnost, da zagotovim suverenost, neodvisnost in čast čila“. Tipičen primer marksističnega licemerstva
Na Cape Kennedy so izstrelili proti; Marsu raketo Mariner 9, ki bo predvidoma 14. novembra priletela do rdečega planeta. Mariner 9 bo na krožni poti okoli Marsa posnel več tisoč fotografi i planetove kraterske površine, analiziral njegovo redko ozračje in izvršil še druge meritve. Leta 1976 nameravajo Amerikanci postaviti na Marsovo površino dva robota Viking. Sovjeti pa so pognali na kroženje okoli Zemlje ka-btno Sojuz - 11 s tremi kozmonavti, ki naj bi se sklopila z raketo Sialjut, ki že sedem tednov kroži okoli našega planeta.
Bariloče se pripravljajo na zimo. Kmalu bodo tu „Slavnosti snega“ in nato vsa raznovrstna smuška tekmovanja, kot je že tradicionalno v tem, svetovno znanem smučarskem letovišču, ki pozimi (pa tudi poleti) privabi ne le argentinske goste, temveč tudi številne inozemske turiste.
V zimskih panogah pa imajo za razmah in uveljavitev ¡smuškega športa v Bariločah in v Argentini sploh, pa so »*.oj-.„a__jarinomo2l: številni Slovenci, ki so se kmalu po prihodu v to deželo, naselili v Bariločah. Tega ne zanikajo niti domačini. Saj je pred kratkim poročevalec dnevnika „La Nación“ pisal obširen članek o razvoju smuškega športa v Argentini in ob tem omenjal „legendarnega, skoraj že mitičnega Franceta Jermana“, dolgoletnega južnoameriškega in argentinskega prvaka na dolgih progah, ki skrbi za vedno višji dvig te športne discipline v državi.
A bariloški Slovenci se ne uveljavljajo samo na športnem področju. O tem jasno priča med drugim članek v istem dnevniku „La Nación“ (eden najuglednejših argentinskih časopisov), ki je izšel pred kratkim.
Pod naslovom „Peti in igrati se“ je prinesel skoraj pol strani obsegajoče poročilo o Otroškem in mladinskem pevskem zboru iz Bariloč, ki ga vodi ga. Lučka Kralj-Jermanova, članek z nadnaslovom „Bariloški pevčki“ spremlja tristolpiena fotografija dirigentke
in enega dela zbora, ki je danes sestavljen iž štiridesetih glasov. Ko poročevalec v uvodu omeni znano „Bariloško Camerato“, poda nato najprej zgodovino tega zbora. Ko pride do dirigentke, pove, „da je trmasto redkobesedna, kadar bi naj kaj povedala o svojem zboru“, da pa zato „Bariloče govorijo o njej: Skrivnost doseženega uspeha je v njenih glasbenih zmožnostih in pa, kar je tako važno, v njenem pedagoškem čutu. Svoje znanje zna prenesti drugim ih — zna Si pridobiti simpatije svojih mladih umetnikov...“
Sledi pogovor z otroki, nato pa pisec nadaljuje o delu zborovodkinje in konča odstavek s trditvijo, da so ljudje mnenja: „Dirigentka zna iz petja ustvariti izrazno sredstvo naravne otroške vitalnosti.“ Sicer da uspeh ne bi mogel biti tako velik, kakršen je. V Bariločah „naštevajo že vrsto uspešnih nastopov te zborovske skupine; toda vse kaže, da bo njih pot šla še visoko.“
To je bilo napisano pred zadnjimi koncerti, štirimi v Neuguenu, v tednu proslav ustanovitve mesta, kamor jih je povabilo Ministrstvo za kulturo, ter bariloškim, ki so ise tako pridružili že kar dolgi vrsti kvalitetnih nastopov.
Kakor drugi drugod po svetu, tudi naši rojaki v Argentini uveljavljajo „slovenske kvalitete“ na najrazličnejših poljih. S tem tudi naše ime. Upravičeno smo lahko nanje ponosni.
Prijeten nedeljski večer v Slovenski hiši
POPRAVEK:
Pri zadnjem poročilu občnega Zbora Zveze žena in mater je pomotoma izpadlo ime odbornice za širši odbor, gospe Jože Andrejak, ki z veliko vnemo deluje v socialnem odseku te Zveze.
Družinsko slavnost je organizirala Zveza žena in mater
Zadnjo nedeljo v maju se je zbralo v Slovenski hiši izredno lepo število naših družin iz vseh tudi najoddaljenejših krajev velikega Buenos Airesa.
Ob pol petih popoldne smo imeli v kapeli skupno sveto mašo, ki jo je daroval duhovoni vodja Zveze žena in mater č. g. Jurij Rode, in pri kateri so prepevali vsi navzoči. /Pobožnost nas je spominjala na majniške šmarnice nekdaj v domovini.
Po opravljeni verski pobožnosti so nas čakale pri vhodu v veliko dvorano odbornice Zveze žena in mater s kozarčki okrepčilne pijače, ki je bila posebno dobrodošla našim možem. Mladina pa je občudovala postavljeno stojnico, kjer so bili posebno vidni medeni srčki različne velikosti, krasna ročna dela, pletenine in narodna noša.
V dvorani so bile v obliki velikega polkroga postavljene belo pogrnjene mize, okrašene s cvetjem in zelo bogato obložene s krožniki, polnimi okusnih prigrizkov in slaščic. Dekleta sc) pridno stregla s toplim čajem.
Ko so gostje posedli okrog miz, jih je pozdravila predsednica Zveze gospa Pavlina Dobovšek. Posebno dobrodošli-
co je izrekla ms gr. Antonu Oreharju, č. g. Juretu Rodetu, predsedniku Narodnega odbora g. Milošu Staretu in njegovi gospe, predsedniku Zed. Slovenije g. Božu Starihu in gospe ter predsednici Lige žena-mati iz San Martina gospe Lini Matičič. Nato se je zahvalila za prekrasna razstavljena darila, ki so jih’podelili odseki iz sosednjih domov, in vsem, ki ¡so pomagali pripraviti bogato čajanko.
Odbornica gospa Danica Petriček je nato povabila navzoče, naj se poslužijo dobrot in jim želela prijeten večer.
Kaj kmalu se je od neke mize oglasila vesela pesem, ki je našla odmev po vsej dvorani. Medtem pa je mladina pripravljala posebno presenečenje.
Po zvočniku je prof. Tine Vivod izrazil željo, da bi v družabni zabavi sodelovali 'stari in mladi. Z veliko spretnostjo nas je razdelil v skupine, ki so morale izvršiti različne zabavne in poučne naloge. Najboljša skupina je bila nagrajena. Igra je bila prekinjena, da se je lahko dokončalo žrebanje in prodaja darov, ki so bili na stojnici.
V poznih urah smo se vračali domov zadovoljni, da smo v pristnem slovenskem vzdušju preživeli nekaj res veselih, nepozabnih ur.
DOKUMENT IZ TEŽKIH ČASOV
IZ ARHIVA DR. MIHE KREKA
Ko se ob junijskih praznikih spomi-ljamo na tiste težke dni, ko je naš narod trpel pod težo tuje okupacije in domačega rdečega krvnika, si skušamo iz zgodovinske perspektiva dogodke raz-, loži ti: Kje in kakšni so bili vzroki za take posledice.
Močan žarek luči na medvojne dogodke pa mečejo prav dokumenti pokojnega predsednika (NO za Slovenijo dr. Miha Kreka, katere večje število bo objavljenih v Zborniku Svobodne Slovenije, ki je pred izidom. Za današnjo priliko se nam zdi primemo, da podamo vsaj enega izmed dokumentov. Takole beremo v Zborniku:
V letih svojega bivanja v Londonu, je bil dr. Krek član jugoslovanske vlade vse dotlej, ko je vlada krenila na levo. Bila tso ito leta italijanske okupacije v t. zv. Ljubljanski pokrajini -n
meseci po okupaciji pokrajine po Nemcih in nastanek domobranstva.
Poleg neprestanih težav v vladi sami, ki se ni znala izogniti notranjim sporom, je dr. Krek bil neverjetno trd boj, da bi Angleže prepričal o pravilnosti našega protikomunističnega boja med sovražno okupacijo, kar zahodni zavezniki nikako niso hoteli razumeti. Za nje je bila vsaka oblika sodelovanja z okupatorjem zločin, ki ga je treba kaznovati.
Da bi dr. Krek Angležem dopovedal, kaj ;se v naši deželi dogaja, je porabil vsako priliko, da je na podlagi zanesljivih poročil od doma skušal informirati odločilne angleške osebnosti o naših izredno težkih razmerah. Za primer prinašamo strogo zaupno pismo Krekovo Siru Georgu W. Rendelu, britanskemu veleposlaniku za Jugoslavijo, ki se v prevodu glasi:
MKEB
Moj dragi Sir George!
NAJSTROŽJE ZAUPNO
1.	junija 1944.
Ponovno sem se trudil, da bi združil partizane z drugimi organiziranimi silami in podtalnimi gibanji v naši deželi v en, skupen boj proti okupatorjem. Dobil sem tale odgovor:
„Boj naših partizanov ni usmerjen proti okupatorskim silam, temveč je komunistična revolucija, ki so jo povzročili komunisti in zapeljami Slovenci. Njihovi nacionalni pozivi so propaganda za zavajanje prebivalstva. Hočejo se polastiti oblasti in so nasprotni jugoslovanski vladi. Skoro vse podeželje je proti njim in tudi v Ljubljani so že v manjšini.
Partizansko vodstvo je, poleg tega, tudi proti kralju, naši vladi, generalu Mihailoviču in Jugoslaviji. Njihov program je sovjetski režim, njihova zastava je rdeča in njihov grb sta srp in kladivo. Ne moremo predvidevati sodelovanja s temi ljudmi, toda bomo še poskušali.
Partizani vsepovsod sodelujejo z italijanskimi komunisti. Sami so na Primorskem objavili, da je neki italijanski komunist član vodilnega odbora partizanov.“
In še dve drugi sporočili od doma:
„Komunisti so neznatna manjšina med Slovenci in so tako tesno povezani z italijanskimi in nemškimi komunisti, da bi bila skupna organizacija z njimi škodljiva. Ne borijo se proti okupatorju. Nadaljujejo s svojo revolucijo in nas ovajajo okupatorju. Pozivamo vas, da ne žalite čustev našega naroda z oddajami na londonskem radiju, če ne morete povedati, da so naši partizani morilci, pa vsaj njihov žrtev ne imenuje te morilce. To povzroča tegobo in nezaupanje do Londona.“
„Na zasedanju vseh strank, ki so povezane v Zavezi, je bil sprejet naslednji sklep: Komunisti, ki morajo pristati na načela združitve Slovenije v federativni Jugoslaviji, morajo tudi prenehati pobijati Slovence, nehati požigati domove in ropati. Iz svojih vrst morajo izključiti vse morilce. Samo tedaj bodo možni razgovori o skupnem sodelovanju proti okupatorju. Iz naših izkušenj dvomimo, da bodo to storili brez izrecnega naročila iz Moskve.“
Prav tako mi je prišlo v roke pismo, v katerem se naši ljudje pritožujejo vsled več govorov, ki jih je na londonskem radiju v oddaji za Slovence imela neka ženska. Govore označujejo kot „histerično komunistično propagando“ in „skrajno krivično za nekomunistično slovensko ljudstvo“. Ugotovil sem, da je bila v zadnjih mesecih na slovenskih oddajah londonskega radija edina ženska, uradnica radia gdč. Hirsch. Nisem bral njenih govorov in ne morem o njih soditi, toda ker so tako slabo vplivali, menim, da je zadevo treba razčistiti.
dr. Miha Krek
Lepo vas pozdravljam Vaša ekselenca
Sir George W. Rendel, K. C. M. G., britanski veleposlanik za Jugoslavijo
Odgovor na to pismo priča, da je Sir Rendel stvar vzel resno in vsebino sporočil na merodajna mesta.
BRITANSKO VELEPOSLANIŠTVO ZA JUGOSLAVIJO 45, LOWNDES SQUARE
ZAUPNO
Moj dragi dr. Krek!	1- junija 1942.
Zelo sem hvaležen za vaše najstrožje zaupno pismo MK/EB z dne 1. junija glede vprašanja odnosov med partizani in drugimi organiziranimi silami in podtalnimi gibanji odpora v Sloveniji. Prišlo je ravno prav, ker sem se udeležil sestanka na zunanjem ministrstvu, kjer so to in podobna vprašanja bila na dnevnem redu debate. Zato sem izkoristil priliko in sporočil vsebino vašega pisma večim odločilnim osebnostim, istočasno s potrebnimi pojasnili.
Pismo so brali z velikim zanimanjem in sem prepričan, da bodo najresneje vzeli v poštev informacije in mnenja, ki jih vsebuje.
Ostajam, moj dragi dr. Krek, vedno vaš,
George W. Rendel, 1. r.
Vaša ekselenca dr. Miha Krek 14, Kingston House South Enismore Gardens
Molitev žena v zaporu
Pozdravlja te, ljuba Marija, vsak dan, pozdravlja Te lepa slovenska ravan, pozdravljajo ptički, ki v gozdu pojo, pozdravljajo cvetke, ki v logih cveto.
]
O roža Marija, najlepša kraljica, Boga vsemogočnega Mati; Devica, ozri se zdaj milostno tudi na nas, ki Tebe častimo, slavimo na glas.
Marija Devica, o Ti mučenica, nesrečnih trpinov sveta priprošnjica, razpodi viharje, ki zdaj nam groze, razkleni verige, ki tu nas teže.
Ti Mati edina si vir in življenje, nestrpno tu čakamo svoje rešen je. Pokaži zdaj svetu, ki Tebe preganja, da Ti si Kraljica, Ti mati spoznanja.
Pomagaj nam, čista, presladka
Devica,
razjasni nam trudna, izčrpana lica, povrni nam ljube domače nazaj, a padle mučence povedi v raj.
S cvetjem ozaljšaj slovenske bregove, pravico in vero daj v naše domove, nesrečnim, odpadlim pa srca odpri: Naj tebe Marija vsak človek slavi.
Molitev je poleti leta 1945 sestavila Regina Hlebec, žena iz Vetrinja vrnjenega in nato ubitega policijskega nadporočnika Jožeta Hlebca, ki je bila takoj po komunistični „osvoboditvi“ aretirana in zaprta v Begunjah na Gorenjskem. Zapornice so molitev molile, pa tudi deklamirale, kadarkoli so paznice zahtevale, naj kaj zapojejo ali recitirajo. S premeščanjem zapornic se je molitev razširila tudi v druge zapore, tako v Brestanico (Rajhenburg) in Kočevje.
France Balantič
Gonarski soneti 1942
VSE
Zavlekel sem se za barako V hlad, oči mi širi luč ko rdeča rana, od žeje tiha usta so sežgana, kdaj pljunek bo krvav postal zapad?
Brezmejna je sinjina kot moj glad. Nekje so moja polja, moja hrana, nekje mladost mladosti je pijana — pa kaj bi s tem, že davno nisem mlad!
Umazan črv sem, ki zdaj zdaj izgine, ni v meni več domačega neba, le lačen pes sem, ki zdaj zdaj pogine.
O kaj ostalo je še od vsega od hrepenenja duše v visočine: za hlebček kruha dal bi kos srca...
„. . .Dan, hi ga pogrešani ni preživel“
Tako pravi uradno potrdilo o umoru domobranca
SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
('«.k
občina	Takse prosto po čl.22,
toč.l3,ZUT.
Izpisek iz mrliške matične knjige
V mrliški matični knjigi za kraj je pod tekočo številko-----------JM
I____za leto _i?7° .
vpisana smrt:
Kraj smrti		neznan
Dan, mesec, leto in ura smrti		l/prvi/ julij 1945
Priimek in ime umrlega			' N Jože
Dan, mesec In leto rojstva		14.3.19HI
Kraj in občina rojstva		
Zadnje stalno prebivališče in naslov stanovanja		wmmm
Zakonsko stanje		poročen
Priimek ir. ime zakonca				
	očeta	IM MM
staršev	matere	Marija
Pripombe, poznejši vpisi in zaznamki: Vpisano na podlagi pravnomočnega sklepa Obč.sodišča v Ljubljani št. Hnp.H&HB z dne ■■197o 0 proglasitvi za mrtvega. 1.7.19A5 je dan,ki ga pogrešani ni preživel.		
1970
;î V *
1872-XXXIX-788-69
Založila Državna zaiožba Siovenne -
Objavljamo uradno komunistično potrdilo o poboju enega izmed domobrancev. Komunistično sodišče v Ljubljani je „proglasilo za mrtvega“ domobranca Jožeta toda s takimi dokumenti največjega zločina v slovenski zgodovini, poboja 12.000 junakov slovenske narodne vojske, leta 1945, več kot tri tedne po koncu sovražnosti druge svetovne vojne, komunistični režim ne more prikriti. Nasprotno, potrjuje ga!
Obrazec „Izpisek iz mrliške matične knjige“ kriči do neba:
V mrliški matični knjigi... je pod tekočo številko... za leto 1970(!) vpisana smrt:
Kraj smrti: neznan(!) — Dan, mesec, leto in ura smrti: 1. julij 1945(t) — Zakonsko stanje: poročen; Priimek in ime zakonca:-------------------(!)	.....
In najzgovornejša ugotovitev: 1. 7. 1945 JE DAN, KI GA POGREŠANI NI PREŽIVEL.
Torej: od konca maja pa do konca junija 1945 so komunistični krvniki opravili likvidacijo slovenske narodne vojske po gozdovih, jasah, kraških jamah širom Slovenije! Kajti: 1. julij 1945 je dan, ki ga pomorjeni niso preživeli!
Tito, Kardelj, Kidrič, Ribičič... pa tud Mikuž, Kocbek... so imena, ki so za vso slovensko zgodovino nezbrisno povezana s pobojem 12.000 mož slovenske narodne vojske pred 1. julijem 1945, dan, ki ga naši junaki niso preživeli!
Iz razumljivih razlogov so nekateri podatki prekriti — Uredništvo.
Proslava osemdesetletnice enciklike .Rernm novarum“
Na vse Krekove korake je bil odgovor vedno bolj negativen, dokler se angleška vlada ni definitivno odločila za komunistično linijo odpora v Jugosla-
viji in pozvala vse nekomunistične edi-nice, naj se priključijo v boju proti okupatorju — komunističnemu vodstvu.
Državni udar v Beograda?
Zanikajo verodostojnost rimskega poročila
Rimski večemik „II Giomale DTta-lia” je v petek, 4. t. m. presenetil svoje bralce in nekatera diplomatska predstavništva v Rimu s poročilom o državnem udaru v Beogradu, ki da so -ga pripravljali prosovjetski elementi. Titovi tajni policiji da se je posrečilo zaroto odkriti in udar preprečiti. Rimski večemik je kot vir svojega poročila na-
vajal „poučene diplomatske kroge“.
Zahodni opazovalci v Beogradu samem so, kakor poroča tiskovna agencija France Press,, „odločno zanikali' to poročilo. Ista agencija poroča, da iso „opazovalci prepričani, da je novica cenen proizvod domišljije tistih diplomatskih krogov, ki jih navaja rimski večemik.“
9iM
Na argentinski državni praznik — dne 25. maja — je Družabna pravda pripravila v Slovenski hiši v Buenos Airesu proslavo 80-letnice znane delavske enciklike „Rerum novarum“. Istočasno je proslavila tudi 25-letnico izhajanja lista „Družabna pravda“.
Proslava se je začela s sv. mašo, ki jo je v kapeli Slovenske hiše daroval duhovni vodja Družabne pravde g. župnik Gregor Mali, ki je v svojem nagovora po evangeliju poudaril veliko važnost vloge laikov v sedanjih časih. Posebno pri širjenju krščanskega socialnega nauka med delavci in podjetniki je delovanje laikov odločilnega pomena.
Kmalu po sv. maši se je v gornji dvorani začelo zborovanje v počastitev
80-letnice okrožnice „Rerum novarum“. Zborovanje je začel' in vodil predsednik Družabne pravde g. Maks Jan, ki je pozdravil predsednika Narodnega odbora g. Miloša Stareta, zastopnika Slovenskega dušnega pastirstva dr. Alojzija Starca (msgr. Anton Orehar je bil ta dan v Mendozi), zastopnika Zedinjene Slovenije g. Vilka Cudermana ter vse zastopnike slovenskih organizacij, domov in ustanov ter urednike slovenskih listov. V uvodu je omenil najnovejšo poslanico papeža Pavla VI. kardinalu Royu, v kateri poziva katoličane k javnemu in zlasti še k političnemu delu, ker se prav na političnem področju rešuje socialno vprašanje.
Govor Avgusta Horvata
Prvi referat je imel g. Avgust Horvat in je govoril o socialnem nauku Cerkve včeraj in danes. Podal je sliko
današnjega časa, ki je kljub napredujoči tehniki in znanosti poln zmešnjav, neurejenosti, protestov, kontestacij in nasilja, še vedno je na svetu mnogo brezposelnosti in (revščine. Družbeno življenje se ne razvija vzporedno s tehniko. Katoličani smo pri vsem tem vse preveč pasivni namesto da bi prevzeli vodstveno vlogo pri reševanju velikih življenjskih problemov.
Govornik je nato omenil, da se za ureditev zapletenih družbenih vprašanj ponujajo tri rešitve: kapitalizem, socializem oz. komunizem ter krščanski socialni nauk. Kapitalizem v svoji klasični obliki je dejansko že v zatonu; imel je sicer izredne uspehe pri proizvodnji tvamih dobrin in ustvarjanju bogastva, pa je zaradi silnega egoizma odpovedal pri delitvi sadov dela ter poklical k življenju drago skrajnost — komunizem, ki je zahteval odpravo zasebne lastnine na proizvajalnih sredstvih, s čime'r je hotel odpraviti dobiček in zasebno pobudo. Uspeh komunističnega gospodarstva je danes vsem viden. Ker so odpravili zasebno lastnino, so odpravili zasebno pobudo za iskanje novih virov dela in bogastva.
Po 25 letih —■ v Sovjetski zvezi ce-
lo že po 53 letih — trajanja komunističnega režima je življenjska raven delavcev v komunističnih državah mnogo nižja od ravni v „kapitalističnih" državah.
‘Pravično rešitev socialnega vprašanja nam nudi Cerkev s svojimi nauki, ki so v skladu z naravo ter s potrebami in življenjskimi cilji človeka. Socialni nauk Cerkve uči, da je zasebna lastnina naravna pravica in potrebna, ker
utrjuje dostojanstvo človeka in daje pobudo za večjo proizvodnjo tvamih dobrin. Seveda pa morata zasebna lastnina in prav tako zasebni dobiček izpolnjevati socialne dolžnosti.
V nadaljnjih izvajanjih je pokazal govornik socialno delovanje Cerkve v njenem 2000 letnem razvoju in je zlasti poudaril njeno vlogo po nastopu kapitalizma, ko se je Cerkev zavzela za proletariat mnogo prej od Mam. O-menil je cerkvene dokumente, ki govore o socialnem vprašanju —- od enciklike Rerum novarum, Quadragesimo anno, Mater et Magistra, Pacem in te-rris, Populorum progtessio, sklepov vatikanskega koncila Jo najnovejše poslanice kardinalu Royu. Katoličani imamo torej izdelan socialni nauk, ki je v skladu z naravo in tehničnim napredkom, ki varuje človekovo dostojanstvo, ki je sodoben in realen. Zakaj se ga torej ne oprimejo katoličani z vso zavzetostjo? Zdi se, da manjka katoličanom socialna vzgoja in poznavanje socialnega nauka Cerkve (o tem vprašanju se tudi v cerkvah premalo govori).
G. Horvat je svoja izvajanja sklenil s pozivom slovenski mladini, da naj vneto študira socialne nauke Cerkve, da bo sposobna pravilno orientacijo v socialnih problemih posredovati okolici, v kateri živi, da ta ne zapade v verigo rdečega suženjstva.
Govor Rudolfa Smersuja
Dragi ref etat je imel g. Rudolf Smersu. Podal je vsebino okrožnice „Re-rum novarum“ in je poudaril, da je treba pri študiju te okrožnice imeti pred očmi težke socialne razmere, v katerih je živelo delavstvo pred 80 in več leti. Rerum novarum je prvi veliki cerkveni