Štev. 12.
I, dne 20. marca 1911
Leto XXXI«.
likaj* T«k j.trt.k.— Cena mu |* K M'— oa loto. - (Za NtmSlj«
DOMOLJUB
u—.
Ameriko la druge tu|e driare K 14'—J — P.uunezn* it.Tllke n prodat •!• po
30 TUarfOT. MHMHHIMMHHIIIMIMIIIM
■n .... i.	i
SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZABAVO :
l|a)«t Ur«* olltni JJm-m.l/oba*.
Unbtjaaa. •
Kopltarlara Naroinlao, raklaauslt* ta !■> nead pat Upraraiitn.Doaallaka*. »»n.M. Ltobtlau. Kopitar I« •• ulica, I
sCs
Daše zahteve.
Povsod po Kranjskem naj sc pozive in na novo ustanove kmetske zveze, da bo naš kmet enotno organiziran. Stan brez tesne organizacije je izgubljen Zato-sc, kmetje, nikar ne dajte slepiti od liberalne stranke, ki zopet skuša, kot smo vajeni iz prejšnjih časov, ustanavljati tako-zvano neodvisno kmetsko stranko, ki naj razbije enotno kmetsko organizacijo in tako oslabi moč našega kmeta. Vsi kmetje tkupaj v kmetske zveze. Kmetski program naše ljudske stranke je sledeči;
I.
Namen Jugoslovanske Kmetske Zveze jc, da ustvari vso pogoje za ohranitev in razvoj gospodarsko krepkega, krščansko mislečega kmetskega stanu.
II.
V ta namen bo organizirala kmete v veliki politični stanovski organizaciji, kl bo svoje člane politično in gospodarska vežbala, pretresavala kmetske potrebe in poglabljala smisel za zadružno samopomoč. V Kmetskih Zvezah organizirani kmetje bodo v postavodajalnih in stanovskih zborih enotno zastopali svoje koristi.
m.
Trudila sc bo, da država
1.	vpelje, kakor je že to pri nekaterih drugih stanovih izvedeno, stanovska zastopstva v kmetskih zbornicah. Naloga teh kmetskih zbornic bo staviti predloge na postavodajalne zbore in urade, izrekati mnenje o vseh vladnih ali drugih predlogih za poslavodajalne zbore.
2.	Vse stvarno pravo premeni, poseb-■iio, da se zakonitim potom: a) ustanove stalni domovi; b) zemlja pravično razdeli; č) onemogoči špekulacija z zemljo.
3.	Uredi svojo carinsko in tarifno politiko tako, da varuje kmetske koristi.
4.	Skrbi za vsestransko strokovno kmetijsko izobrazbo kmetskega stanu s primerno reformo ljudske šole, s poučnimi gospodarskimi in gospodinjskimi tečaji, da ustanovi več strokovnih in gospodinjskih Sol.
5.	Podpira produkcijo umetnih gnojil 4a zadružni podlagi.
6.	Kmetijskim produktivnim zadrugam eagotovi dobavljanje kmetijskih pridelkov ta javna podjetja in vojaštvo..
7.	Vojaštvo do skrajne meje otnsji Ia prikroji kmetskim potrebam.
8.	Poskrbi v vseli kmetskih okrajih za državne zdravnike in živinozdravnike, naj bodo revnejšim slojem brezplačno na razpolago, pristojbine naj se znižajo.
9.	Vpelje splošno starostno; nezgodno zavarovanje, bolniško bodi kmetskim razmeram primerno.
Način organizacije.
1.	Ustanovi se Jugoslovanska Kmetska Zveza. Za vso Slovenijo pa K. Z. za Slovenijo s centralnim vodstvom, V vsakem sodnem okraju je K. Z. za sodni okraj, v vsaki občini ali župniji K, Z. za občino ali župnijo.
2.	Izdaja stanovsko in politično časopisje.
3.	Ustanovi centralno tajništvo.
Pariški imperialisfi.
Svet nestrpno čaka, kaj bodo sklenili gospodje, ki sklepajo mir v Parizu. Svet potrebuje miru in samo miru. Ko bo sklenjen mir, pravičen mir, si bo takoj svet oddahnil in opomogel. Zdaj je še vse v negotovosti: naša denarna vrednost, naš gospodarski in trgovski položaj, svetovni odnošaji naše mlade države, vso to in še marsikaj druzega bo dobilo jasen izraz in prijemljivo obliko, ko bo napravljen pravičen mir. To pa velja ne samo za našo mlado Jugoslavijo, ampak več ali manj za vsako državo.
Kaj pa delajo pravzaprav gospodje v Parizu'/ Ko se jo ententa še bojevala z Nemčijo in Avstrijo, so angleški in francoski ministri in časopisi neprenehoma povdarjali, da se bore proti imperializmu, da se bore za svobodo in napredek in člo-večanstvo (humani teto) proti nemškemu nasilju in barbarstvu. Res je, Nemčija in Avstrija sta v svetovni vojski pokazali, da kot taki nimata pravice do obstanka, da na temeljih imperializma in gospodstva velikih in zasužnjevanja malih narodov država 110 more trajno obstati. Zloglasni mir v Brestu Litovskem jo bil višek nemškega zmagepijanega imperializma; nemški general Hofmann jo zarožljal 7. mečem, nasilni mir proti Rusiji se je podpisal — bil je smrtna obsodba Nemčije in Avstrije. Ko je prišel še podobni avstrijsko-rumunski rnir v Bukareštu, se je cel svet ogorčen vzdignil proti osrednjim državam. Zraven tega «0 priSle še opravičene narodno težnje narodov v Avstro-Ogrski; slovanski narodi podonavsko monarhije so so naenkrat zavedli, da. so na razpotju:
ali samostojno narodno državo ali smrt. Prvo ali drugo, tretje ni mogoče.
Pričel sc je hud boj za majniško deklaracijo kot našo najmanjšo za' htevo. Sledila so strašna osebna preganjanja, zatiranje časopisov in osebno svobode* Našlo se je — žal — med nami nekaj ljudi, ki so morda v dobri vorl služili za priga-njače avstrijski nemški vladi, tedanji deželni predsednik grof Attcms je zasledoval z vsemi svojimi okrajnimi glavarji, komisarji in žandarji, kolikor mu jih je slepo služilo, prvoboritelja za naše pravice ia našo svobodo dr. Korošca, ljubljanskega škofa, ki je povzročil tisto znamenito ljubljansko izjavo vseh slovenskih strank za Jugoslavijo, so nameravali že odstaviti. Lok je bil strašno napet, moral jc počiti tu ali tam. Ali zmaga liemško-državni absolutizem in zatiranje narodov — ali pa pravica narodov. In zmagala jo pravi-« ca narodov. Slovanski polki,na južni fronti so so uprli militarizmu in njegovemu nasilju in brezplodni moriji, pometati so orožje v stran in se mirno vrnili domov. S tem jo bila za nas vojska končana. Dno 31. oktobra 1918 je naša narodna vlada v, Ljubljani prevzela vladne posle za Slove-* nijo, kmalu nato pa je Narodno veče v Za-< grebu proglasilo ujedinjenje Slovencev, Hrvatov ln Srbov v eno državo. — V tre-110 tku pa, ko so naši polki zapustili svojo postojanke nasproti Lahom, jo začel Lah' »zmagovati«, prišel jo v prazen Trst, r prazno Gorico, in še dalje — na Kranjsko. To jo bila »slavna« laška »zmaga«. Ia za to slavno zmago prihaja nič manj slavni »mir« v Parizu. Tam desetero ljudi določa meje med narodi in državami, rešuje mednarodne sporo in »dela« mir. Demo* kracija, pravico malili narodov, samoodločba — to so besede, kdo sc bo na mirovnem posvetu zanje brigal. Anglija, Francija, Italija se briga za to, kar njej koristi, kar ji poveča moč in bogastvo; pravica, poštenost! To so besede, ki so bile potrebno, ko smo ju premagali, teh besed ni več treba — tako si mislijo zastopniki našo prijateljice Italije in njenih prijateljskih sosed. In dobili smo poročilo, da izgubimo Gorico, Trst in Reko in da dobimo samo Dalmacijo, pa tudi ne celo. Dobro! Proti takemu strašnemu nasilju naša mlada država ne moro ničesar; udala so bo, toda udala pesti stlskaje in z zobmi škripajo. Zapomnite si to, dragi sosedje Lahi. S tistim trenutkom, ko priklopiteksvoji državi zadnjo jugoslovansko vas, ato
1»
lstvarlli najhujšo gonjo tireden-proti svoji d r ia v i. Ta gonja ne 30 mirovala, dokler ne bo vse, kar je ju-K^loram-Vega. last naše Jugoslavije. Tu ne pomen se ion jonski in noben drug dogovor ničesar, v.&k oogovor in vsaka pogodb ki ie pr< li naravi. poštenosti in za-ljudstva, je cunja papirja, ki ne pomeni ničesar. Plplomatje gredo, dogovori se pozabijo, pogc-lbe prenehajo, poštenost, pravica in ljudstvo pa e 51 & n e in — zmaga.
Nas n? preseneti nobena vest več. Mi iismo narod diplomatov, v zahrbtnosti Ujnih dogovorov nismo nikoli iskali uspehov in koristi. Kar imanv. smo dosegli z dt-loEi s rojih rok ;n svojega razuma, a vse po r-ošter.i peti. Kar se doseže proti poštenosti in proti narodu, ne more imeti trajnega uspeha. Proti nepoštenemu demokratičnemu i m p e r i a i s t i č n e m u miru ki ga drlajc v Fariru,najodločneje protestira ni o Pa ne samo mi. IVoii takemu miru. ki jemlje novi mladi črtaTi njena pljuča in njeno srce. da ne more živeti, protelrtira svetovna revolucija. Začela se je na Ruskem, razširila se K v Ntmčijo in »o *la tudi v druee države. \a Nemškem, v Pcrlmu nastopajo ta-korvani štartikovci, ki hočejo s splošnim nasilnim uporom proti vsaki obstoječi oblasti, tcre.i z vsemi sredstvi doseči splo-i<n propad vsega rružabnega reda in na , podlagi svetovn«* revolucije upajo, da bodo , mogli državne in družame razmere zopet i pravično urediti. Blazno je tako jiočetje, j gotovo, a pariški imperialisti jih silijo ! v to.
Vaj rredi. kar hoče. mi bomo ohra-eili hlačno kri. mir in red in zaupanje v pravičnost in v moč na-šega naroda. N a š narod je veren in katoliški in to f f njegova moč. V kolikor se bodo »kleri pariškega miiu oddaljili od krščanskih r.ačcl, bodo delali pravici nasilje; mir, ki ne bo slonel na načelih krščanske jrsviine.sti in demokracije, bo mir krivite m imperializma. Trst, Gorica ia Reka — Je naša renlja, č« nam fo ne dajo se-**), nam je kodo morali daH pozneje; pravica in poštenost se «a zatirati, ra trati nikdar. Pariški imperialisti pa naj vedo, da ■thra m to, dokler »e to zavladala pra-
fedaj so nas pa pariSkl mogočnjaki potisnili v kot, v zagato, v kateri zastaja in zamira vsako življenje. Ali bo na4 narod zopet iskal svojega kruha v Ameriki?
Doslej še niso uradno potrjene žalostne vesti iz Pariza, a privatna poročila pravijo, da je up naših odposlancev v Parizu padel na ničlo. Znano je, da so naj prvo predložili jugoslovanske zahteve zboru deseterih mogotcev, ki si danes domišljajo, da komandirajo ved svet, ko »o pa Italijani izjavili, da o teh predlogih sploh nc raz-i pravljajo, so naši predlagali VVilsona kot ! razsodnika in ko so se Italijani tudi tepta ' ubranili (boje se NVilsonoviti točk), so naši ' predlagali ljudsko glasovanje. Pa Italijani šo nasilniki, Francoze so si pridobili s tem, da so obljubli svojo pomoč proti Nemčiji, in končno je prišlo do tega krivičnega sklepa. Sedaj je prišel Wilson v Pariz ia 1 menda proučuje vse sklepe, ki jih je zvaril 1 svet deseterih mogotcev. Ali bo imel \Vil-son toliko moči, da se bo krivičnim sklepom uprl?
Naj pride karkoli hoč", jasno je, da taka pogodba za nas ne more veljati. Naši odposlanci je ne morejo podpisati, in če jo podpišejo, je ta podpis prisiljen in zato brezpraven.
Sccialisti na kmetih.
Dne 16. februarja t. I. $0 sklici-alisti shod okoliških kmetov v Se?Z Novem mestu. Govorili so A P,Pnli l Kopač in dr. Korun. ,Naprej. pSa d' je zorano ljudstvo vsem trem govornikon* Sedanji
navdušeno ploskalo.
Poverjenik
(Doc nad pravico.
Iz Švice bo torej došle vesti, da je nate J rioorjt za na9 izgubljeno, Dalmacijo da pa? Italijani prepuščajo Jugoslaviji ra-ten par otokov, Reka pa da bo svobodna luka. C* mislijo Italijani obdržati EAsede-no Kranjsko, ni Še povsem jasno. Pa naj bo kakor hoče, jasno je. da smo Slovenci 8 te:n t<ike udarjeni ne le, ker bomo zopet raztrgani in tako politično Šc slabotnejši kot smo le itak jx> svojem številu, temveč tudi v gospodarskem oziru. Narod brez morja je odvisen, narod siromakov ln pozabljen. Ko bi bila Trst in Reka naša, bi velik del jugoslovanskega izvoza in uvoza M preko Trsta in naše zemlje, ln kjer je velik treovski promet, tam' je bogastvo.
Poslanci Ljudske Strsnke v Belgradu.
V Beli£r*du sc delo v narodnem predstavništvu vrši prepočasi. Celo vrsto dni so razmotrivah vprašanje, kdo jc pra\-zaprav poslanec, kdo ni in ko so zdni drlo končali, sc je narodno predstavništvo slovesno otvorilo Vsi poslanci so prisegi! vsakteri pri svoji ver,, nato je bil izvoljen za predsednika Srb dr. Pavlovič, za podpredsednika dr. Ivan Ribar in poslanec naše stranke dr. I-rauja Jankovič. V nedeljo pa je govoril regent Aleksnracr pre-stolni govor, v katerem je izražal veselje nad ujedinjeaiem Jugoslovanov, poziv na zaveznike, da naj naro priznajo naše pri-morje, dal-'e jc naglašal, da se agrarra preosnova takoj izvede in pa naredi začasna ustava, Povdarjal ie tudi skrb za invalide in vdeve ter obnovitev naše zemlje.
Naši poslanci so združeni v iJugoslo-vanskem klubu.. Njihova prva skrb je obrnjena sedaj v to, da zbornica pokaže, enodušno svojo voljo, da nočemo prepustiti niti ene pedi naše zemlje tujcu Izvolil se je odsek članov, ki so stopili v tej zadevi v stik z drugimi klubi, ki so tudi takoj sprejeli predlog Jugoslovanskega kluba.
Istotako jc vložil poslanec Smodej interpelacijo glede naših severnih in zahodnih meja.
Naši poslanci so zahtevali tudi, da so na novo uredi dohodninski davek v ptujskem okraju ki jc ondotne kmete zelo trdo zadel. Klub si je izdelal ves načrt, kako zastaviti vse moči za korist našega Kmeta, delavca m obrtnika.
za socialno politiko Prepeluh je razvil pr gram, kako hočejo socialisti delati za km!" te in povzdigniti naše gospodarstvo Njih cilj je osvoboditi zemljo. To mora uveljaviti na svetu večjo socialno pravičnost, p0' glejmo malo bolj natančno izvajanja tetfa glavnega govmika, ki je hotel tu m bo naj-brž skušal tudi drugod dokazati, da se bo kmetom pod socialistično vlado dobro če dilo, torej naj kmetje glasujejo za sociali* ste, ker drugače ne bodo prišii pri nas do večine.
Strinjamo se s socialisti, da je treba odpraviti nepotrebne prekupce, ki blago le podražijo. Meščan La delavec naj blago naravnost od kmeta dobita. Prav imajo tudi socialisti, ko pravijo, da bi b:la na kmetih potrebna konsumna drrštva. Kakor nekateri trgovci odirajo kmete, je res nekaj groznega. Nam manjka ljudi, ki bi znali take konsume prav voditi. Pni smo jih osnovali in povsod, kjer so bili pravilno voieni, so se obnesli.
Druži nas tudi nasprotsUo do kapitala in bank, kateri cas hočejo usuinj.ti, Mi vemo, da ram je Jadranska baaka že pred vojsko poaraž la sladke,-, da je ista banka zdaj pokupila nekaj največjih podjetij v deželi. .Mi vene, da hočejo razne banke dobiti v last vse tovarne in vso trgovino, dr. bi lažje nastavili višjo cene za vse m imele takorekoč monopol v obrti in trgov:ni. Vse to prizade- anjo bank po monopolu i« v prvi vrsti naperjeno proti kmetu, dasiravno zadene tudi druge stanove. V tem se pa že tudi začne naša ločitev od socialistov. — Čc delavci delajo v tovarni, jim je veliko na tem ležeče, da sc izdelki tovarne dobro prodajo. Saj vse stremljenje gre na to. da postanejo delavci deležniki m solastniki tovarne ter dobijo del od čistega dobička, kar se je že marsikje zgodilo. Ker jc to njih plača, morajo biti prijatelji onega odiranja kakor ga zivršujejo tovarne z železom, sladkorjem, pločevino in drugimi tovarniškimi izdelki. Socialisti bcvdo prijatelji bank in kapitalistov, čc bodo ti zanje skrbeli, saj sami nc rabijo njih izdelkov. Morajo torei biti proti tujemu uvozu, ker jim zna ta tovarno uničiti tn delo vzeti.
Kako je pa z uvozom žita, tujega mesa, masla in vseh drugih kmetovih pridelkov? Zdaj so socialisti prijatelji kmetov, ker ni nikjer drugod dobiti živeža, KaKor le doma. Ali bodo tudi po vojski pošteno dejali, da sc mora kmetu toliko plačati za njegov pridelek, da bo mogel izhajati. vemo, da se bo meso lahko ceneje dobilo <z Argentinijc in maslo ceneje iz Sibirije, Kakor ga more naš kmet prodati, da se m delo izplača. Prosimo zagotovila m oa ločne besede od vodstva, da bodo listi proti tujemu uvozu, če bo v nevarn sti naše kmetijstvo. Dobro vemo, da alisti tega ne mortjo obljubiti; m obljubili, nc bodo tega držali. Kjer ^
ccneje dobili, tam bodo kupili, četudi vsi kmetje propadejo. Delali bodo take postave, da varujejo svoje koristi, naj se kmetu godi kakorkoli, četudi kmet propade.
In vendar mora bili delavec v svojem -aslnem interesu za to, da kmetijstvo čimbolj prospeva. Zakaj? Prvič zato, ker je v slučaju zaprtja mej — kakor je' to dosedaj — navezano samo na pridelek domačega kmetijstva. Ko bi bila Avstrija preje bolj skrbela za kmetijstvo, bi delavec nc stradal tako kot je zdaj. Torej če hočete delavci zopet kdaj stradati, le držite s socialisti in bodite proti kmetu. Edino pravo pot ima tu Slov. Ljudska Stranka, ki hoče, da oba stanova v medsebojni pravičnosti prospevata. Drugič mora biti delaven za prospeh kmetijstva zato, ker kmet največ kupuje tovarniških izdelkov. Čim trdnejše kmetijstvo, tem več kupuje od tovarn, tem več tovarne delajo, tem lažje in boljše lahko plačajo delavce, in čc končno pride do tega, da bodo delavci sodeležni dobička, ki ga napravlja podjetje, bo delavec tembolj zato, da kmetski stan prospeva, ker bo le ta dajal več skupička in tudi več dobička. Delavski stan brez kmetskega pa je propad in smrt delavca.
Sami zase vedo socialisti čisto pravo pot. Če hoče kako podjetje dobiti tuje delavce ali nastaviti nove vajence, ki bi ceneje delali, se bodo socialisti precej dogovorili, da tega nikdar ne pustijo. Napravili bodo štrajk, dokler ne bo nevarnost odstranjena in njih zaslužek varen. Te pravice samcc Hrambe r.c bodo socialisti kmetom nikdar priznali.
Socialisti bodo gotovo zagovarjali ve1-like banke in tovarne, če bodo dajale delavcem dober zaslužek, ko bi tudi kmeta do krvi izsesale, zagovarjali bodo pa vedno prost uvoz vseh živil. Naša pota gredo naraven. Mogoče je skupno delovanje v nekaterih vprašanjih, toda kmet ne more nikdar socialistov veliti. Socialisti hočejo povsod imeti 8 urno delo. Po tovarnah smo tudi mi za to. V nekaterih strokah so delavci zelo pri lahkem. Kako naj pu na kmetih obstoji 8 urno delo, ko večkrat še 16 urno ne zadostuje? Lahko nam pa hlapce nakurijo, da nc bodo hoteli delati. Potem naj pa sami gledajo, kje bodo živež dobili. Nemogoče je torej, da bi zaveden kmet volil kdaj socialnega demokrata, lahko se pa stranke v zbornici pobotajo in sklenejo kompromis po skupnih potrebah.	^
Edini smo s socialisti, da gre vsakemu delavcu plačilo za njegovo delo. Delavec v tovarni naj zasluži primerno svojemu delu, da more dostojno živeti. Kmet naj dobi za svoje pridelke toliko, da bo mogel izhajati. Zato je naša stranka vedno varovala delavce pred izkoriščanjem in napravila mogočne organizacije krščanskih delavcev, ki so se povsod sponesle,/ Se je bilo vodstvo v pravih rokah.
fCmetie, cepite se v rasne stranke! Škoda je vaša! Vsi v kmetske zveze!
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Italijanska nasilja. Uradni tržaški list objavlja naredbo, po kateri zavedni Slovenci ne smejo več kupovati nepremičnin ln trgovskih podjetij. S toni hočejo Italijani Slovence polagoma iztrebiti. In to se godi v času, ko isti gospodje oznanjajo svobodo in pravičnost. Brezvera pač no pozna pravice. — Na otoku Čres so bivali hrvatski frančiškani. Ker niso hoteli hrvatskemu ljudstvu prMigovatl v italijanskem jeziku, jih jo italijanski poveljnik izgnal. — Družina Štimberger v Gor. B ranici na Vipavskem je imela ža časa umika avstro-ogrsko armado dve strojni puški in nekaj municije doma. Pred prihodom Italijanov so pa vse skupaj vrgli v gozd. Ko so Italijani pobirali po hišah orožje, so jim Šitmbcrgcvi povedali, da so orožje imeli, a da so ga vrgli proč. Pokazali so jim tudi kam. Italijani so nato aretirali najprej hčerko Amalijo Štimberger, potem sinova Antona in Jožefa. Posredovat sta šla tamošnji župnik in župan, pa sta bila oba zaprta. Čez nekaj časa so župnika in župana izpustili, Antona, Jožefa ii1 Amalijo Štimberger pa obsodili na 15 let ječe. — Entento jc menda sestavila komisijo, ki naj preiskuje vsa italijanska nasilja. Toda do entente in de njene pravicoljubnosti smo izgubili precej zaupanja.
j Nežnočutai nasilniki. Pariški mogotci, ki kamele požirajo, kar se tiče krivic, ki sc gode Slovencem v zasedenem ozemlju, so silno tankočutni za »krivice«, ki se menda gede Italijanom. Svoj Čas je namreč prišla v Ljubljano neka laška patrulja ali kaj in naša vlada jo je prijazno vprašala, kaj dela v Ljubljani, na kar je patrulja brez odgovora odšla. V Zalogu pa so menda naši vojaki zažgali italijansko zastavo. Vse to je pravicoljubnc mogotce v Parizu zbodlo v dno njihove meh* kočutoče duše in so smatrali to kot svetovni dogodek, poslali so v Ljubljano komisijo štirih generalov, ki vse preiskujejo.
j Jugoslovanski škofje proti Italijanom. Jugoslovanski škofje so poslali po londonskem nadškofu in kardinalu Bur-neyu, ki se je mudil prejšnji teden v Ljubljani, spomenico enktitnim. državnikom, kjer ostro ugovarjajo proti italijanski okupaciji.
j Tihotapci, Mariborski Nemo i in nem-škuturji so hoteli utibotapiti v Nemško Avstrijo 100 prešičev. Prešiče so »aretirali« naši orožniki na demarkacijsk: črti, nemčurje pa v Mariboru.
j Boljseviki na Štajerskem. Na Štajerskem so se uprli nemški kmetje, ki ple-tnijo. Vodijo jih vojaki, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva,
j Železnična zveza Pariz-Belgrad Med Parizom in Belgradom bo redna vozil poseben vlak,
j Nepotrebne odredbe. V belgrajskili vladnih krogih menda razmišljajo o tem, da l)i tudi pri nns vpeljali Štetje ur ne dvakrat do dvanajste ure, temveč enkrat do štiriindvajsete. Nam se zdi, da so druge stvari nujnejše iu potrebnejSe.
j Poljedelski minister dr. PetrlčU ji odstopil. Njegove posle vodi začasno minister dr. Kramer.
j 1200 Slovencev v Kočevja. V Kočevju se je izvršila neuradna ljudska štetev in se je naštelo 1200 Slovencev in nekaj več Nemcev. Zato bo deželna vlada ukrenila, da se sprejmo v občinski odbor tudi Slovenci.
j živila iz Amerike. Iz Amerike je na potu veliko živil za Jugoslavijo in druga države na ozemlju bivše Avstrije. Menda jih bodo začeli deliti 1. aprila. — Takih 1. aprilov smo že nebroj doživeli.
j Haši -ijetniki v Rusiji. Belgrajska vlad:\ »e sklenila pospešiti vrnitev naših ujetnikov, ki so še na Ruskem. V ta na* men je sestavila posebno misijo, ki bo to izvedla.	_
Domače novice.
d Shodi S. L. S. se vrše v nedeljo dna 23. t. m. v šmartnem v Tuhinju zjutraj po prvi maši, v Zgornjem Tuhinju po deseti maši, v Gorjah popoldne ob 3. uri, v Tržiču in 7 Kandiji.
d »Obrtno tajništvo« uraduje v prostorih Obrtno-kreditne zadruge v Ljubljani, Sodna ulica št. 11, vsak dan od 2. do 5. ure popoldne. Naše obrtnike opozarjamo, da se v svojih zadevah obračajo na ta naslov. Snuje so »Obrtna Zveza«, ki bo izdajala svoj list.
d Občni zbor vZveze Orlov« sc je vršil 16. t. m., na katerem je bilo zastopanih 49 tekvadnih odsekov s 130 odposlanci. Obtavnava'a če je silno zanimiva tvarina. Naši Orli se zopet krepe, kar je edino pri v. Za predsednika Zveze je bil izvoljen Ivan Podlesriik, za podpredsednika Josip Pire.
d Slovenska ženska zveza pod okriljem Slovenske krščansko - socialne Zveze ao je ustanovila v Ljubljani. Njen namen jo organizirati slovensko ženstvo na načelih krščanskega svetovnega nazora. Kot člani Slovenske ženske, zveze morejo pristopili vsi ženski odseki naših izobraževal-* nih društov in ženska društva. Glasilo Zveze jo »Slovenka«. Za predsednico je izvoljena gospa Helena Remec, kot pod-< predsednica gospa doktorica Angela Pi-skernik in gdč. Rezika Bučar..
d Liberalci na Igu so še zmerom starega kalibra. Ko sta imela dr. Adlešič in dr. Jež tamkaj shod Ljudske stranke, so liberalni agitatorji ponoči streljali v društveni dom ter ga obmetali z blatom in streljali tudi v župnišče v župnikovo spalnico. Čudno se nam zdi, da more imeti potem taka stranka na Igu še kaj pristašev?, Ysi enaki menda vendar niso!
g Umazana agitacija. Gosposka stranka, ki se imenuje tudi Jugoslovanska demokratska ali liberalna stranka, je v Lo-Skom .potoku razširila vest, da je liberalna ntranka dosegla, da so prišli vsi gozdovi kneza A\iersperga pod državno nadzorstvo. Zasluge pri tej stvari ima pač vlada, ki jo to soglasno sklenila. Na ta način je potem vse, kar ukrene n. pr. poverjeni-štvo za kmetijstvo, zasluga našo ljudsko stranke, ker je poverjeništvo v naših rokah. Na ta način j.aslug si pridobivati jo pa presneto lahko.
d Za slovenska slepce. Ivuratorij Kranjske hranilnice je dal svoj asil na razpolago slovenskim slepcem. Trenutno stanujejo v asilu železničarji. Ponudbo je sprejela deželna vlada, železničarji se naselijo dru-god. —
d Nedeljski počitek za ljubljanske pi-imonošc jc bil uveden s 16. marcem t. 1. Dostavljale sc bodo le ekspresne pošilja t ve.
d Predpis vojaških taks za leto 1919.
Vojaška taksa 2a le*o 1919. se preclj.še letnikoma 1895 in 18%, za katera velja nabor zadnjega poziva kot reden nabor. Vojaškim oproščencem, ki so med vojno služili aktivno vsaj šest mesecev, se predpiše polovica zakonite vojaške takse, onim vojaškim oproščencem pa, ki med vojno sploh niso služili ali pa so služili manj kot šest meseccv, se predpiše cela zakonita vojaška taksa. Oproščeni plačila vojaške i takse so oni, ki so med vojno dejansko I služili, dalje državni, deželni in občinski nameščcnci ter oni javnih dobrodelnih za- j vodov (okrajnih bolniških blagajen, zava- , rovalnih zavodov, bolnišnic itd.), ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni. ' d Civilna obleka vojakov. Odpuščeni j vojaki pozor! Prošnje odpuščenih vojakov radi cdžkodnine za izgubljeno civilno ob- , leko, katera je bila svoječasno oddana pri- ! stojnim vojaškim skladiščem, se naj za- J naprej pošiljajo dopolnilnemu poveljstvu V Ljubljano, Ambrožev trg 7 in ne več in-tendanci dravske divizijsko oblast!, kato- I ro bo v naprej tozadevne prošnje reševalo. !
d Cerkveno. Ljubljanski Škof bodo od 1 ponedeljka, dne 24. marca popoldne, do velikega četrtka zjutraj vsak dan popoldne in zjutraj od petih dalje v stolni cerkvi. in sicer v zadnji kapeli na desno spo- j ivedovali.
d Prihodnji Joželovskt semenj v Metliki se vrši v sredo, dne 26. sušca t. L d Prostovoljnega narodnega davka sc
je plačalo v občini Podgorje 822 kron. d Dva milijona kron posojila za apro-
vizacijo bo najela ljubljanska mestna občina.
d »Bog med nami«. Ta znani molitve-nik, v katerem so zbrana najlepša premišljevanja, kar jih poznamo, je znova doti-skan in vezan in se dobi v Jugoslovanski knjigarni. Cena zelo lično vezanemu izvodu jc 6 kron; ima prav lično in priročno Žepno obliko, četudi je za tretjino povečan, j Vanj so sprejeti sedaj tudi »Solnčni utrin- j ki« (30 krasnih premišljevanj), od katerih je nekatere »Bogoljub« prinesel. Vsi častilci presv. Rešniega Telesa, posebno Člani Marijinih družb, gezite po molitveniku, ki obsega najlepJa »Premišljevanja in ob- j iskovanja v presv. 7akran »-ntu pričujoče- i ga Boga.«	j
* V Zagoriu ob Savi je 30. marca t. 1. občni zbor Izobraževalnega društva popoldne ob 3. uri v Zadružnem domu. j
I
Drufjod po svetu.
d »Samoodločba.« Gospodje v Parizu «o si že po bratovsko razdelili vse kolonije. Prizadetih narodov seveda vse to nič ne briga.
p Mir — sredi aprila. V Parizu pričakujejo, da bo mir sklenien ;.c sredi april*. 4«
No, če bo mir tak, kot se kaže zdaj, bo zelo gnil.
p Češko »bratstvo«. Še so nam v spominu ljubljanski dnevi, ko so sklenili Poljaki, Čehi n Jugoslovani trozvezo na življenje in smrt in si obljubili podpirati sc med seboj. Danes pa se zdi, da se Čehom zdijo druge zveze bolj pripravne. Za našo zahteve nc kažejo pravega smisla, s Poljaki pa sc prepirajo za težinsko ozemlje. Mi moramo reči, da so Čehi precej imperi-J allstično vrste in da so jim zato zahodne ! imperialistične vlade bližje kot jim je naS ' narod.
p Nemška Avstrija priklopi;ena Nemčiji. Dunajski uradni list je objavil zakon, ' s katerim se pridružuje Nemška Avstrija kot republika Nemčiji. Ententa tega menda ne bo dopustila.
p Špartakovci v Berlinu ?e vedno dlv-; jajo. SocialdemokraUčna vlada ima ! veliko posla, da drži te svoje nezadovolj-neže na vajetih. Zadnji čas nastopajo špartakovci z največjo surovostjo in krvoločnostjo. Listi poročajo, da jo bilo pri zadnjih bojih v Berlinu usmrčenih v mestu samem 182 civilnih oseb, v predmestju Lichtenberg pa 210 civilnih oseb. 340 hiš Je težko poškodovanih, 18 popolnoma porušenih. Škoda, ki je nastala vsled zadnjih bojev, so ceni na 60 milijonov mark.
p Napad na škola. Dne 27. februarja jc ob priliki vpepeljenja trupla ministrskega predsednika Eisnerja prišlo v Bamber-gu na Nemškem do hudih izgredov. Množica z vojaštvom vred jc naskočila stolno cerkev, vlomila oerKvena vrata, razbila notranjo cerkveno opravo, streljala na ta-mošnjega nadškofa dr. Haucka ter na stolnega župnika. Oba sta težko ranjena. Množica je vlomila v vse cerkve v Bam-bergu ter povzročila velika opustošenja. Lepe razmere vladajo tam gori v blaženi Nemčijil
p Kako bodo Nemci plače » ali živila.
Ententa je sklenila dajati Nemčiji vsak mescc 300.000 ton žita in 70.000 ton masti. Plačali bodo Nemci z ladjam*, z krediti, ki jih imajo v inozemstvu, z nemškim imetjem v tujih državah in v zlatu.
p Svetovna revolucija. Ruska vlada jc sklenila zastaviti vse svoje moči, da se začne svetovna revolucija.
P Boljše viška nevarnost. Boljševiki v Rusiji, ki sc v Nemčiji imenujejo Špartakovci, niso še premagani in jc videti, da tudi ne bodo. Zato bo že skrbela pariška desetorica, če bo tako krivično komandi-rala ves svet kot ga dosedaj. Vendar sc ti gospodje boje boljševikov in so sklenili nastopiti proti njim z vojaško močjo. Le to je vprašanje, če se bo to obneslo. Saj so že v Rusijo nedavno poslali francosko divizijo proti boljževikom, pa je do zadnjega moža uskočila v boljševiški tabor. Le Francoze in Italijane v Nemčijo in Rusijo, pa bodo koj boljševiki. Najuspešnejši boj proti boljševikom je po našem mnenju kruh in pravica. Ravno na to pa žal pariška desetorica malo razume.
p Brezverska svoboda. Prostozidarji so imeli v Veroni na Laškem shod in so sklenili to-le: 1. Trst naj se nevtralizira. Reka, Gorica, Dalmacija in drugo zasedeno ozemlje naj se prikl^ijo Ita^iL 2. Za-
hteva sc odprava rimsko-katoliške cerkve Duhovništvo in papež Benedikt XV. naj se izženejo. Vatikan naj pripade italijanski državi. 3. Zahteva sc, naj kralj odstopi in proglasi republika. 4. Vsi stanovi naj sc zenačijo; zavladata naj enakost in svoboda. — Čudna bo ta svoboda in enakost za katoličane in — Slovcnce v zasedenem ozemlju.
p Izgube v svetovni vojni. Kakor jm-roča milanska »Stampa <, znaša število vseh padlih v svetovni vojni 7 milijonov. 275.0000, in sicer 1,700.000 mrtvih ima Rusija, 1,600.000 Nemčija, 1 milij. 300.000 Francija, 800.000 bivša Avstro-Ogrska, 700.000 Anglija, 460.000 Italija, 250.000 Turčija, po 100.000 Belgija, Bolgarska, Ru-munija in Srbija in 50.000 ameriške Zcdi-njene države.
Dopisi.
Z Iga. v nedeljo, dne 9. t. m. je bil shod Slovensae Ljudske btranke in volitev krajevnega odbora. Uv orana je bita skoraj polna udeležencev. Poročala st* gg. dr. Juro Adlesic m dr. Fr. Jež, — Dr. Adlesič je poudanal potrebo združitve kmetov v Slov. Ljudsko S t ranit o. 'ta stranka ie na Slovenskem največ storila za kmeta in je šc vedno najmočnejša organizacija. Kmetje se morajo združiti v »Kmečki zvezi« in ustanoviti kmečke zbornice, kakor imajo trgovci in obrtniki trgovske in obrtne zbornice. V kmečki zbornici bodo kmetje sami zastopali svoje lastne koristi. Koiikega pomena bo kmečka zbornica že v vojaškem oziru. Ce že splošno ne morejo odpraviti vojaštva, bo kmet v kmečki zbornici zahteval najnižjo vojaško službeno dobo. Zahteval bo, naj se v vojašnici poučujejo kmečki mladeniči v kmeUi-stvu. Tako vojašnica nc bo samo na kvar kmečkemu stanu, ampak bo dela kmečkim sinovom tudi strokovne izobrazbe in veseli« do kmetskega dela, — Drugi g. govornik dr. Jea je v začetka Jasno razložil potrebo vere v javnem življenju. Ni dosti, imeti vero samo v srcu- Človeško srce j« nekaj takega, Id rado pove, pokaže na zunaj, kaj skriva v sebi. Pamet in tudi sveta Cerkev uči, da moramo kazati vero tudi na zunaj, po njej živeti. Izmed treh strank na Slovenskem stoji samo Slovenska Ljudska Stranka na verskem stališču. Ta bo tudi zastopala verske koristi, potrebe. Vsak naj sam zase vestno premisli, za katero stranko se odloči — Nato {e dr. Jež na kratko zavrnil nekatere ugovore proti S. L. S, Naj omenim le najpogostnejša očitka: farji to vzrok vojske; dr, šusteršič je delal proti ljudstvu. — Duhovni niso vzrok vojske. Saj sploh ničesar niso imeli opraviti pri napovedi vojske. Če bi ljudje tako živeli kot duhovni nče, po veri, bi
?>loh nikdar ne prišlo do svetovne vojske. — udi o šusteršiču ne moremo reči, da je vzrok vojske. Saj on ni bil cesar ali kak minister, tadi general ne. Kriv je bil v toliko, da io (e odobravat To pa vsak prizna, da Sosteriic zadnja leta ni čutil s svojim narodom, ni šel za svojim ljudstvom, zato |e pa tudi padet Stran-ka je bila dovoli močna, da |e izločila iz sebe tega moža. To ie stranki le v čast Kajti nihče se proti Sustcriiča ni toliko boril kot stranka sama. Čast delajo stranki dr. Krek, dr. Korošec, ljubljanski škof. Stranka |e tudi preuredila svoja pravila, zabranila, da kaj poevonega ne more nihče več storiti in zato zasluži vse zaupanje. — Na medklic: »Kai pa je S. L, S. storila za kmeta?« fc odgovoril gosp. župnik Koechler. Omenil fc tlakarino, ki jo mora ljubljanska okolica plačevati mestu Lfablfani* Ko j« bila S. L. S. na površin, je odpravila tlakarino. Komaj pa je prišla vlada, kjer te stranka nima večine, je pa takoj določila, da zopet vpelje tlakarino. G. župnik je prosil gg. govornika, naj kot zastopnika S. L. S, protestirat« proti sovi vpeljavi tlakarine. — Shod se HS vršil v popolno sadovt^nost vseh soaefšlieai-kov in somišlienic. Vsi, tadi pošteni nasprot-
m m n ztfražali nad surovostjo. Id m P
kazali nekateri neolikaaci. Ti so namreč ponoči poblatili dvorano »Naš dom«, žopcfsčc, kaplanljo in trj(ovlno Mrzel). Skozi okna so vrtfli več kamnov in oddali ▼ okna in zid več strelov. Ljudje te tolažijo: »S«i nismo vsi Jžanci taki.* Hvala Bogu, da nismo!
S mar t in pri Kranju. Dne 11. iebra-4a t. 1. le umrl lovcem dobro znani kovač tožei Sedlar iz Javornika št. 4!. Dočakal je /1 let. — Poročil se jc 10. iebruaria t. 1. pri Sv. Tomažu tamošnji cerkvenik Peter Gor-janc z Angelo Gorjanc; dne 2. marca t L pa cerkvenik u Brega Košir Andrej a Lucijo Koželj. — Med Kranjem in Loko smo dobili novo železniško postajališče Bitinje.
Št. Vid pri Za t ič in i. Tukajšnji od-<ior Kiuctske zveze je imel dne 9, t. m. sejo in te sklenil napraviti na sv. Jožeia dan javen shod v• Vel. Gabru, in sicer v šoli takoj po prvi maši. Dne 25. t. m., to je na praznik, pa v St. Vido pri Zatičini, in sicer v šoli tudi po
Rrvi maši. Udeležite se vsi teh dveh shodov, lačeinik Kmetijske zveze je Zaje Ferdinand, posestnik in župan v Podborštu. — V imenovani seji smo sklenili, da moramo dobili poštnega sela, ki bo raznašal pošto v vsako vas vsak teden trikrat in potem tndi pobiral iz nabiralnikov, ki se jih mora napraviti v vseh večjih vaseh, pisma. K tukajšnjemu poštnemu uradu spada 10 občin, nimamo pa nobenega poštnega sela. Tako leži včasih pošta 3 tedne na poštnem uradu. — Tudi smo sklenili, da se naj odpravijo zaupniki za živino. Če že mora biti kdo, ki določuje oddajo živine, naj to določi župan, ker on najbolj ve, kdo more oddati živino. Vsi smo bili pa mnenja, da se vpelje zopet prosta kupčija in ustanove sejmi. Prosta kupčija bi sama uravnala cenc živini. — K Odboru Kmetske zveze spada 25 odbornikov; vsaka občina jc zastopana po najboljših možeh, zato poživljamo vas, da se vsi vpišete kot član h Kmetski zvezi, ker če bo boli močna, več vpliva bomo imeli pri vseh javnih oblastih.
Gospodarski del
Gospodarski In tržni pregled.
Prehrana.
Nc le pri nas, po vsej Evropi jc zdaj najvažnejše- vprašanje o prehrani, V Parizu imajo živeža zadosti, vendar jc življenje zelo drago, Cenc za moko so še primerne, toda zelo draga so jajca in maslo. Lani julija meseca jc 1 kg masla veljal 16 f,, zdaj 40. Jajca so bila januarja po 70 francoskih vinarjev, Siccr so imeli nizke najvišje cene, toda nihče ni dal jajca za to ccnb. Zdaj je vlada odpravila najvišje cene. Kmalu so cene padle na 50 vin., kar bi bilo v našem denarju 2 K, maslo bi pa stalo 160 K.
V Švici kupujejo debele prašiče 5 do 6 i. za 1 kg žive teže, to je v našem denarju 20 do 24 K. Januarja 1918 so plačali tam za 5 do 6 tednov starega pujsa 37,50, letos 83,5 f., za 2 meseca stare lani 51,2 f„ letos 112,3 f., za 3 mesece stare lani 72,8, letos 153,2. To so še malo višje cene, kakor so zdaj pri nas, če upoštevamo različno denarno veljavo. Toda nam kaže pot v gospodarstvu. Prašiči in jajca bodo najbolj gotovo ohranili visoke cene tudi naprej, Zdaj smo spoznali, kaj je vredna naša ponižna puta. Na milijone kron so dobile naše gospodinje za jajca med vojsko. Naj bo to v spodbudo, da se perutninar-stva še bolj lotimo. Gospodinja se sicer iezi, da kure drugam jajca nesejo, da jih tkrijejo in kaki požrešneži, bodisi dvo-lli štiri nožni, pospravijo. Toda ««e te te-
žave se dajo z malo pazljivostjo odpravili, Zapri kuro, kadar ima jajce, da ti ga ne odnese,
Amerikanci bodo dali Nemcem v kratkem 70 milj. kg svinjine, to bi bilo posušeno meso od 2 milijonov prašičev. Množina jc precej znatna, toda na vsakega pride le 1 kg. Na Dunaju plačujejo konjsko meso 15 K 1 kg. Kakor se kaže, nimajo Dunajčani nobenega studa pred konjskim mesom, vsak jc vesel, kdor ga dobi. Ker mesa primanjkuje, so zdaj Du-najčanom kislo zelje obljubili. Z zameno gotovo ne bodo posebno zadovoljni.
Umetna gnojila.
Kdor je poskusil s superfosfatom aH žlindro, ve, koliko pomaga gnojilo in kako znatno se pridelek s takim gnojenjem pomnoži. Povsod povprašujejo, če bo letos mogoče vsaj za ajdo superfosfat dobiti. Za enkrat kaže slabo. Na Nemškem bodo dobili kmetje letos 11 milj. q žlindre, 1 milj. q superfosfata in 1 milj. q kostne moke. Kalijevo sol imajo pa tako doma. Poprej so imeli Nemci monopol za kalijevo sol na vsem svetu, ker se ni nikjer drugod dobila. Amerikanci so siccr poskusili napraviti doma tvornice za kalijevo sol, ki naj sc izdeluje iz takega kamna, kateri po več tednov pacajo v velikanskih kadeh. Tovarna ima stalno 1100 delavccv. Dobijo res prccej dobrega gno'ila, toda vse bo veliko predrago. Francozi imajo zdaj v Lo-taringiji prav bogate zaklade kalijeve soli. Ker so se bali, da bi Amerikanci pokuoili vse solne zaloge, so sami Francozi hilro napravili sindikat, posebno zvezo kapitalistov za dobavo kalijeve soli. Nemci inla-jo še velike zaloge v okolici Madgebur-ga. Kaj bomo mogli letos pri nas dobili? Čc se mir doseže, bodo Nemci v zamenjavo živil prav radi oddajali kalijevo sol in kafnit. Pri nas pa rabijo kmetic večinoma žlindro in še bolj superfosfat. Če bo kmalu mir sklenjen, jc mogoče, da dobe naše tovarne potrebni kamen in žvepleno kislino, da bomo imeli za ajdo potrebno gnojilo. Še več je upanja, da dobimo nekaj tisoč vagonov superfosfata iz Italije. Vlada bi morala že zdaj napraviti potrebne korake, ker bo drugače gotovo prepozno.
Kaj imamo?
Ker smo se združili s Srbi in Hrvati, je važno vprašanje, kaj imamo mi, kaj nam je še treba in kaj imajo drugod in kaj jim je še treba. Ml imamo precej razvito šolstvo. Skoro povsod so se zidale nove šole, navadno prav lepa poslopja. Na Srbskem, zlasti v novi Srbiji, v Bosni in Hercegovini je šol zelo malo, večino bo treba šele začeti. Mi imamo precej železnic, veliko lokomotiv, železniških strojev, železniških voz in drugega materijala za železnice. Na Slovaškem so pobrali skoro vse Mažari, na Srbskem pa Nemci. Naše ceste so gotovo najlepše v novi državi. Mi imamo sodnijske in vladne hiše za glavarstva, Če bodo hoteli drugod to napraviti, kar imamo mi zdaj, bo stalo več sto milijonov. — Nasprotno pa imamo skoro najslabšo zemljo. Iz tega pa sledi, da bo za nas slabo, če bomo imeli vse popolno sknpno. ke* bomo morali plačevati za
drage, da si to napravijo, kar imamo mi že zdaj. Najboljše bi bilo, da bi dali Sloveniji malo samostojnosti, da za šole, ceste in železnice sama skrbi. Mi smo pre* slabi, da bi drugim na noge pomagali.
Tržna poročila.
V Švici so zvišali ceno za klavno živino na 3 f. za 1 kg žive teže, po našem denarju 12 K. Kmetje so zahtevali, naj so najvišje cene popolnoma odpravijo. Iz Švice sporočajo, da-so ponudili Srbi pšenico iz Banata Švicarjem, ki bi morali plačati v švicarskem denarju, ker imajo Švicarji še danes več zlata kakor papirnega denarja. Pšenica bi se peljala čez Ljubljano in Tirolsko v Švico. To je veselo znamenje, da nam žita ne bo zmanjkalo. Seveda so kupili 8000 vagonov pšenice v Avstraliji. Sicer je daleč, pa je le poceni. Amerikanska vlada misli kupiti ves letoS-nji pšenični pridelek, ker je obljubila kmetom določeno ceno za pšenico. Ce bi drugi kupovali, bi se kmet in kupec prav lahko dogovorila za prav nizko ceno, da bi bila državna izguba še precej večja. Nekateri so tudi svetovali, naj se velik del pšcnice kar uniči, ker bi ostanek lahko še vedno dražje prodali, kakor se bo ob nizkih cenah za vse dobilo. Brez ameriškega žita se v Evropi ne more Izhajati. Če ga pa Amerika le preveč pošlje, bedo cenc zelo padle. Pred 200 leti so tako delali nizozemski trgovci s čajem in drugimi dišavami. V Indiji so imeli nasade. Cena je bila zelo visoka. Vedeli so tudi, koliko blaga morejo prodati po najvišjih cenah, če je bilo blaga več, so kar cele ladje dragocenega pridelka v morje pometali, da bi ostalo dražje prodali. Ravno v tem je tudi pravo bistvo raznih kartelov. Amerikanci seveda ne bodo napravili letos te neumnosti.
Poletni čas.
Na Angleškem in drugod prav resno premišljujejo, da bi letos tudi vpeljali poletni čas. Praviin. Hi se s tem veliko na delu pridobi, na luči pa precej prihrani. Ko je »Domoljub« pred dvema letoma o tem poročal, je bil pobeljen. Dvakrat smo rekli, da naj se kar ukaže vsem uradom, železnicam, šolam, morebiti še tovarnam, eno uro popred z delom začeti in eno uro poprej končati. Ker pa solnca ne moreto ustaviti, naj tudi ure ne spreminjajo. Za kmeta je ta red, katerega je Bog v stvar-tsvo položil, najboljši. Skoro gotovo bodo povsod začeli popred z delom kakor po mestih, če jim tudi ure ne premaknejo.
Gospodarska obvestila.
g 700 vagonov semena za Jugpslavijo bo išlo te dni iz Amerike na Reko.
Semensko Hto. Žitni zavod ima na i.oiago nekaj vagonov ovsa, ki ga bo oddajal za seme. Žitni zavod upa, da prejme pravočasno tudi večjo množino ameri-Itanske jaro pšenice in jarega ječmena. Županstva naj naznanijo takoj najnujnejšo potrebo spomladanskega semena okrajnim glavarstvom. Razdelitev semena se bo vršila po komisjonarjih Žitnega zavoda.
g Kranjska veleposestva. Na Kranjskem imajo največja veleDOsestva knez
Auerspcrg, ki poseduje 23.600 hektarov, knez Sch5nburg-Waldenburg 17.000 ha m knez Windischgratz 12.000 ha. Vsa ta ozemlja skupaj bi lahko preživela 5000 srednjih kmetskih družin.
g Vrednost krone pri državnih blagajnah. Minister za finance je odredil, da morajo računati državne blagajne za 2j0 kron 100 dinarjev. Po tem kurzu sc bo sprejemalo krone pri plačevanju državnih davkov in izplačevali prejemki srbskim državnim nameščcnccm v onih krajih, kjer se plače izplačujejo v kronski veljavi Ta kurs velja od 1. januarja t l. naprej.
g Valuta. Trgovska in obrtna zbornica /e sklicala te dni posvet glede našega denarja. Seje so se udeležili tudi vladni zastopniki, med temi predsednik dr, Brejc. Po dolgem razmotrivanju so sklenili resolucije, iz katerih povzemamo kot najvažnejše sledeče: 1. Ker se z žigosanimi bankovci lahko goljufa ali se lahko vtihotap-Ijajo v našo državo, zato naj sc vsi žigosani bankovci zamenjajo z novim držav-oim denarjem. 2. Zborovalci so odločno proti temu, da bi se zamenjavali žigosani bankovci v razmerju 3 ali 2 proti 1, temveč kolikor žigosanih bankovcev se odda, toliko naj se jih prejme v novi izdaji. 3. Slremi naj se za tem, da se notranja vrednost našega denarja na svetovnem trgu viša z omejevanjem uvoza, zlasti razkošnih predmetov, in s pospeševanjem izvoza, ker more edino naša gospodarska moč in zvišana produkcija ustanoviti ugodno razmere nasproti tujemu denarju; v notranjosti pa urede naše uredbe, zlasti kar sc tiče naše davčne politike. 4. Ker na našem ozemlju danes kroži nekaj nad 3 milijarde kron in ta obilica papirnatega denarja povzroča, četudi ne sama, draginjo in gospodarsko nedelavnost, priporočamo, nr.j s c ob priliki zamenjave žigosanih kron z novim državnim denarjem en del žigo-s&rh buiikovcev pridrži kot državno posojilo. Vzporedno s tem naj se takoj vse potrebno ukrene, da -se energično pobira davek na vojne dobičke in naj se sklene oddaja premoženja, ki naj v prvi vrsti zadene vse on c, ki so si v vojski pridobili velika imetja. 5. Z ozirom na dejstvo, da v avstrijskih ali ogrskih vojnih posojilih v naši državi naložen denar obsega po večjem delu sirotinski denar, ustanove in vloge pri majhnih domačih denarnih zavodih in bi črtanje teh posojil imelo katastrofalne posledice, sedanja negotovost pa pospešuje tudi nedopustno zakotno trgovanje s temi papirji, predlagamo, maj sc popiše vse vojno posojilo v našem ozemlju in sc interesenti pomire glede usode tega posojOi. 6. Dodatno je bilo še sklenjeno, naprositi vlado, naj da navodila naši ko-ansiii pri avstro-ogrski barki v ta namen, ia se prepreči nadaljnje tiskanje bankovcev. — Te resolucije so bile poslane na osrednio belgrajsko vlado.
g Kupičenje blaga je prepovedalo, Belgrniski uradni list prinaša odredbo, glasom katere je najstrožje prepovedano kopičenj blaga z namenom, da r-e odtegne jiromctu in da sc pozneje dosežejo 2 r=im višje ceno, To velja tudi za one špekulante, ki blaga sicer ne prikrivajo, ki pa s prekomernimi cenami odbijajo kupce, 33
Kupičenje blaga je dovoljeno pokrajinskim, občinskim in krajevnim preskrbo-valnim odborom. Za kršitev naredbe o ku-pičenju blaga je določena kazen konfiskacije blaga in denarna globa do 20.000 kron, oziroma zapor do 6 mesecev.
g Hrvatski »bratce«. V Karlovcu bo na sled veliki družbi, ki je spravljala živež v Reko. Menda jc šlo potom to družbo za 10 milijonov živeža preko mejo, pri nas pa ljudje stradajo. Ko bi par teh ljudi obesili, bi pač storili dobro delo in bi to bilo obenem najuspešnejše zdravilo za druge tako hrvatsko »brate«.
g Nov trgovski zakon. Ministrstvo trgovine bo sklicalo te dni v Belgradu posvet različnih strokovnjakov v svrho pred-del za sestavo novega trgovskega zakonika.
g Uradni jezik v trgovskem poslovanja. Naša vlada v Belgradu jo izdala na-redbo, po kateri mora biti slovenski ali srbohrvatski jezik uradni jezik trgovskega poslovanja v naši državi. Ravnotako imajo biti nastavljeni v trgovska podjetja samo državljani Jugoslavije. Podjetjem, ki se nc bodo ravnala po tej naredbi, odvzamejo koncesije.
g Zemljedelska visoka šola v Zagreba. Prihodnje šolsko leto bo prenošena višja gospodarska šola iz Križevca v Zagreb ter bo istočasno spremenjena v zoinljedelsko visoko šolo.
g Državno opekarno zgrade na Banjici pri Belgradti, kamor se preselijo vse belgrajske vojašnicc. Opekarna bo dobavila opeko tudi za zasebna podjetja.
g 18 milijonov kilogrr.mpv tobaka se bo letos proizvedlo v državi SHS,
g Cementna tovarna je zopet začela delati v Splita. Dosedaj ima 150 delavcev, pa se bo v toliko razširila, da bo imelo v njej 500 delavcev dovolj posla,
g Brez legitimacij se denar nc sme dvigati iz hranilnic v Nemški Avstriji. Le do zneska 500 kron ie dovoljeno dvigati brez tozadevne legitimacije.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2% brez kakega odbitka.
Mm m mniifiijft1.*.
___inserat!
Hflo vč Ikaj? K d o i z m cd v r a i v š i h s e v o j a k o v
Ja„^°A??l,Cfnii izgubljenih vojakov: 1,
L VI M ui? Pevna Pfi Skofji Lcki, 17. PP, VI. Marschbaon, v. p. 32. Zadnje pismo
Loka —r'f RnVrZ^Uč' Pcv"° 4< P ™ ia n. T- ■ r S k ® o r s t n e r, pp. 36, v, p. 26. Ruski u,cinik od junija 1915. Žadnje pismo
hI*0*® J5'	Borftner, Suh«, ,,
liče, Koroško. — 3. I v a n V i ž i n ti Vi rT* orl GoricL Uiet n. Rn,lr„4 Marija '! U
' IV1"1
vake 1. p. TrŽU£ —~5.~F"ran^sTlfejj? PP- Zadnja pismo U sred^e fe
lunakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja'" (Dalje.)
. Torej mi obstoječa karolinška postava, ki veli, da ie treba mlade, napol zblaznele dctomorilke milo soditi, daje prav, čc to nesrečno deklo milo sodim in jo milo kaznujem. — Toda, jo-li splch moram kaznovati? Obstoji že druga postava, kaker karolinška. Oni, po katerem se zovemo kristjani, Krist, Gospod, je usmiljeno odpuščal ženskam, ki so padle, ne enkrat, ampak trikrat, tako beremo v sv. pismu. Ko so starejšine ljudstva predenj piipeliali preešstnico, je rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, nnj prvi kamen nanjo vrže.e Magdaleni je pa rekel: »Tvoji grehi so ti odpuščeni, ker si mnogo ljubila.«
Z njegovimi besedami sodim danes tebe, Jcra (Katzcngrubcr) in ti rečem:
»Naj ti bo odpuščeno, kar si storila,v dužni zmedenosti, napol blazna v sili svoje najnosrečnejše ure. — Pojdi in nikar več ne greši. — Prosta sil«
Medtem, ko jc sodnik govoril, da je grmelo po dvorani in segalo globoko v si ca jio-slušalccv, je grajska hišna čepela na tleh ter je pričakovala dosmrtno ječo kot najvotijo milost. Toda ko ji ie pridonela v uho beseda: »Pcjdi — prosta su — je kakor blisk skočila pokonci, hitela tja k mizi, z žametom pogrnjeni, kjer jc padla ua tla, ki jih je s čelom poljubila; njene z modrimi Iraki zavezane kite so se vsule ua sodnikove čevlje, sama pa je z drobnimi ročicami cbjela sodnikovo nogo ter jo je tako goicče poljubljala, da je ta skozi debele brabantske ncgovice čutil njene poljube. Položil jc svojo desnico ma plavolaso Jcričino glavo ter se je obenem oziral po dvorani okoli, da bi videl, je-Ii gospodom všeč njegova sodba, ki jo je "zrem brez njihove pritrditve. Zvečine so bili gi-njen, le Radlmajer jc zategnil uslni ter se |8 zaničljivo smehljal, Bcrtold Hendel pa je mrmral: »Bral, brat, danes si bil preveč dober, Čez leto dni li drugo dete vrže v Štajre.«
Težke misli rojijo menihu po glavi, globoke gube se mu rišejo na bledem čelu, z ve-limi prsti prijemlje križec na rožnem vencu, Antikristi Spakuje se nad ICristom in Magdaleno) O satan, pretkano morilko z vlacu-jjinim obrazom si razglasil za nedolžno in si ii kazen odpustil, zato boš pa pohodil res nedolžno lilijo, ki sedaj pričakuje tvoje sodbe. Uboga, uboga Štefana! —•	. .
Ko je nato morilka vsa vesela odhitela, se ji je smehliala Štefana; smilila sc ji W morilka, in je bila sedaj vesela, da ji ne bo treni umreti. Sedaj se jc dvignil sodnik s sijajnega sodnjega stola in je mogočno zaklical:
»Naj stopita naprej vodnik prepovedane papeške procesije in njegova pomočnica, daj sta na vrsti vidva!«	„ •
Menili je s težkimi koraki stopil naprej Temno je gledal, globoko, s težavo te hodil po sapo; lahko, skoraj veselo je prešla Steion« dvorano ter sc je postavila tja, kjer je ravno kar še stala nesrainnica.	7 r.
Tako sta stala oba pred sodnikom. L.upi timi očmi gleda Štefana sodnika m misli,, o ima prav tako divje oči kakor njegov »JO, tuu obrvi i'ma smolnatočrne in napošev, prav kor sin. Smehlja se.	,„ .„„ril z
Sodnik jc molče in nepremično meru
ostrimi pogledi najprej meniha, potem deklico; le roka, na kateri se je blestel v solnčnem loju zeleni kamen prstana, se mu je nemirno tresla. Ko je govoril z morilko, mu je bil glas miren in skoraj mehak, sedaj pa mu zveni glas mrzlo, železno trdo:
■»Menih Albert iz Garstena, ki že toliko časa psuješ in zmerjaš po Štajru. koliko si star, kje si rojen, kdo so tvoji starši? Pisar, pišif«
»Rojen sein v Kartavzu na Tirolskem, star sem trideset let in sem profes v I.auibnhu, sedaj sem gost v Garstenu.«
»Res, tema dvema samostanoma delaš ve-iko čast. — Sedem mesecev si psoval in nas protestante sramotil na leči, jaz sem vse to mirno prenašal. Sedaj si pa predrzno prelomil postavo, ki sem jo dal zoper kugo; ti veš, da sem strogo prepovedal vsakršne procesije, bil si zraven pri razglasitvi postave, pa si kljubtemu vodil procesijo v Kužni kraj, v Veng; pa ne samo to. tudi druge si nahuiskal Ic tej lopovščini, pri kateri ti jc posebno držala roko ta-le deklica, — Priznaš vse to?«
Albert je stal pokonci pred sodnikom, z uprtimi očmi mu je zrl v oko, roke pa je imel v rokavah redovniške obleke; glasno je odgovoril:
»Res je, peljal sem procesijo na božjo pot v Veng, dobro vedoč, da vi, gospod, nam katoličanom prepovedujete vse zunanje verske pobožnosti.
Nič slabega nisem storil. Kadar zadeneta skupaj božja in človeška postava, mora zmagati božja postava. Kdor je iz Boga, je pokoren božji postavi.«
Mrtvaška tihota je vladala v dvorani. Štefani so sc močno dvigale prsi. močno ji je bilo srce. O, kako lepo je povedali Kakor angel govori. Ta hudobni sodnik mu ni kos in m u ni I
Hendel je rekel:
»Nc priznavam razločka med božjo in človeško postavo, o katerem govoriš. Ce je oblast pravična, je njena postava obenem božja postava. Pavel pravi, da je oblast prejela t meč od Boga. Ti slepi menih, je-li slaba postava, ki skrbi za telesni blagor, za zdravje ljudstva? Seveda, po vaših slaboznanih naukih morajo najprej strohneti telesa, da se izveKčajo duše, ki jih vi katoličani prodajate za denar.«
»Obrekujete,« mirno odvrne menih. »Tako ne delamo. Pravimo: Najprej skrbi za dušo, vse drugo bo privrženo. Vi pa dušam jemljete kruh, postavljate se med Boga in tr-
Seče človeštvo, ' o prepovedujete, kar veleva og. Zapovejte majniku, naj ne cvete, in_ zimi, naj ne prinaša snega; ujemite solnce in jc zaprite v sobo, da bo tema zagrnila zemljo; priklenite strelo v kako hišo, da ne bo več udarjala in° užigala. Prav tako je nespametno, če se vi, umrljivi človek, postavljate med Boga, večnega Gospoda vsega stvarstva, in človeka, ki hrepeni po Bogu kakor oy-ok po materinih prsih, kakor jagnje po pašniku, kakor morje po brezdanjem morju.«
Izmed črnih svetovalcev je nekdo za-smehljivo zaklical:
»Jczes, koliko besedi za en krajcar.«
Hendel se je hladno smehljal; toda iz pogledov so švigale strele.
»Zakaf vse to prazno gobezdanje, v kakšni zvezi so z mojo postavo solnce, materine prsi in ne vem, kaj ie vse, Kdo se postavlja med Boga in ljudi, morda moja postava, ki zabranjuje kugo? Postavi se ti za sodnika mestu, ki ga ogroža kuga, daj ljudem slabo hrano in kalno vodo, pusti jih, naj hodijo molit v okužene brloge, no, potem čestitam mestu, Vjer boš sodnik ti, ki rešuješ duše.«
Albertu potemni obraz in stresejo se mu roke v rokavih; glasno je zaklical:
»Nisem dosti pretkan, da bi postal sodnik; toda, pri Boguf bili so v Štajru katoliški sodniki, ki so vse drugače ravnali kakor vi...
Dobijo se med nami, ki se ne brigajo za telo in za minljivo življenje in hrepene samo po večnih dobrinah. To pa ni zapoved. So pa tudi sovražniki Kristovega nauka, ki se ne menifo za duše in postavljajo olta 'e telesom in minljivim stvarem, kakor so nt^edai Izraelci molili zlato tele, ki je jim je razbil Mozes. Uotovo pa je slabše, streči samo telesu ln njegovi poieljivosti, kakor pa zatirati svoje me-
so, da se reši duša. Krist je rekel: Iščite najprej božjega kralfestva, vse drugo vam bo
privrženo.«
Zopet vse tiho. Toda z brezmejnim zaničevanjem je sodnik dejal njemu, ki je stal pred njim kakor Štefan pred velikim zborom: >Naj živi zlato telel To vas grize, lenuhi, da smo po svoji marljivosti in vztrajnosti prišli do premoženja, dočim vi nimate ničesar, čc si ne vzamete iz skrinje za odpustke... Je-li kraljestvo božje v kužnem gnezdu? Ga fe li treba iskati v Venjju? Povsod je, kjer molijo pravi in zvesti kristjani. Kjer so dva ali trije zbrani v mojem imenu, sein jaz v sredi med njimi.
Res, treba je velike potrpežljivosti, poslušati tvoje pobožne čenče. Nisi zato tu, da pridiguješ, — marveč da odgovarjaš sodniku.
Postavo sem dal v cesarjevem imenu, ti pa si jo prelomil. Povej mi v zagovor kakšen tehten razlog, če ga imaš, in ne klepetaj kakor ženska ropotulja, govori k stvaril«
Albert, menih, je odgovoril z dvignjenim čelom, r. mogočnim glasom. Kakor strela je sodniku švignila v glavo misel in spomin na onega bojevitega moža, ki ga je pred tremi meseci videl umirati na pepelu,
»Zagovarjam se s tem, gospod, da vaša postava nI to, za kar jo napravljate. Niste je dali, da mesto ubranite kuge, marveč da zadaste smrtni udarec katoliški Cerkvi, ki jo sovražite iz dna svoje duše.
Ni res, da so grobnice pod far- cerkvijo odprte in okužene; ko sem sc včeiui poslavljal v cerkvi, je dišalo po cvetju, ne po mrličih. Ni res, da romarji, ki grejo na božjo pot, prenašajo kugo; če je kuga res že na potu, potem pride in se širi po zraku.
Ne skrb za zdravje, marveč sovraštvo vam je narekovalo to zapoved, in pod to sekiro prostovoljna ne položimo svojih glav. Bila je naša dolžnost, da smo se uprli vam, ki ste izzvali nas in našo vero. Ko so rimski cesarji izdajali odloke zoper kristjane, so jih sicer pohlevni kristiani trgali raz zidov in so se dali potem levom, da so jih zmleli.
Da potožimo Bogu zaradi vas, da izprosimo milosti zase ki smo v veliki stiski, zato smo hoteli na božjo pot, vi pa ste nam s silo zabranili, toda, gospod, naša srca so prosta, in vsa naša srca so sedai v Vengu in molijo tam.«
Listnica uredništva,
F. Z. S. V Ameriko zaenkrat še ni pot odprta. Torej bodete že morali potrpeti, da. se sklene mir, — I. S. G, Če je dotični vojak ujet na Italijanskem, se ne da v teh razmerah za njegovo rešitev prav nič storiti. — F, Š, L. Bo vsak korak zastonj. Podpora, ki bi se imela izplačati še od avstrijske vlade, je izgubljena. Novo podporo bodete dobivali od 15, januarja 1919 naprej, če ste vložili pravočasno (do 31. januarja 1919) novo prošnjo in če bodo povolj-no rešena. — J. M. V. L. Če ste podpisali vojno posojilo pri kakem domačem poveljstvu, naredite nanj tozadevno vlogo, če pa ste to storili pri kakem tujem polku, so obligacije bržkone izgubljene. — J, Z. S. Naredite prošnjo na poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani,
m- w ženska m
v starosti 30 - 40 let se sprejme v službo zu pome anje, ribanje hodnikov in stranišč, stanovanje v hiši ali tudi lahko izven iiiše, hn.na dobra in zcdoslna, plača po dogovoru. Ponuditi se je HOTEL .SLON. v Ljubljani. 1866
ima na prodal Sadjarsko društvo t Šmard, pošta Radomlje. Cena 4 K za boljše vrste, 3 K »	' za slabše vrste,	i i
2 krepka vajenca
sprejme Lndovik Jaklič, mizarski mojster v Ljn-bllanl. »arije Ter»*ije cesta št. 18.
Preklic,
Podpisana Helena Srien, posestnica Iz Ves« St. 15, občina Vodice, preklicem s tem, da nI okra, del denarja Herman AnžtC, česar sem ga bila obdolžila.
_Helena Sršen.
Opeko, živo
apno, cement
v celih vagonih oddaja po primernih cenah transportna in premogovna tvrdka
F. & A. UHER, Ljubljana,
Selenbnrgova nI. i
Kmet z ženo
brez otrok (ali največ eden) oba zdrava, pridna vestna in samostojna delavca se sprejmeta ni i majhno posestvo v ljubljanskem predmestji, največ jo vrta za obdelovati ln pa iivinoreja Hrana dobra ln zadostna; stanovanje prosta Plača po dovoru. Služba stalna. (Za kakega begunca tudi primerno, če misli za stalno). Pisme no ponudbe pod Kmet z ženo 1884 na npr. DomolJ t
Sadjevec« vino in kislo vodo
razpošilja A Oset, p. Oni anj. 1658
S Avtomatična past ZZ
M podgan« K 7*SO, pa miši, i« pločevine najboljša izvršitev K li-SO lote brea nad« gorstva ao 40 iivali v eni noči, ne aapuete nikafce slodi in so samo aopet nastavno. — Paat m nflnrko „BapiaH viamo na tisoče Ščurkov v eni noči, po K 8*DO. — Izborho delujoči lovihio »a muhe „Xova" komati K 6-flO. 1'ovsod natboliši uspehi Mnogo »ahvainio. 1'oAilja se po povBetin, Poštnina K T20- Isvoana tvrdka THTSSS, Oaaajmu, VnlliCtui« 11.
v službo za 100 K na mesec. Pišite na uoravo »Domoljuba" v Ljubljani, pod - številko 1723. ==»
Proda se
z oklepi in polkni, velikost 128 In 104 cm. Cena 350 K. JOSIP HEYBHL, Kamnik.
Nad 1 milijon v rabi!
Viak sam lahko popravila I
Moje patentovano roCno illo šiva prav naglo kot šivalni stroj. Največja iznajdba, • katero s« more krpati vsnje, raztrgane lavlj«, konj. opremo, kože, preproge, odeje, blago za šotore, vreče, klobučevino, plašč« za kolesa, platno, vseh vrst blaga, Oblek« itd. Vsakomur potrebno. Dobrota ta rokodelca in kmeta. Dragocenost za šport. Trpežna izvriitev. Lahko v rabi. X« porabnost ee femU. Prekaša vse konkurenčne izdelke. Manjka« II ne bi smelo v nobeni Mil. Mnogo zahvalnic. Cena kompt. šlTu s sukancem, 4 razi. iglami in vporabnim navodilom K 3*70, trije kosi K 16*20, pet kosov N 24*90. Poštnina posebej. Poti-lja po povzetju
Friderik Stelnhoff.
Dunaj II/5, Pratarstr. 13—1.
Strm 12-*
13
m

kop ur, ziatnins ia lr;l;saW io
^^ zaupljiva stvar
zato se j»rf nakupu obrnile na jjt tvrdko F. CUDF.M 1»N
CŽSPti fl. pOŠte v Ljubljani.
siuno
Cudov.to šilo le K 150.
<!va Inko nonlo proSivnc vbode to! Šivalni Itroj, _ Na.veca Iznmdba, s katero tupre vsak sam krosi! in Siva« usnic, raztrgane cevfle. konjsko opre-{,, Vfcfc p atno In vsako dnino moCno blago. Neobhodno polrebno ra vsakojiar. Jamstvo za po-rabnost Cena kompL Sllu s »"kancem, flrann.ra 5lvankeaii In nerabnim tiavodllom K «'SO, 5 Kosi K 13'-. PoSill« po povzetja,
K. Svoboda, Oooaj, 111/2,8i essgasse 13-404
iiiniiniiu^
GOSPODARSKA PISARNA
I DE: IVAN ČERNE i
i LJUBLJANA. MiklcSiCeva ccsla Si. 6. g I poslopje UIIOSHC POSOJILNICE, i
g daje nesvoie v vseli gospodarskih zadevali in pre-p moženjskih vprašanjih: izposluje posojia, posre-p dujo prodajo In nakup vrednostnllh papirjev in fe tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh poseslev. izvršuje cenilve in oglede. Promet I z Ameriko. Jc-dlna pisarna le vrste v Jugoslaviji.
I Držaje od 9.-1. ure dop. od 3.-5. ure § f pop. Straši j.e s oismom. znoinhal S
Ic	J
^iifiiiiiiism » •	nmm» i':iiiii'i:iii!iiuiiiiiiiii: u-aua: 3*4
Užigalnik!eK5--
Gori na priliik. r.cob. cotr.inesto viiqalic za tnC in mXiaanje. Plo*k ali v' obi. Granat« kom. K £•-, 3ko»l II «-50. Nadin, kamni tur. k 2-80 1(0 kosov K 20--.
_ _ Polil |a po poi*.
SWOBODH. Dunaj III/2. ttlessrja:,« 13 - HM.
St. 60. ASCim^ON v n« i-
i r f- >lj*,i. cpdh jo I lil - krt;.. — Zebt«T»|t« J Veliki	/ vei nogo I0C< I
»likam:' brciflačao. 1
F. r.nna. Slarlbor it. 7S. I
4 iBisi - podgane
^ stenice-S£nrM
In vsa £olaicn mora poginili al;o porabljate moja najbolje prciz!:uSena in splotno hvaljena sredstva kot: proti poljska miiim K 5'—, za podgane in miti * 5*—; osobito ostra pasla za podgane K 6'—j za Ižnrke S K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; Wi««Talec mollev K J'—j praleb proti mrčesom 9 ta « K; tinklara proti Klen pri ljudeh 3 Ki m. «Uo " ■« Pri a»Uit a Ki pralek u «11 t obleki ta perila K 2 —, tinktur* za bolhe pn pteb K t 50, taktora proti mrčeta u sadja in zeltoladi luni. Cevalec rastlin) K 3—. _ Poillia po porzetju Za. vod za ekspor,
M. Janker, Zagreb 116, Petrinjska ulica i.
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke X«'*"1« » semeni SEVER & komp. ;- LJUBLJANA, Woliova ulica it. 12
Kče se lobra samostojna
kuharica
e večletnimi spričevali za veliko gospodinjstvo Ponudbe na posestvo Voljčjl potok,p.Hadomlj2;
hutaja konzoreil 1»
»Domoljuba«
."prejmem močoe deSavce
sa izdelovanje cementne strešne opeko proti dnevnemu zaslužku od K 12-- <lo K J--. Prosta hrana In stanovanj«.
Miha Osnahen, Vis;njaoora.
l/ntinnimin CTTi!0 domače, zanesljivo hi priznano
KOrCIiiBVO Sfclilt. najboljšernzpo5il]a opetmne
Ob.ak, Sv. Ur. gor, p. Ortack, |io3 li liter, pri odjemu nad 10 I pa po K 2 50. Pesa za krmo mamutovka. velikanska, valjasta, po 8 K liter, pri odiemu r.ad nad 10 I po K 6"50. Dai-c HSol »atičnlk lil zgodn|i grah, oboje po ugodni ceni. Pošilja sc Je proti povzetju.	PJ
rjnr! ;n vnrnlr imam naprodaj: med-pilano«,
mBU lil VUaCH zaucsljiv, ICO lig; vosok, pristno čebelni, KO ki?. Cena po dogovoril. Ku-poc naj se obrco na naslov: Ignacij Orčar Cvibaij 3, p. Žužemberk.	l"-^
Ž i »r iMAMnlril Saueraiatin Kcrber-
ivinorejci: jevo krepimo krmilo
kot nejboljSa krma za govedo, profiiče ln konje je zopet doSlo. Učinkuje: hitro rc.st, po-vzdigo molžnosti, okusno kruto in čvrsti liastavek mesa in masti. Poskusite, da se prepričale. 1 znv. 5 kg K I'l 80. Glavna zaioaa iu prodaja MILAN 1374 KRJiVflNJa, Eeguaje pri Eakeku. 3
NAZNANJAM =
ŽfTrnam°bzScUt Wi«yu IllilCiCB «1 ICliJ domačega izdelka ter se priporoCflin za fir.ej"B d?In iiatiinfito po mer). CER£R WROS., čevljarski 1187 mojster, Lnkovtca pri Domzalau. (10)
Pile,
lCOi
orodje
rnvsosvrbe, vnajboljJi kakovosti, priporoča
Odon Koutny,
£pecijaina trgoviu.) je-klonine ia tehničnih potrebščin t Ljabliani, Kolodvorska ulica 37.
Mm\z s hrmo, pisma, mim it^.
izviauje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Pravo žollo
domače milozapranje
1 kg K 10-—. Tri naročil enega zabojčka okoli 31/, kg K S6-— franke, PoSilja po povzetju zavod za eksport M. Jfinker, Zanreb SLI, Petr.njska 3.
7. naročilom se prosi pesiati tudi polovico zneska.
Gospodinje ne zamudile prilike!
Naročile takoj
PoElni zavitek 5 kg Istega mila K 32 70. Istotam milo za britje, komad 2 K. Razpošilja JANKO PINTAR, Sp. ŽiJka pri Ljubljani.
Srbečico, liiaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zajamčeno „8kabofonn« ma. žilo". Popolnoma brez duha, ne mate. Poskusni lonček K 4-- veliki K 6 -porcija ca rodbino K 15-—. Zaloga ra Ljubljano ln okolico* Lekarna pri zlatarn
jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1I>80 _£glUna »ar»tr»no njanko „8k»kotor«"l
Odgovorni uredolk Josip Go.OnUr t Ljublj.ot
NajlcpSi
nageljni ""
PoSiljajo se na vsestrani. Cenik /nRi„n, > , Roman Brezočnik, razpofj ahdca Si"1,'™«^ peljnov, Maribor ob Dr, Gahr aLbi ^"1'^
za saiie oo&e in domočo mmm
jc zadnji čas, da oddaste te ,,rCdm<J J IWr Kupuje jih Se po najvišji'
Franc PogaCnik, Ljubljana, DunaZ, cesta 36, ki kupuje tndi druge pridelke k£ smrekovo seme, lancno seme kn«? pije, solntnlce ln bučno seme, C njevo seme, repno seme in d™ _poljska semena. v
Čevlje in opanke
vsake vrste si l»hko sani unbi'e (tuniplaUM naroči	' v ' '
za ccno od K 14-— postavno tovnrnn, roJiljap« poStnem povzetju
SMEV, tvornlca sirojeva, Bjclovar.
Zobotrebce
okroglo rezano, poleni r''«;čnRlo rezana (fino lirubcne) kupuja po najboIISi ceni tvrdka Aat Krisper, Ljnbljana, Mestni lig. £71 (10)
Citajtet
Ravnokar je SiMn kniV/'ca:
Dr. D. Derč: »Dojenček, njega negovanje in prehrana."
Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepka otroke, morajo čitati to knjižico. Pisatelj -zdravnik-strokovnjak za otročje bolezni - podaja prnkttčre nasvote, kako Je ravnati t dojenčki. Knjižica se naroča pri Tlakoval zaotaf v Ljubljani, Sodna uUca it. ». Cena k poštnino K 3 m Denar jo poslati naprej, ali p» se poSlje knjižica po povzetju.
^ HAT. ARBI *
delavnica peči in Štedilnikov Donžalab priporoča zalogo kruJnlh pen ■» ploM za šledllnlke ter vseli vrst sobnm pe»
HT Kupim vsako mnoiino lepo trteea
& prečiva G
Ponudbe ustmeno ali pismeno s ceno Ing cem je poslati na Ivan N. Adamič, Ljaoija Sv. Petra eesta It 31.
. kolo
iS as^fc Slamoreznjcf
Tiska J«go.lofW«U