61. številka.
.3 »
vc
Trst, v ponedeljek dne 16. mar-a 1903.
Tečaj XXVIII
glasilo političnega društva „€Binost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Moiin piccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst-
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia Štev. 12.
Iz
razprave ? posta? na Dnnajn
določbe v zakonu, do sklepa, da tega ni treba, ker ostane § 13 sod. reda v veljavi.
zakon za ureditev jezikovnega vprašanja splošno v državi zdi se mi v toliko blago-
G ovor p >-l*nca dra. Andreja F e r j a n-či ća v wji dne 10. marca 19i>3
(Zvršetek.) Z oz rom na to je via<1a izjavila, da bo prihodnji zakon, uvodni zakon civilnemu pravdnemu redu,	potrebne jezikovne do-
ločbe. Pa tudi ti zakon ni ničesar imel, in ko se je zopet pov farja a pomanjkljivost, je rekla vlada: Zidnji zakon, sodna instrukcija
—	takrat še ni bilo koočno veljavnegi imena, danes s- imenuje: zakon o sodni orgtmzaciji
—	bo obsegal jezikovne dol <čl>e.
Končno je prišel ta zkon, pa tudi ta ni imel besedic* o jeziku orel sod ščem. Jaz sem bil p <ttm, da-si nisem bil čien ousefca, v ferman^ntnem odseku vložil predlog, ki naj bi odpomogel temu nedostatku, in zahteval sem, da se o tem predlogu sklepa ter se isti vtakne na kateremkoli mestu v zakon, ki se je ravno takrat razp-avljal. Moj predlog se je glasil (čita) :
»Strjnke in n^b zae-t >pniki ee morajo v svojih p:?men?h vlogah in u*tmh napoved h p siuževati ene^a deželn h jezikov, i>» m jrajo v tem jez ku sod šča vse sp.se in rešitve sestavljati i a zadnje izdajati.«
Ta predlog sem f rznul ral po posvetovanju z odličnimi osebami in strokovnimi poznavale; e dnega p isto panj a ; jaz sem bil tu li pomirjen, da bo s tem predlog ;m tud dosežen v spe h v zakoniti ureditv; jezikovnega vprašanje. Na mojo veliko žiloat se je ta predi >g v odseku odklonil; odklonil ne le z glasovi nemških od*ekovih členov, temuč tudi z glasovi n«>nemških členov. To, gospoda moja, tudi za Čehe ni brez zanimanja, katerih odsekov člen je istotako odicloiil m j predlog. Dandanes »-e na^kakujejo na Češkem Stremav rove naredbe — a kaj obsezajo St^emavruve naredbe ?
Ničesar razun tega, kar je v* tem mojem predlogu glede jezikovnegi vprašanja na so diščih. Stremavrove naredbe so dandanes »ko« papirja«, ki se lahko raztrg* ; ako bi se bil ta moj predi« g vspreje!, bi bila to »jeklfna tabla«, in z vsprej tjem tega predloga bi se bil odpravil jez kovni prepir iz sodnih dvoran ; sodniki bi imeli obvezne določbe, in raba jezika bi ne bila odvisna od njihove dobre ali slabe volje. In kako potrebna hi bila taka dol« čba ! Rekel sem: st-iri sodni red, ki je bi! iz leta 1781 ki je bil torej z i nad stoindvajset let star, je že imel jezikovno določba.
Tedaj je prišel isti g. dr. B lernreither, ki je v začetku povdirjal potrebo jezikovne
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji
spisal K«aver-Šandor-OJalaki ; prevel
XX
5S
t. C.
—	Iq glejte me — tu sem se vedno v Zagorju! — se je umešal Kleauševič hitro.
—	Moj H'gin me že osem dni drži tu. Me ne pušča, pa me i«e pušča. Ne vem — kaj poreča Babeta — sirota je tako sama. Ali se ne čudite? — obrnil se je do Leva.
—	Čemu naj se čudim? Naravno, da Vam je ljubše bivati v Zagorju. Pa pri prijateljih ! Moj oče se še sedaj jezi, ko ste zadnjič tako hitro odšk
—	Tako? — O, pridem zopet — in skoro. H s je, da živim v mestu divno — kakor mal oog na Framozkem — ali vendar vse me vleče k Vam.
—	Da — da — naše milo Zagorje. Brez njega ni nič V mestu je seveda lepše
—	človek ne pozna ne skrbi ne truda. Ali ni vsakdo tako srečen, kakor na« Klenuševid
—	našel je kupca. Meni je teže — kdo kupi moje polomljene Dragance ? Meni seveda
Čudno je pač: ij 13 teaja 120 let sta-	dejnega pomena, ker bi se že zbog njegovega reda sodnega reda naj bi ostal v veljavi ;	značaja kakor okviren zakon razpravljalo o vse drugo pa, kar obsega sodni red, naj bi	njem v državnem zboru in potem tudi V de se nadomestilo s civilnim pravdnim redom,	želnih zborib, kjer bi se okvir spopolnjeval z Ta revna jezikovna določba i; 13 ap'ošnega	določbami deželnih zastopstev. S tem bi se sodnega reda, ki se je sestavila 1781, in ki	nekako ugod io enemu in drugemu stališču, le določa, kateri jezik naj rab'jo strankp, ni-	onemu državnega zbora, in onemu deželnih kakor pa ne, kateri jezik naj velja za so lišča,	zborov. Nadalje bi se ugodilo s tem tudi v sodnike, ta določba naj danes — po 120 letih	tem pogledu, da bi se z okvirnim zakonom — zadušča našim potrebam na sod š^u ! To	jezikovno vprašanje uredilo p > narodnih indije nezmisel; toda gospod poročevalec je hotel	vidualitetah in po deželah.
z isto prepričevalnostjo, s katero je poprej	Z okvirnim zakonom bi se torej izognili
dokazoval in povdarjal potrebo nreditve je-	principijelnim težkočam.
zikovnega vprašanja, pozneje dokazati ne-	Deželno zakonodajstvo bi moralo izpol-
potrebnost take ureditve. Na	niti okvir z določbami, ki bi, Kakor samo ob
ta nač n se je torej zamudila tudi druga in	sebi umevno, morale biti v zmislu § 19 drž.
znamenita prilika za urejevanje jezikovnega	onovnega zakona. In če bi deželno zastopni-
vprašanja, zamudila na veliko škodo vseh	štvo ne hotelo izvesti okvirnega zakona, bila
nenemških narodov v Avstriji.	bi vladi dolžnost, da uredi začasna določila,
R»kel sem : S to edino določbo, ki ne	ki bi, oz raje se na temeljne zakone, stopila
}>ovdarja samo jezika stranke kakor J? 13	v veljavo kakor provizorična določila. Na ta
sodnega reda, t-'muč ureja tudi jezik sodnikov :	način pa bi se tudi jezikovno vprašanje ure-
s to edino določbo bi bili priš i do istih je-	dilo za vse narode v državi, in ne, kar nam
zikovnih pravic, ki jih uživajo Čeh i veled	je neumevao, da govori vlada vedno le o
Stremavrovih naredb, v velik blagor za našo	ureditvi jezikovnega vprašanja na Češkem in
narodnost in v njeg ivo veliko pomirjenje,	M iravskeii:.
kajti, kakor rečeno, mi stojimo izven zako-	Apelujem na naše češke sobrate, naj
nov ter smo izročeni sodiščem na milost in	nikdar ne pripuste, da bi se zopet poskušalo,
nemilost.	urediti jez kovno vpraianje le na Češkem in
Zamu lila se je torej tu li ta prilika, in sedaj	Moravskem. Naj imajo pred očmi, da naši in
je vprašanje: Kako se uredi jezikovni vpra	njihovi sovražaiki izrabljajo to delno uredi
šanje, ki se po mojem prepričanju ne umiri	tev jezikovnega vprašanja, ker dobro vedo,
in se tudi ne more umiriti!	da, ako bo jezikovno vprašanje le v teh kro
S »temeljnimi načrti« vlada ne pride več,	novinah urejeno, v drugih kronovinah ne
ta pot se, po mojem mnepju, ne nastopi	pride ureditev nikdar več'na vrsto. (Pritrje-
v e č.	vanje.)
O vseh dosedanjih poskusih, gospoda	Mi pa se nahajamo v neznosljivih raz-
moja, se še niso poravnale n t najdaljše se-	merah. Vdled teh razmer trpi naša narodnoBt
gajoče d tVence in divergence glede stališča	na številu in pomembnosti, tu kličem našim
nasproti jezikovnemu vprašanju. — Nekatere	Bobratom v spomin, da naj nikar ne smatrajo
stranke zastopajo stališče, da se mora jezi-	naše usode površno in naj je ne podcenjuj o.
kovno vprašanje urediti v drž. zboru, druge	To bi imelo izmenjevalne učinke na njihove
stranke pa zahtevajo, da ee mora urediti v	politične razmere na severu, ako bi se z nami
deželnih zborih.	na jugu napravila tabula rassa.
Na drugi etrani so tudi različna mnenja	In končno apelujem na zastopnike če-
o tem, ali naj se, v slučaju da pe uredi v	škega naroda, da naj se nikar ne spuščajo v
državn?m zboru, jezikovno vprašanje uredi	ureditev jezikovnih razmer na dosedanji način,
potem z enotnim zakonom al po krono-	tudi že iz vzroka ne, ker ta način ureditve
vinah.	pogreša vsako sled slovanske vzajemnosti.
Vsa ta vprašanja so neporavnana, in jaz	g tem zaključujem. (Pritrjevanje in pri-
ne morem verovati, da bi bilo pričakovati	ZDanje.) zjodinjenja glede teh vprašmj in da bi Be zjedinjenje doseglo.
Ako upoštevam vse to, zdi se res oni predlog, ki je prišel v javnost, in ki je mne nja, da bi bil okviren državni jezikovni zakon v stanu izogniti se vsem tem težkočam, vreden, da se razmišlja o njem.
Poiitični pregled
V Trstu, 16. marca 1903.
Manifest ruskega carja. Manifest Okviren carja Nikolaja je bil te dni predmet razpra
zadostujejo. Človek se navadi. No — jaz pote. Krasni kodrasti črni lasje so ga zapu-
nisem že dvajset let sel nikamor.
—	Ali ne bi nadaljevali — oglasil seje Krtica, suhljat majhen starček s gostimi lasmi brez prave barve na četerjoge lnati veliki lobanji, ugasivši silno željo domačina, da se loti »podobic«, kikor je rekel Krtica.
—	Seveda — seve la — ne dajajte se motiti — je pritrdil Lev hitro.
In starci so se zopet lotili »dela« — kakor se je izrazil Albanič.
XX L
Albanič je bil okrogel debelušist in od večnega Bedenja in čepenja v sobi predebel človek. Let mu je bilo okolo šestdeset, ali izgledal je stareji. Tako je bil težak in nespreten v kretanju. Nekdaj, ko je bil še mlad, je bil na glasu kakor najlepši, najfi-neji in nsjelegantneji mla lenič. Bansk', škofovski in velikaški dvori so mu bili odprti š rom, ker je bil prvi plesalec, diven pevec, lovec, da si ga moral iskati, a frake Bvoje, divne svoje frake, jasno-modre, ali jekleno-temne barve, je naročal naravnost z Dunaja (enkrat celo iz Pariza). Od vsega tega kakor da ni nič več ostalo na njem. Edini očesi le sti imeli še nekoliko svoje nekdanje le-
stili popolnoma in od njih ni bilo več nego nekoliko rujavih, nerazčesanih s >pov tikom rad debelim vratom. Nežni — morda preveč lepi in že iski obraz se je razlezel v tolsti rudeči in napihneni lici, ki sti široko in globoko padali k dvovrstnemu podbradku. In ta obraz bi bil naravnost grd, da ni sijal od nenavadne dobrote iu neke otroške mehKobe. Od finih odličnih maoir, od elegantne toalete je ostalo še manje sledi. Po zimi in po leti je nosil isto široko platneno obleko, ki mu jo je izgotovljal kmet krojač. V zimskih dneh itak ni zahajal niti na hodnik, a sobe so mu morale biti vse dni zakurjene, da se je peč žarila — pak je tako lahko bil v svojem platnu.
»Življenje — in njegovi udarci — me je naredilo tacega — je vzdihoval, gledajoč na svoj oljnati portret v naravni velikosti, kjer je bil naslikan v narodni ilirski obleki še kakor prekrasen mož.
»Lenoba — lenoba!« — - so si mislili o tem mnogi, no, morda pa jo je še najbolje pogodila stara Blinjevička, ki je vedno branila svojega soseda in govorila: »Ni samo lenoba — bodimo ljudje! Kako naj ne po-
vam po evropskih novinah. Naj pa so bile te novine že mnenja, da je manifest prišel iz plemenitega mišljenja carjevega, ali pa iz strahu pred gibanjem, ki se pojavlja v narodu : vsi mu priznavajo velik pomem, ga smatrajo znakom, da se bo javno življenje v Rusiji razvijalo v zdravi svobodnostni Bmeri. čuje se n. pr., da je ruska vlada hkratu s proklamacijo manifesta sklenila, da ee vsem dijakom, prognanim v Sibirijo, in drugim političnim obsojencem omogoči povrnitev v evropsko Rusijo.
S posebno misijo v ta namen da je odšel v Tomsk adlatus v ministerstvu za notranje stvari, general Vale. Poleg tega javlja »N. Freie Presse« iz Rusije, da se namerava vse dijake, ki se povrnejo iz Sibirije in druge izgnance, rešiti policijskega nadzorstva in nasledkov istega.
Zabeleženo bodi ! Te dni smo bili sporočili, da je francozka komora soglasno odobrila Bedanjo vnanjo politiko Francije in s tem torej tudi zvezo z Rusijo. Kajti tega menda ne treba še le povdarjati, da vodstvo sedanje vnanje francoske politike ureja vse razmerje do druzih držav evropskega koncerta ravno in s posebnim ozirom na zvezo Francije do Rusije. Ali z drugimi besedami : da je vedenje Francije do druzih držav prikrojeno po zahtevah nje zveze z Rusijo.
Rekli smo, da je francozka komora enoglasno odobrila to vnanjo politiko, a v tej komori tvorjo močno in vplivno skupino tudi socijalisti. Torej so tudi socijalisti odobrili vnanjo politiko Francije in zvezo z R u-s i j o.
Mislilo bi se morda, da so socijalisti v komori s tem glasovanjem hoteli ustreči le hipni potrebi istega dne, da je bil to le čin hipnega oportunizma in morda le taktična poteza na parlamentarni deski. To domnevanje je krivo. Bivši minister in vodja soci-jalistov MUlerand je imel te dni v Cheru govor na shodu tamošnjega socialističnega združenja. Na tem shodu je mož razvijal program stranke in je v istega pritegnil tudi dolžnost socijalistične stranke, da se udeležuje odgovornosti na vna-nji politiki.
Še neko drugo izjavo je podal Mille-rand. Jaz sem — je menil — pristaš ločitve cerkve od države, vendar se pridružujem mnenju sedanje vlade, i k i n i z a t o, da bi se proračun za bogoslužje odpravil.
Iz dejstva, da so francozki socialistični poslanci glasovali za sedanjo vnanjo politiko Francije, i a iz nastopa g. Milleranda, se da-jajo izvajati jako opravičeni in koriBtni zaključki. Za sedaj se moramo izogniti temu
stane tak, ako se pomisli, da ga je zadela vsaka nadloga, kolikor jih le pozna svet — in vse mu je šlo vsikdar pod zlo.«
Po očetu je podedoval prilično imetje, ali tudi nekaj dolgov. Oče mu je bil cesarski general v granici, pa pošten človek, pravi plemič in oficir od glave do pete; on ni zaal, kakor nemški generali, nabrati si svotico za Btare dni; nasprotno — dodajal je še od svojega. K temu so ga napravili še velikim županom, ko je bil odšel od vojaštva
v penzijo, a na njegovo največo nesrečo bila mu je žena madjarska velikašica, ki je hotela in znala gjsposki živeti, a ni umela računati. To svojstvo kakor da je prešlo tudi na s na jedinca — na našega Higina, katerega je mati odgojila za pravega kavalirja. Tedaj že je bilo v navadi, da se je računalo na dobro partijo, pak je generalka o prejemanju Higinovih velikih računov vedno tolažila starega s tem, da krasni njiju Gino najde krasno partijo. Zato mu tudi ni dopuščala, da bi šel v županijsko službo, niti jej ai bilo ljubo, ako se je družil z Ilirci, ki so bili večinoma »reveži« kakor »miš v cerkvi«. (Pride še.)
radi p manjkanja prostora. Le toliko naj	jevega trga. Ali ta logika ne drži. Morda je
rečemo, da iz rečenih dveh dogodkov zveni	tu tudi namen zasmehovanja vseh onih dr-
pripoznanje, da tudi socijalisti morajo raču-	žavnih uslužbencev, ki niso dosegli časti
nati z razmerami ; da tudi oni se morajo	uradnikov, oziroma hujskanja državnih urad-
sp ust i ti iz meglenih višav neizprosnega dok-	nikov proti podrejenim u-jlužbeneem. »Pic-
trinarizma na trdna tla realne politike.	colo« meni torej, da bi bilo poniževalno za
Macedonsko vprašanje. Človek, ki	državne uradnike, ako bi volili v istem raz-
preko glave tiči v dolgovih, ima lahko naj-	redu s služabniki. To stališče »Piccolovo« je
boljšo voljo, da poplača svoje dolgove, a	pač značilno za »Piccolov« liberalizem in za
zaman je dobra volja, ako nima sredstev, da	toli povdarjano ljubezen camorre do —
bi upnikom ustregel. Kavno tako, kakor preko	ljudstva.
glave zadolženemu upniku, godi se tudi	Ali tudi doslednost camorre je vredna
Turčiji : mt goee ima res dobro voljo izvesti	svojega denarja. Ne smete namreč misliti, da
reforme, ker bi slednjič to bilo njej v ko-	so ti signori vsikdar na tem Btališču, da
rist, saj Oi s: le na ta način stalno zagotovila	namreč ni dopustno, da bi uradniki in
posest svojih p krajin v Turčiji. Ali kako naj	uslužbenci volili v enem in istem razredu. A
turška vlada izvede to težko nalogo, ko vlada	kaj še. tudi v tem pogledu «e signorom sta-
v Turčiji prava anarhija. Kdor ima v Tur-	lišče menja po — potrebi ! Ce tako zahteva
čiji orožje v roki, ta je gospodar situvacije	njihova korist, so ravno gospoda, ki kra-
in se ne br ga za povelja viših oblastev in	ljuje na magistratu, prvi, ki tlačijo razne
centralne vlade. Da, d< gaja se, da se različni	! podrejene organe v iste razrede, v kate-
funkcijonarji med soboj t>ojujejo, kakor se je	rih volijo njihovi uradniki,
to dogajalo v srednjeveški vitežki dobi.	!
Skrajno najivni morajo biti torej tisti, ki	■
Hočete-li en izgled ? Evo vam ga ! O zadnjih državnozborskih volitvah so pričakujejo, da Turčija res izvede projekti- i bili vsi tržaški gasilci vpisani v volilne rane ret rme.	liste s pridevkom »impiegato communale«
Jedini turški funkcijonar, o katerem se) (mestni uradnik}! Biloje tudi p o m e-zatrjuje, da ima dovolj energije, izobrazbe in t a č e v, ki so bili vpisani med mestne j odpor, dobre volje za reformiranje, je baje pred uradnike in glej čudo — radi tega niso la-itratkim imenovani generalni inšpektor v So- j honski listi niti zinili!
lunu, H imi paša. Ta jako strcgo postopa j Ako se torej mestni uradniki ne sramu-
tudi vsa dela v tržaški luki, ki so v neposredni zvezi s to železnico.
Borbe t Primorju. Pod tem naslovom priobčuje zagrebški »Obzor« daljši članek. V naslova samem je že označena Tsebina članka. A kdor govori o naših borbah, ne more molčati o tržaškem ordinarijatu, o — politiki naših cerkvenih krogov.
»Oozor« piše :
»Ordinarijatu prihaja v pomoč tudi istrsko politično društvo (italijansko seveda), ki sicer ni prijazno svečeništvu. V svoji zadnji seji je vsprejelo resolucijo, s katero poživlja vlado, naj z ozirom na to, da se hoče cerkve poslova niti, zapreči to postopanje in naj ne imenuje slovanskih kanonikov, ker s tem da se kvari italijanski značaj istrskih mest. Odbor tega društva je sklenil izročiti tudi spi menico o tem apostolski nuncijaturi na Dunaju ter vprašati oblasti, kaj se je storilo, dt se na tem polju obranijo — italijanski interesi!«
Ozirom na novo taktiko nasproti Ric-raanjcem — taktiko sodnih tožeb — pravi »Obzor« : Vidi se iz tegi, kako hočejo oblasti z neprestanim šikaniranjem ljudi ali raz- materinem jeziku ! dražiti, ali pa jih ozlovoljiti ter oslabiti njihov
ključena diktatura, in ki meni, da stranka, ki ima odlrčilno oblast, mora polagati račune pred javnostjo za svoja dela. In 'število teh se je jelo množiti. Zato naj gospoda le zasmehujejo, naj le žvižgajo in pojejo, ali njihovo pevanje in žvižganje ne more motiti razsodnih ljudij, da ne bi videli, kako jih je — "strah ! !
Avstrijske razmere! Nekdo, ki je do nedolgo temu služil pod tržfškim finančniki vodstvom, nam zatrja, da izlasti med finančnimi stražniki vladajo prave — avstrijske razmere!
V Trstu je uslužbenih 600 do 700 finančnih stražnikov in viših stražnikov.
Od teh sti dobri 2 tretjini Slovanov, kakih 150 Nemcev in do 50 Italijanov. Za poučevanje teh organov so posebni tečaji m sicer za Lahe v lfšfrem, ?a Nemce v nemškem, in za Slovane — tudi v n e m -škemjeziku!
Za peščico Lahov se torej obdržuje poseben laški tečaj — kar je tudi povsem na svojem mestu — za nad 400 Slovanov pa ne smatrajo potrebno, da bi iste poučevali v njih
Moštvo je sicer inteligentno in bi rado nastopilo proti nastopanju finančnih c. kr. In žvižgajo in pojejo! Na drugem germanizatorjev, ali — kedo si bo upal — mestu že govorimo, kako se je signoria na j dokler je v službi, da bi začel kako akcijo magistratu razjarila Aradi tega, ker je letos ne- v dosego — enakopravnosti !
pr t Arnavtom, kateri nočejo prijoznati no-|jejo glasovati {in to je prav in lepo) v1 navadno mnogo občanov reklamiralo —svojoj Naš zaupnik nam pravi, da njemu je
ii gasilci in pometači, ki so pravico za predstojeće volitve. Gospoda pri-i lahko sedaj, ko ni več pod oblastjo teh Ve tako (ako ne še več) ka- voščajo Bicer vsakomur njegovo pravico, ali t likonemcev, toda gorje mu, da bi 3toril to
bene oblasti in katerih se turš&a vlada v, družbi z mestnimi
Carigradu ne upa brzdati. Nedavno temu je oboji delavci isto
dal Hilmi paša v
--------- - --------J VWJ1 uuiu.v«	------- --1--------v	" *-»	»
okolici Kačanika poloviti kor državni uslužbenci — menimo mi, da se pod malim pogojem, ki je ta, da to svojo j kedo, ki je odvisen ! Takoj bi ga začeli za
nim služabnistvom ! !
m zapreti Kaiiih petdeset Arnavtov.
Kaimakan, ki je imel izvršiti ta ukaz Hilmi pase. se je sicer s prva nekoliko otre-sal, a feer je bil ukaz z 16 ojster, ga je slednjič vendar-le izvršd. Porti pa to odločno postopanje Hilmi paše ni ugajalo, vsled česar j da so to kaki subjekti nevredni, je musetarifu v Prištini naložila, naj zaprte uvrščali v človeško družbo. Arnavte osvobodi. Musetarif je zbral na to precej u&očnu četo Arnavtov in z isto napa-
tudi državnim uradnikom ne treba sramovati pravico postavi v njihovo službo ! Ce ne, ako oddajajo svoje glasove v družbi z držav- pa ne !
Na tem stališču so signori vedno. A ker
Židje in vsa irredentarska družba se; vedo, da ogromna večina onih, ki so rekla-zaganjajo v V3e državne uslužbence, kakor mi rali, ne bodo mnc žili glasov za vladajočo
da bi se kamoro — je samo ob sebi umevno,
slisevati in konec zasliševanja bi b i neizogibno ta, da bi reveža, zahtevajočega enakopravnost cd c. kr. finančnih uradov — poslali v prognacstvo na kak divji otok !
Ker si pa, kakor rečeno, finančni usluž-da so benci ne smejo, ne morejo pomagati, hočem
dotičniki izzvali nase vso strupeno jezo li- — pravi naš zaupnik—jaz nadomestiti to ter
Posebno se pa odlikujejo v zasramova-1 stov a la »Piccolo« in »Gazzettino«.
nju redarstvenih organov ! Mari ti niso	Ali ste že kedaj čuli o možu, ki je ho-
del ječo. Med orožniki in Arnavti navBtala ljudje?! Mi umejemo irredentarsk« pajace, fjj] v temni grdi noči po temnem nevarnem
je na to prava bitka, v kateri je bilo več mrtvih in ranjenih. Slednjič se je musetarifu posrečilo razorožiti orožnike in osvoboditi za prte Arnavte.
ali povedano j m bodi, da jih to ne reši iz gozdu in je ves čas — žvižgal in pel ?! Go-
»jarmac »avstrijskega tiranstva«
tovo ste že čuli. Mari pa je žvižgal in pel
povedati slavnim c. kr- avstrijskim finančnim oblastvom, da je tako postopanje proti slovanskemu možtvu naravnost — škandalozno, nevredno civilizovaue Avstrije !
V imenu zakona, v imenu pravice in v
Ali pustimo to! Hoteli smo povedati zato> ker se ni nič bal ?! A ne ne — žvižgal	imena v »konih zajamčene enakopravnosti,
naravnost in brez strahu, da mi smatramo in pel je zato, ker se je tresel od	zahtevati da se odpravi to zapostav-
Mmetarif izročil je na to osvobojenim vee državljane enakopravnimi — brez razlike, strahu, a je žv žganjem in pevanjem hotel	lianje slovanskih c. kr. finančnih uslužbencev
vr, m >r in ti a., ap iat^o-n (Inp na- „i: — _ „i; _ a»t^L-tiVi O in-' i	in da se za Slovane (kakor so že za Nemce
Arnavtom orožje in ti so še istega dne na- a]j ^ to ministri ali pa — detektivi. O in- 9krivati ta strah ! padli neko srbsko vas, kjer so ropali in mo- atituciji se ima lahko svoje mnenje, posa-rili. Na tak način je začela Turčija izvajati mjgDa oseba pa je človek kakor vsakdo
in Italijane) takoj
(ki uvedejo
reforme !
Takov potnik po temnem gozdu javnega
v viharni noči občinskih volitev	^
so tudi vladajoča signoria. Vest tržaškega	* s ucaj, ..a se< anj
slovanske iu-
mnenja in
Tržaške vesti.
Včerajšnji prireditvi. Toliko javni shod v Rocolu, kolikor veselica »Kola« v »Narodnem domu« v Barkovljah, sta vspela povsem povoljno. Por* čili prideti, seveda.
S »hoda v Rocolu moramo javiti, da je bil enoglasno navdušenju proglašen kan okraj gospod dr. Otoka r zastopnik tega okraja.
Dr. R v b a r je torej prvi proglašeni kandidaL za predatoječe tržaške volitve v s o-venskem in italijanskem taboru.
Lahon*kil logika. Včerajšnje izdanje glasila p< ijsko-madjarskega Zida je kar nervozno ra<h dejstva, da je za prihodnje vo-j8vet °ovo litve uloženih kakih 1500 reklamacij za
drugi. Vsakdo ima svojo službo, katero mora
vršiti po predpisih. Da — ako bi mi vedeli,	prebivai9tva ge je jela vzbujati, nastajati je
da v Italiji sploh ni policije, bi mi še ver-	za6ela reakcija, oglašati se je jel odp^r in
ieli irredentištom, da si oni res žele, da bi	množica letošnjih reklamacij je spremljevalen
se odpravili ti, toliko zoperni jim elementi. znak p0rajajoge Fe evolucije in dvigajoče se
Ali ravno Iti lij a je polna redarstvenih, i javnih in tajnih funkcijonarjev ! Zato smo
revolucije. In gospodi imponira to in gospodo je malce strah. In ker je gospodo malce
i prepričani, da tržaški lahoni nebi odklanjali gtrah — žvižgajo in pojejo po temnem
razmere ne spremene na boljše, nam obljublja naš zaup nik, da pride a še drugačnimi prepričevalnimi in kričečimi argumenti ! Minoli fo časi, ko sco bili tako potrpežljivi, da smo k vsemu molčali.
Pozor — agitatorji ! Pišejo nam :
V bližini našega mesta se nahhja neki —
pravico vsi državni uslužbenci. In to v tretjem rtzredu. Pa bilo to irredenti-tom prav — ali ce !
Ako državni organi store svojo dolžnost, — po vesti in prepričanju — nadejati se je, da s prihodnjimi volitvami zadobi mestni ice — lice, ki bržkone ce bo ugajalo irredentarjem, ki bo pa koristno za
državne sluge, češ, da dotičniki niso u r a d- našo me9tno u^raVO ln JaVD1 tere3-
n i k i, kakor zahteva to statut mesta Trsta. »Staadsdiener«, da ne pomenja uslužbencev sploh, ampak državni statut da novl in s: misli pod tem imenom le — državne uradnike ! »Piccolo« se sklicuje na dejstvo, da je v laškem tekstu statuta povsem jasno povedano: »impiegati« (uradniki).
Ako imajo torej uaši državni uslu-
Dosrodki v Ricmanjih. Prešli pone-
zili reklamacije. — Ki;r imenoma jih izročajo javni smešnosti.
Mi ne poznamo dotičnih oseb in nimamo posla žnjiml. Menimo pa, da so vsaj toliko »odlične« in zaslužne za mesto, kakor so ogromna večina onih, katerim je slavna ca-morra naklon.la celo čast — cittadicov. Da, to ča=t, katero je glasam statuta naklanjati le
Ker pa znamo, da je dotičnik sam agitator in ker je ta njegova zthteva nekaj novega, želimo, naj se cn da zapreti — za poskušr»jo ! — Potem še le — ako bo tj emu ugajal r.čet — pridemo tudi mi pod rjegov paragraf!
Agitatorji.
Kmetijska družba za Trst in okolico
državnih deljek, dne 9. t, m., utihnili so zopet zvo-
osebam, ki so si pridobile posebne zasluge je rrzdelila te dni med okoličane več tisoč za občino, je camorra naklonila stotinam ta- reznikov (kolči) raznih vrst amerikanskih ti t kih oseb, o katerih ne le da ni vedela na-
iz svojih trtnic.
ves teden ni nič zvonilo. Ker gosp. vesti niti ene same zasluge, ampak ni v do-
Ker pa razpolaga še čez približno
Krančič še vedno ni našel latinskega mežnarja, hodi msševat od torka naprej v Boi št, Bo-Ijunec in baje tudi v eno uro oddaljeno Dolino. SI:ši Be, da v Boršlu in Boljuncu niso nič kaj veseli, da hodi tja maševat. Včeraj,
ž benci pravico slasovanja v tretjem mastnem v nedeljo, je maševal okolo 10. ure v Ricma-razredu, pripada ta pravica po mnenju i njib. A zvonilo ni k maši nič. Pri maši mu
tični seji vedela povedati o njih druzega.	20.000 reznikov montico!e, rupeatris in solo uego _ njihovo ime ! ! Z vso gotovostjo se poživlja kmetovalce, naj se zglasijo čim
more torej reči, da so eni, ki so letos rekla-	prej. Manje premožni dobijo -reznike brez-
mirali pravo glasa — ki torej ne aspirirajo j	plačno; za druge je cena 60 stot. za stotino,
na nikako počeščenje od strani občine, am-	Zglasiti s« j* v pisarni družbe via Geppa pak zahtevaj« le svoje pravo — veliko spoštovanja vredne osebe, nego pa t;sti
bolj čit-
št. 14. I. n.
Samomor. Kmalo na to, ko se jesiroči
»Piccolovem« le državnim uradnikom.
Daije govori o netočnem prevodu mestnega statuta! — To je zopet vredno »Piccolove« — modrosti ! On hoče namreč reči, da jedino veljaven je italijanski tek*t statuta. Mi pa odgovarjamo:
pri Dekanih. A v cerkvi ni bilo nikogar, izvzemši g. učitelja, par šolskih otrok in kuharice KraLČiceve. Popoludne pa ni bilo nikake službe božje. — Obligatni orožnik je krožil ves dan po vasi,
Statut mesta Trtta je bil potrjen leta 1*50., med mašo pa okolo cerkve ; a posla, seveda, a sestavljen in potrjen je bil v n e m š k e m ni imel nikakega.
l>ruira železničoa zveza s Trstom. — Na Dunaju izhajajoči list »Zeit« poroča, da je železniškemu ministerstvu ležeče na Vea »Piceolova« camornstična zavijanja tem, da se druga železnična zveza s Trstom imajo le namen, da bi slepila nevedno prej ko prej izvede. Pripravljalna dela za :udatvo; mel bolj razumim meščanstvom črto med Podbrdom in Gorico so baje že
tn ne v laške i>i originalu!! (eje torej kak prevod nenatanjčen, je to laški prevod.
volilnih I
mahi-
pa vzbujajo le pomdovalen nasmeh !
je stre gel neki seminiščnik od sv. Antona ; tadini, katere je camorra — drzno zlorablja- izvršil koccert društva »K<lo« in se je pričela jako animirana svobodna zabava, raznesel se je (»b 8. uri po dvorani glas. da se je v javnem vrtu pred »Narodnem domom« nekdo ustrelil. Nekateri so takoj hiteli na lice mesta in so res videli na neki ki pi v vrtu umira-jt či ga, ebgantno oblečenega moža. Iz majhne luknje na čelu mu je tekla kri, v roki pa je stiskal revolver. K samomorilcu je prišel tudi iiišpektor redarjev Ladt vac, ki je zapazd da je tudi na eamomorilčevem telovniku mala luknja. Ko je istega odpel, videl je, da je mož prestreljen tudi na prsih. Pri njem n so našli ničesar, ki bi določilo njegovo identiteto. Nekattri pa so trdili, da poznajo mc ža po videzu ter da je isti nekov ueluž-benec ali solastnik tvrdke Schioder v ulici Ghega. Vendar pa se sinoči ni mtgla zanesljivo določiti identiteta samomorilčeva.
dovršena in se delo odda v najkrajšem času.
»Državni sluge ne morejo voliti^ v Tudi gledč proge med Gorico in Trstom se III. razredu, ker, ako bi se zgodilo to, bi je ukrenilo vse potrebno, da se tudi ta proga bili iz ie-tega razreda izključeni državni izdela do konca leta 1905. Ob jednem se uradniki !« Tako govori logika z Goldoni- dela tudi na to, da se izvrše o pravem ča*u
joča določila statuta v svrho nacij - • imenovala »cittadini
To je ravno njihovo, že uvodoma označeno stališče: kdor je v njihovi službi, ta je ugledna oseba, pred katero treba snemati klobuke — vsi drugi zapadajo javni smešne st».
To je njihovo stališče. Ali takega stališča ne morejo vsprejeti, ki je za razvoj javnih Btvari v res liberalni smeri, oni, ki ne pri-poznava le pravice vsakomur do borbe v ta namen, da pride do vladanja, ampak reklamira tudi pravico za vsakogar do javne — kontrole ! Signor a menijo, da so oni pozvani za absolutno gospodstvo brez kontrole, brez prigovora, gospoda zahtevajo — za se diktaturo. Zato zasmehujejo vsakogar, ki meni, da v moderni in konstitucijonelni dižavi bodi iz-
Vesti iz Kranjske.
Zdravniku ni preostajalo druzega, nego konstatirati že nastopivšo smrt. Truplo so pre-' peljali v mrtvašnico pri sv. Justu.	j * Železnica Kranj TrŽič. Vlada je v
Draib* prevltoln. V torek, dne 17. petek predložila poslanski zbornici zakonski
marca cb Id- ar pr«dpoludnt se boco vsi^.,' ■ar«db« tak. c, kr. oitra negs so iišč»- — ▼ilne stvari vršil« sledeče dra£;>« prfiiičiin: v Rojaru v vojašnici, kramarska oprema; v ulici Nuova štev. 4, hišna oprava ; v ulici A. ijuedotto št. 11, krčmarska oprava; v ul. della Tes št. 28, stroj ; v Rocolu št. 650, 5 konjev in 3 voze; v ulici Giulia št. 34,
nacrt o zgradbi normalnotirne železnice iz Kranja v Tržič.
* Parmore »Amaconke carice in ljubljanska cenzora. »Slovenski Narod« piše :
Cenzura je prepovedala, da bi v Parmo-vem najnovejšem delu »Amaconke carice« nastopili ruska carica Katar'na II., cesar
hišna oprava; v ulici Giulia štev. 25, hišna	Joitf II. in knez Potemkin. Mesto teh imen
oprava ; v ulici Bachi štev. 1, krčmarska	se smejo rabiti le izrazi : » vladarcat, >ino-
oprema ; Da trgu Ponterosso .št. 3, hišna	stranski vladar« in »kancelare. Tudi
eprava.
Vremenski vestni k. Včeraj toplomer
ob 7. zjutraj 7.5, ob 2. uri popoludne 13 5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770.5.
izraza
»carica« in »cesar« s*a prepovedana.....
Poroča se nam tudi, da je tukajšnja cenzura zahtevala predložitev ruskih popevk, ki jih bo pela družba Nadine Slavjanske. To se je
— Danes plima ob 11 7 predp. in ob 11.3 tem« tboru pripetilo v Ljub
pop.; oseka ob 5-34 predpoludne in ob 5 5 popoludne.
ljani in v — Carigradu.,.!
* Srn h ca svoje matere ubil. Ker smo
—- bili tudi mi priobčili po drug.h listih, da je
kakoT je splošno znano, dajajo Mauth- nekdo v Kropi ubil snubca svoje matere, nerjeva semena za repo in klajo velik dobi- stratramo za svojo dolžnost, da posnamemo
ček. Ravno tako izvr-tna in nedosegljiva so [z »Slovenca« sledeče: K notici pod tem na-
Mauthner:eva semena za zelenjavo in cvet- ,	t, , 0 „ « •• • ______
...	-	J	! slovom nam pf r< ca Kud. Pogačnik, iz Krope,
ljice.
Razne vesti.
Ženski volilcl v Avstraliji. V Avstraliji imajo tudi ženske volilno pravico. Glasom službene statistike je v šestih avstralskih zjedinjenih državah 856.010 ženskih in 970.000 mežkih volilcev. Največ ženskih volilcev je v Viktoriji, kjer jih je 297 000, a možkih 300 000.
Proti nemška demonstracija v Varšavi.
V Varšavi se je usilila neka nemška gleda-liščna družba, da prredi nekoliko predstav. Zastcnj so jim predečevali, da ob sedanji napetosti med Poljaki in Nemci predstave ne morejo vspeti. Dne 13. marca so uprizorili Sudermanovo igro »Čast«. Predstava se Še ni začela, ko so galerije zsčele žvižgati in ropotati. Ko je policija izpraznila galerije, se je misl;lo, da bo možno dalje igrati, ali hkratu se je razširil iz par'erja takov smrad po vsem gledališču, da je moralo občinstvo bežati iz gledališča. Nekega vraga smrdljivega po bili namreč potrosili.
Ločitev zakona post. Wolfa. Pravni zastopnik posl. Wo'fđ, dr. Fran Rosa, je prejel sklrp okrajnega sodišča, s katerim se je na-
Hvaležnost Bolgarov.
PNTROGRAD 15. (B.) Tukajšnji diplome t:čni agent Bolgarske, dr. Stančev, je položil včeraj ua grob carja Aleksandra II. dva lovorova venca s trakovi v narodnih barvah in z nap som »Carju osvoboditelju — hvaležni Bolgari«.
Crrof Lamezan umrl.
DUNAJ 16. (B.) Umirovljeni predsednik deželnega sodišča, grof Lamezan, je sinoči umrl.
Nemiri v Portugalu.
LIZBON A 15. (B) V Caimbra so se dogodili nemiri, ker se prebivalstvo brani plačevati užitninski davek. O spopadu s policijo so bile tu tri osebe ubite in mnogo ranjenih. Irgredniki so napadli sodno poslopje, razbili pohištvo in obmetavali vojake s kamenjem. Vojaštvo je streljalo. Mej ubitimi je tudi ea otrek. V sosednih , Felih je bilo prebivalstvo alarmirano zvonenjem in je isto potem hitelo v Ca mbra. Društvo trgovcev n mm gi zasebniki so odposlali kralju arlre=o, v kateri ga prosijo, naj umakne fi-ikalične odredbe, ki so vzrok ne-
da je dobil pri sodniji po § 412. kaz. za k. 48 ur zapora, in pravi, da ni ubil snubca svoje matere .Janeza Fajfarja Pogačnik pravi, da je po komisiji okr. sodnije dokazano, da kratj 5etrto 525.600 krat, a zadnje 4,721.060
Vesti iz ostale Primorske
Iz Komna smo prejeli dne 14. marca	Fajfar ni imel nobene zunanje in notranje te 1903. K: 'lesne poškodbe, ampak da je od kapi zadet
Vele^enjeno uredništvo lista »Edinost« !	umrl. Pravi tudi, da se v oni hiši ni celi
Na temelju paragn 11 19. tiskovnega za-	dan žganjalo in popelilo. O tem dogodku v I tirj'a> 'kater^a so nazivali včasih za ^Angela,
koca av^tr. rte pozvani priobčiti v svojem	Kropi so poročali tudi drugi listi in tudi j v5aaih za Rudo'fa. Pri njem -o našli raznih
listu sledeče popravke glede članka »P o	»Narod«, češ, tla se je Pogačnik sam javil
ložilo snprrgi \Wf vi, da mora oba ctročiča	m,rom-
izročiti \VoIfii.	Socijalisti proti vojni predlogi.
Žepna ura in njena kolesa. V žepni uri	PECUH 15. (B.) S cijalisci so imeli
na sidro se glavno kolesce v letu dnij obrne	Posten >hod proti vojn. rredlogi in so po-1460 krat, srednje 8760 krat, tretje 70.680- lic,J° obmetali 8 kamenjem, ko so demon-
krat.
Ubijalec vseh vladarjev. N>w Yorška policija ie zaprla te dni nekega mladega por
sodniji.
s'ovenski uradn k ali
treba zdravnika v K o m n u«.
1.	Ni res, ko je 12-'etni učenec Alojz Mhan č iz Volčjegagrada nenadoma obolel, da sem bil takoj k njen u poklifan, ker v resnici jaz sem bil kcm?j 11 ur Pred °je" gevo smrtjo pozvsn, taiar je bilo njegovo zdravstveno t-tanje že brezupno.
2.	Ni res, da nisem mogel constatirati bolezen, ker sem koj spoznal, da ima hudo itfliieteo na možgan h.
3.	Ni res, da jaz imam skoraj Š0 let, ker moj krstni list je v rnzgkd pri naši župn ji.
4 Ni ie>, da jaz tudi pri moji rajbclj volji re norem več spolnjevati svojega po
ki'<*», ker to jaz zam rem dokazati po mno- ampak je dolžno:-t,
sebi. Te dni
Vesti iz štajerske.
— Dvojna mera.
atrantje šli pred h'šo ] osla c ca Erreiha. Še le poklicano vojaštvo je mog'o razj rfiiti demon-strpnte.
Papež in Francija.
RIM 15. (B.) Papež je vsprejel franco-zkega poslanika Nissrda kakor izrednega od-Fumljivih piiem. Pravo ime mu je Franko1 P^nca na papežev jubilej. Papež je izrazil Hercel in =e pr znava Italijanom. Dasi je j 8voJe že,Je za opevanje Frarcije in da bi Hercel še le 17 let star, je pripoznal odkrito, Francija nikdar ne odn. hale od tega. kar jo da je skleni pobiti vse * hdarje. On in še> naredilo tako *eliko in kar mu dovoljuje
Će se je duhovnik na
štirje pmerikanBkih anarhistov da pojdejo reci kakor delegatje na anarhistiški kongres v ka kov ■ Pariz, na katerem se bodo posvetoval', ka-Š taj ar- kim nseinem bi najprej izginile vse dinastije
Gesta de: per Francns. Smrt na električni železnici.
BUDIMPEŠTA 15. (B) 73 letni umi-rovljfni profes' r na dunajski trgovinski aka-
T ---------------_ j	m	u*>	ui «/i i' c* j j / J v/j i / gjuiiv T ov U'UUOIIJVI -	»	-	—
skem v svojem rojstofm kraju udeležil kake j v Evropi. Imen ovojih tovar scv nočs po- ! demiji, ftuaiav Burchart-Bele vari je bil danes
volitve, je tfcko gotovo, kakor p men v oče-našu, da ga bodo Nemci razkričavali kakor naro«lnfga srditeža in hujskača ter bodo
vedati.
pov< žen k1 eivttrične žeiemice in je oetal
Trije svečeniki jubllarji. Dne 4. meja mine, mrtev ni 1 cu
40 let, odkar je bil kardinal in knezrnadškof: opozarjali nanj vse možne obla-ti. Vsa druga ! ^ una ski G uscha posvečen v mašnika. —; mera pa velja, je storil k^j tacega kakov1 Drugi Jubi'ar je šk« f dr. Lavrencij Mr ver, i . nemški uridnik. To pa — pri Bogu — ni i dvorni župn'k na Dunaju. Isti bo začetkom! - ; nikaka provokacija, to ne j riča o fanatizmu, ' meseca
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsoroij .'ista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trat«
ki
gih pričah od vseb krajev, rts je, da podam rad mojo pomoč vsakoirur, kateri zahteva, brez razlike, le da sem pri zdravlju.
5.	Ni res, da jaz po potrebi ustreženi samo d« ms činom in v«-n iz Komna ne morem ali ne maram več iti niti p> dnevu, ker resnica je, potrjena tudi skozi m neg h prič, d
n.ke izven rC^ moa v daljavi 2—3 ur.
6.	Ni res, ako bi kateri mislil, da jaz ni-em h< tel umrlega tajnika komenske^a « bi-skati, pa res je, da eem b 1 takrat s«m na iBttuerc bolan ;n nisem mogel ustrtč .
Spoštovanjem
Ant. M e r k e 1 zdravnik.
X v Opatiji
a\gu^ta slavil 50*letnico svtjega maš-je umevna sama ob I n gtva. Slednjič bo župn;k Leonha:d Ksr^ n. pr. so se vršile občinske • v Sirrmeringu dne 2. avgusta slavil 40 leto volitve v Vojniku, a deželnosodni Bvetnik v i mašništva.

Mariboru, dr. Pevetr,si je izprosil dopust nalašč 7ato, da je bež«l v Vojnik oddajat svoj glas za nrmško stranko.
To torej — kakor rečeno -
Družbi sv. Cirila in Metodi j a so od
18. do 26. februvarja p slali prispevke p. n. ni dalo gg. in k'rpc racije : Tvrdka Ivan Pe/dan v
povoda robenencu nemškemu listu, da bi Ljubljani ol vžgale 1200 K, upravništvo -era let".- v uajhujši zimi ooiskal bol- grj-jal gospoda deželnega sodnega svetnika »Slov. Nar da« 132.20 K, uredništvo >S'o-
marveč so mu še pevfcli hvalo. To je torej ! venca« 88 K, v- lilo pok. žu pnika F. Klemenca tista dvojna mera, ki velja na Štajarskem za ' v Orthku 212'2i» K, Cirila Ježovnik v Ve-nemške ra eni in za slovenske na drrgi' lenju iz n.ibiralnika 8 K, župnik Fr. Cizei strani.	'v Velenju 2 K, T. Petovar v Kaptli doho-
— Kako oblasti na Štajarskcm izvršujejo enakopravnost, o tem priča nastopna
ve^t, ki jo čitamo v »Domcv'n:*:
dek neke llcitacje 13 K, Mohorja ni na Je-1 senicah iO K, Rezika Ahčin v Kamniku' j nabrala na mfsktradi 31 K, Andrej Gregor-1
»Kaj takega bi ne bili pričakovali. Ob j v LIPici neko kazea 10 K» po^ojdnicaj priliki zasledovanja nagega lista v zadnjih v Mariboru 200 K, Alojzij Pogačaik v Ljo-1
SC 1»
m H
n
K
*
*
X
X X X
X
Svoji k ivojimr
ZALOGA
X X X
pohištva|
dobro poznane
toyarne mizarske, zadruge y Gorici (Soltan) X
vpia&ne zadruge z omejenim poroštvom
prej $nton Čcrnigoj
;e b lo (d dne 1. sep \ štetega dne 11. marca tednih smo sprejeli odločbe c. kr. okrožnega
tembra 1^02 do
19"»3 9509 i ^eb. O l :». marca 1903 pa do	sodišča, podpisane od samega predsednika
vštetega 11. marca je priraslo 682 o*eb.	Wurmsrrja, n ti dop;si so bili st tavljeni v
Dne 11. ts-ar^a 1 i>03 ie bilo navzočih 'J2&2	nemškem jez ku ! Toraj >Domovin «, ni to-
osebi.
Pevsko in bralno društvo »To
maj« pri'edi dne 3. maja t. 1. veselico v T< maju. Program se prid či pravočasno.
X Delovanje družHe sv. Cirila in Metodija Z« Istro. Pred tiemi meseci je ta
družba odprla šolo v Štokavoh, v okraju pujskem. Dne 3. t. m. je otvorila šulo v V irtovem, v « bč ni Labinj, v občini z naj-bol] zsgr ženo italijansko upravo. Tu imajo Italijani svojo šolo, katero plačuje — - dtželp. Našo šolo pa je m' rala u*ti:n< viti družba.
ie
v* j z i	i- j • i j pa, da se nas :.e zadnjikrat izzivalo
>arod nas plava v ve«e»juf da je slednjič r \	J
dobil šulo s ISO otrok. Tudi v bl.žnjem V nkoranu je družba odprla šolo, izlasti po
rično slovenskemu časop: u, se drpošilja nemška odi čba. Kako naj imenuje to postopanje s pravim imfnom ? Mi imamo zaradi kršenja pravic našega jezika na celjskem sodišču še velik < brafun napraviti, dasiravno neradi grajamo nedostatke pri sod šČib, ker s tem, žal bogf trpi ugled sod šč. Bbš zatega-del nem je nerazumljivo, da smatra srm predsednik st»<l šča za primerno storiti kaj takega. Že' mo dobro r3zmerje nar< da s sodišči, zato neradi grajamo. Zato tudi danes zamolčujemo, kar nam je na jeziku. Menimo
z nemškim dopie(m.<
— Slovenska gimnazija v Celjn. —
bljani rabral v veseli družbi 2q K — Razun tega sta za »Ormoške spom ne> 2 odjem-nika plačala 4 K ; za tri knjižica, ki se raz-pečavajo dražbi v prid, pa je v tej dobi 82 odjemnikov dopos'alo 253 10 K, mej temi knezodkf f LavantinBki, dr. M. Napotn'k 50 K.
Blagajn štvo družbe sv. C. in M.
40.1KH) kron znaša gltvni dobitek loterije za ogrevalne s be. Opozarjamo niše cenjene čita'elje, da bo srtčkanje nepreklicno dne 23. eprila 1903 in da se vsi dobitki iz-ph čajo od dot čnih z a 1 a g a t e 1 j g v s 10°/o odbitkom v gotovini.
Loterijske številke, izžrebane dne 14. marca :
Gradec	16" 57
Dunpj	53 78
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
_ Največja tovarna pokiStra primorste dežele.
*Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo BO stopinj. — Najbolj udobco, mo-H	derni sestav. Konkurenčne cene.
X "
Album pohlftte? brezplačen.
3C
n $
U
H
JC
n K

j»r zadevanju dra. Laginje. V Malem Lošinju Graška »Tagespost« poroča mej telefonskimi
ima družba ledr ški vrtec, a sedaj hoče zgraditi U m tudi šolo. Skoro se otvori šola v
poročili: »Poslanec vitez Berks in tovariši predlagajo, noj se pri postavki »prvi obrok
šulojev c". Razun navedenih je družba ustva-	M nastanjenje samostojnih gimnazijskih raz-
ri!a do sedaj in jih vzdržuje 7 šol. In koliko	redov v ^'j'1 10 000 K«, mesto besed »v
bi «torlf, ako bi imtlt dovoljno sre 'štev !	novem poslopju, ki naj se zgradi pri Celju«
Ona ima delavnih mloljubov, oduševljenja,	postavijo besede: »v novem poslopju, ki naj
ljubezni — ali sredttev ni zadostno. To ni	8e rgradi V Celju«. Ta predlog so podpisali m&la stvar: kupovati zemljišča, zidati šole >koro 'ključno Mladočehi, ker predlagatelj
m vzdrževati učitelje. Zato ni nikdar dovolj	Podloga ni dal v p >dpis slovenskim tova-
irtvoval»osti za to družbo.	niem«.
71 61
75 32
4
90
Brzo* vrta poreč;!
Podpisani odvetniki naznanjajo svojim p. n. gospodom klijentom, da bodo njihove pisarne počenši s prihodnjo nedeljo
zaprte ob nedeljah.
Dr. Abram, dr. Gregorfn, dr, Pretner, dr. Uybaf, dr. Slavik.
Sporni d na dogodke leta 1849.
DUNAJ 15. (B.) Kakor vsako leto, Blavile to daoes delavske organizacije in so cjaluo demo'- mtiške družbe maično slavlje, priredi vši spre ved na centralno pok< pal sče j do groba padšim v mefeeu marcu. Udele ŽDikov je bilo mnogo* tieočev. Na grob je bdo j ol« ženih nad sto vencev in so bili iz-rečeoi gu\ori o- pomenu slavnost" v nemškem, čeikem, po'jskem in ma'ornekem jezika.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. =
(v lastni hi5i.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (aolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
nostrovao etalk brezplačno in franki.
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejžih kombinacijah pod tako ugodr imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnic«. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^uio^imi se vplačili.
Vsak član ima f>o preteku petih let pravico do d viden de.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragri.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drusa vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
VSA POJASNILA DA.TE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine p rot požarnim Škodam po najnižjih cen a h. £kode centre takoj in najkulant nej r-Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izda*ne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Mala oznanila.
r*od to rubriko prinašamo oznanila po najnižji 7m enkratno insercijo se plaća po 2 stot. z^ fe»eHo: xa vf^kratno insercijo pa se cena primerno t niža. Oglasi /.a vse leto za enkrat na teden stanejo jo 21 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih n'Tokn. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu.
/4!<»<r» likerjev v sodffh in bo^ellkah
Perh^uc Jakob
vtn ti bolel k. Postrežba točna. i*uc zmerne. Kavarne.
Anton Sorti p^p0™**
^^	»Commercio« kjer je sua-
»fli^če Slovencev. Na razpo'ago so vsi slovenski ii tittogi drugi časniki.
Državni uradnik popoldanskih prostih
urah kak > opravilo knkor korespondenc knjigovodja, pregledoval-c računov iti. Naslov pri upravi lista „Edinost".
V živjenju ni bilo še nikoli pr like kupiti za gld. 2 96 spodaj označeno j kolekcijo
.r- ? 12 lOffladOT u ili 2 96
-t /Sč^V-^S* 1	1 žepna ura. rem.-si<lro, dobro idoč


S reč kanje
Glavni dobitek
nepreklicno	_	i A AAA
123. aprila 1903.1k™40.000
kron
Srečke n ogrevalne sobe
(Warnestuben-Lose)
po 1 krono
[Vsi dobitki se od prudajalcev izplačajo z 10° o odbitkom v gotovini
priporočajo :
.1 as i p Bolaflio. Mandl & C.o. Merenrio Triestino, te. Neumnim. Henrik Sehitf niann. S. Tavella, Fitfli di O. Zuculiii v Trstu


vi ^T
I žepna ura. rem.-si<lro, dobro idoča,
* ^ i? 3-letno jamstvo: 1 terižica od pristnega goldin ali od niklja : 3 prstani od pristn. goldin. najnovejša fa-<• in s ponarejenimi brilanti ; 2 krasne spile za kravate od goldin ; 2 uhana od goldin. najnovejši facon ; 1 filter al za ur;>; 1 bro-a od goldin pariške mode : 1 privesek za verižico od goldina ali niklja.
Ka ne ugaja, se radovoljno i'.meija ali povrne denar, tedaj izključen rizik Vseh tei 12 krasnih predmetov pošilja proti povzetju ali qredplačitu
Kapellner & Holze*,
tov. zaloga ur in ju ve) ov en gros
k rak o v o, Diete,ijeva ul. 6S.
Jlustrovani ceniki gratis in franko.
A gen' i iščejo ===
Prodajalnica rokovic in kravat.
A. KUB M AN
TRS/T Corso stv. *>. TRST.
RokOT/ice	. jmve \ r-te z< goppe, 2
g n ruba p <......gld 1
3 gumbi .....gld 12(1
Rokovice z š ed4e ali tele k že z* praii.
vi gumb |i t . . . - . glil 1 20 Rokovice ra\ n > tafce. r.u deklice '2
g u m J »h po.....gld —.ŠO
Rokovice Z j.< nate ei e k< že, ."» gumbi
p"»........gld — 50
Rokovice <r are /a g »p >de irul^ke vr-'i )
p ».....g d 1 30 Ho 1.40
Rokovice < ri*ti,e aiigei ^ po . . gll 1'sO Rokovice 7a Ča-tn k« gld 1.10. poH&^tnike HO nov*.
Izbor kravat najnovejše mode
.Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kiehauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah.
NIJ. Rokov ce Pe pr«kuš j > Ur Hpr«-jf-majo nar.	|w> meri.
Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo
Novo vrst ne stiskalnice za oljke in grozdje z novim diferencijalnim pritiskom
hidavlične stiskalnice za vino
novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepijanje. grojzdni mlini povsem novega sestava.
Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za
vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., šilia po najo žjili ce 'iih
IG. HELLER, Dunaj. II. Praterstrasse 49.
FERDO GUŠTINČID
klesarski mojster
TRST (fia Mm 111 — BARSOVLIE traven pi^alttia
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo--meDike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja. cementa in gibsa, kakor tuii slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na o^ied v »Narodnem, domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in Jako nizke.
Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinćič
klesarski mojster.
TOUflRNfl POrtIŠTUfl
IGNACIJ KRON
dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
Ceniki zastonj in franko.
ISopisuje v vseh jezikih.
r1
(fl
X
t
H
C/3 H

u
X X X X X X X X X X X X X
Paglianova pijača
• • • prof. Eruesta Fagliano i t •
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte ne vedn |«ot::irejai>j in zahtevajte vedno izdelk", koji nosijo na k učKii in ovit-tili nušo varstven«) znamko.
Naročbe je naslovljati na tvrdko
prof. €rncst pagliano, j/apolj, Salata San JVlarco štev. 4.
X X X X X X X X X X X X X X
nlfca Cassa di Stisparmio
Tovarna na Dunaju.
Sovi ceniki, izvirni nari i. načrti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno — — — — — —
XXX»*XX*XXXXXXXXXXXX*XKX»XXSC»X«X
Snovij za možke obklee
v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajalnica sukna
Maccari & Pross
ulica Malcautou št. -J.
Xa zahtevanje se izvrše od izvrstnih krojače v tildi oV)leke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko.
Gnstav Bonazza
v Trstu, Piazza Barriera vecchia,
(vogal Androna deli Olrao).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev zz= in tapecarij.
- Popolno opremljene sobe. -
Ko n k u ren č ne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ......kolodvor ali brod v Trstu. ------ -
JAKOB BAMBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -
Via Giulia št 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine jako nizkih cenah ter moke. žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
Trgovina, gostilna in hiše
na prodaj ali v najem, pod jako vgod-nimi pogoji.
A. Casaisramle, Ajdovščina. PrifflOrslO
{ ova železniška jiostaja).
I! Lepota !! ! Pomlajenost!
j trpi na spu.^ćajih na * obrazu, pri-^u. zakož- ^ -»t
niTi črvih, niflećem nosu, prćasti,
raz; jkani ali nečisti koži, na * '^^Pt-Žl luskah, oupadanju lasij. naj posije sroj naslov na
M FEITH Dunaj VI.
Mariahilferstrasse 45.
Vsak vdobi brezplačno »Mi«1jaji za negovanje lepote« kakor tudi poskušnjo izvrstnega kozmetika proti pošiljatvi 30 s t o t i n k v znamkah za poštnine in trojke.
Glavni zastop za Trst. Kras, Gsriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (\ lastni hiSi).
Popolno vplačana	2,<>l)0.<>O0 K
ustanovljena od dunajskega ban^ne^u iruštva in bavarske hip«»tek»rne in menične banke v Moaakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovretniti k mbi nacija ti irs	nizkim
premijam. Sj^eeijnlntJ zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že ni ve ali prehoda v vojake zavarovani zue prt »t malemu o<it»itku pred pretekom '.»varovuln" «lot»e.
Glavni zastop v Trstu, Corso tš 7. Telefon 469.
Prodajalnica ur
^Caslinger
zaprisežen izvedenec in urar <\ k'-, priv. južne že'e-'.niee
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izbor ur vseli vrst. P« prave se izvrše v katerimikoli množim in kateresibodi vrste, k a tor kronometn it<l. z vso nata ičn«»9tjo in točmistjo na jamstvo.
■V Brezkonkurenčne cene.
w v
kontrolor voz ih listkov za neko paro' ro Ino druš vo. Prosilci morajo poznati v Prim rju potrebne j^ziKe. P uii Hie nnj se blagovolijo jioslut- un urtd.isfvo iiMŠega listi p d U C.
Prodaja manifakturnega blaag
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
„H\\i citta 5i £on3ra"
ulica Poste nuove št. 9. (Bmnerj^va hišt
Velika zaloga izgotovljenih oblek za anSke in dečke. Velik izbor oblek za moške od gNl 6.50 do 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope 7 velikem izboru o<l gld. 3 do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrah ina od gld. 5 — 14, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld l?i — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene
llače od gld. 2.50 — 4.50, finej^e od gld 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 - 12 let >d gld. 2,50 — 10. Haveloki za moške in dečke po aajnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlo Ijeva koža> '.a delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko 7 Korminu-
Črtane močne srajce za de.arce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za nnške obleke na m rtsr ali ;udi za naročbe na obleke, ki ne izgotovi največjo točnostjo v slučaju potrebe v 21 urah. V pilruž'iic ? ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja oblek po meri ter se že posebno vdobiva vaake vrste oblek v raznih riaanicah in merah za m^5ke in deče e.

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital
k 1,000.000
Kupuje in prodaja
t« vr»te rent. zastavnih pi^em. prijoritet, komuat-'ria obligacij, «rečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
ii&rebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale .=—.	kupone. =■-..	... —
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	izgubi - ■ - -
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	Borzna naročila.
Podružnica v S p ljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali »a vložne knjižice proti ugodnim obresti ji. Vloženi denar obrestuje ol dne vloge do = dne vzdiga, ....... —1 ■ ——
Promet s čeki in nakaznicami.