232. šterilka. Trst, v nedeljo 21. avgusta 1904, Tečaj XXIX: W Izhaja t«-* dan "•i Itu. ob nedeljah is praznikih) ub 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. itimzh itevllke se prodajajo po s iot6. (6 Btotmk) ■sosTih tobakarnah ▼ Trstu is okolici, Ljubljani, Gorici, Griji, Kranja Mariboru, Celovcu, Idriji, »t. Petru, Bežaui, NabreŽini. Novemmestu itd. iclue lz aarodb« sprejema uprava lista ..Edinost", Ssb ¥»l!n ptusel« itv. 7. — Uradne ar« td 2 pep. do 8 zvečer, •a« oglas m 16 s to tiri k na vrsto petit; posla. ~mrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. §70. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V. eđinoati je moć I Naročnina znaia sa vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro«. Na naročbe brez doposlane naročnine se jprava ne orars, V«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranfesvast plena se ne sprejemalo in rokopisi se ne vraćaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liato. UREDNIŠTVO: TJlloa Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lsatnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kcuaordla lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. 2» Poštno-hranilničn l račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Brzojavka carja Nikolaja generala Steselju. PETROGRAD 20. Car Nikolaj je br zojavil gtntrslu Steselju sledeče : V mojem in v imenu vse Rusije Vam nalagam, da eaetitate garniziji, četam, pomorščakom in prebivalcem portarturekim na vspeh b, ki so jih dosegli v bojih od 26., 27. in 28. julija. Prepričan sem, da so na vse pripravni ter da bodo vojno slavo nase vojske ohranili neomadeževano. Vsem se nsjtopleje zahvaljujem. Najvišji blagoslovi njih delovanje in požrtvovalno hrabrost ter obrani trdnjavo portartureko pred naklepi sovražnika. — Nikolaj«. Paska oboroževanja. PETROGRAD 20. Carski uksz poziv-a pod orožje rezerviste iz 47. ckrcžij gu-bernij Poltava, Kurak, Tver, Samara, Sara-tov, Astrahan, Ufa. Simbirek, Perm, Petro-grad, Novgorod, Pekov, Liolandija, Estlandija, Arhangelsk in Olonec. Razun teh to sklicani pod orožje določeni razredi reservistov iz po dveh okrožjih gubernij Poltava, Harkov, Kiev, Černigov in iz eedem okrožij gubsrnij Tver in Nižji Novgorod. Nadalje so poklicani v vojsko leservni častniki iz vsega carstva. Vesti iz Fort A rtu rja PETROGRAD 20. Dopisnik ruske brzojavne agenture je sporočil včeraj iz Muk-dena : Kakor poročajo prišleci iz Port Ar-t u rja, ki so šli od tam 13. t. m. so Japonci prej vsak dan obstreljavali trdrjavo s kopne strani. Pcsamezna poslopja to bila pcškodo-vana. Ker znaša število ranjencev okolo i-'000, so bile prirejene v meogih javnih zgradbah bolnišnic7. Zdravil in povojnega 1 laga ne primanjkuje. Bolezni ni med vojak . Ranjenci zapuščajo, čim prej morejo olnšnico, ter se vračajo k svojim č tam. Boj okolo Port Artarja. ĆIFU 20. (Reuterjev biro) Po kitajskih poročil h so Rusi zopet vzeli japonsko rozicijo pri Pelungčengu, s katere to Ja-i onci v zadnjem času silno o^streljava'i Port Artur in notranje utrdbe. Japonci so ss umaknili baje v Šučijen. Položaj v Mandžuriji. MUKDEN 20. (Ruska brz. agentura.) I>ne 17. t. m. so nsše Čete zopet zasedle -otesko Datindušan t*r so pri:isnile Japonce i.azaj do Tsančan?. Sedaj je dokazano, da L;majo Japonci v tem najskrajnejem vojnem irožju nad 2000 mož. O položaju v d:ugih PODLISTEK. Iz (Ivanova.) Ko je govorila, jej je često obilica solza zalivala besedo. Solze po, kakor zoano, pri ??nskab jako v ceno. Zato me niso ganile. Poslušaia sem nestrpno. »Oh ta revica, ta revica! Ravno ziaj j* morala umreti, ko bi bila ie doživela naj-\eče veselje! In take lepe številte, tac h ni ' io ža dolgo! Te so prav kakor nalašč. • še življenje je čakala terne, eanjala je o lem dnevu rudeča številke, spala ni nikoli, vedno je tuhtala in prem sijevala, katere bi b e dobre ?c »Zdaj pa le naj pomislijo, še nikoli se t kaj tacega zgodilo, nobena loteristinja se i <± -pominja tega. Terno za goldinar, pa — ca parah! Vidjo, to je bilo ta ko-le : RajnF, 1'Og jej daj dobro na onem svetu, je ostala « sto sama in vlekla malo penz jo. Pa ni imela dostikrat za — pod zob. Vee je zno f v loterije. In če i i imela s Čem staviti, j«' nos la v ia^tavo, prodajala v starino. Sta-a pa ni po deset krajcarjev, ampak kar po g J nar4u. Enkrat je držala eno ndvi»jsetc, delih manjkajo novice. Ž a štiri dni dežuje, kar oyira na obeh straneh odločilne operacije. Vojaška deputacija v Petro gradu. Križarki »Novik« in »Diana«. PETROGRAD 20. »Ruska brzojavna agentura« poroča danes iz Mukdera : Veliki knez Boris se joda povedom rojstva prestolonaslednika na čelu vojaške deputacije v Petrograd. Kasneje ee zopet povrne k armadi v vztočno Azijo. Križarka »Novik« je dospela v pristanišče v Koreakovsk na otoku Sahalinu, križarka »Diana« pa v Saigon (glavno mesto francozke Kočinšine.) Zadnji signal admirala Withefta TSINGTAU 20. (Reuterjevo poroSilo.) Ruski častniki pripovedujejo, da je bil zadnji signal admirala Withefta pred njegovo smrtjo : »Mislite na ukaze carjeve in ne vračajte sa v Port Artur«. Baltiška eskadra. PARIZ 20. Glasom brzojavke, ki jo je prejel »Echo de Pariš« iz Petrograda, odpluje baltiška eskadra baje koncem siptem-bra preko kategatske ožine. Najprvo se baje ustavi v Kelu, potem v Brestu. Glede preskrbljevanja s premogom, se sklene baje pogodba s bamburžko-ameriško parobrodno družbo, katera ae bo zavezala pripraviti zaloge premoga na več točkah vežoje. Za varstvo angleških, p ar ni ko v. LONDON 20. Lastniki ladij v Liver-poolu poživljajo aDgležko vl-:do, naj takoj stori shodne korake za varstvo angležkega brodarstva, ker ye nastala vsled postopanja Rusov nevarnost za ladije, vozeče pod an-gležko zastavo. Roška križarka »Ural«. V IGO (na Španskem.) 20. Ruska križarka »Ural« je dospela semkaj ter zapusti zopet pristanišče po preteku predpisanega roka. Rešena posadka. LONDON 20. Ktk r so sporočili včeraj »Dai y Telegraph« iz Tokia, so Rusi rešili posadko topničarke, ki se je dne 18. t. m. potopila pred Port Arturjem. Angležko poročilo o ruskih zgubah v Port Arturju. LONDON 20. »DaiJy Telegraph« poroča iz Šangaja od 18. t. m. : Glasom semkaj došlih poročil, se ceni ruske z>ube v Port Arturju cd začetka eblegevanja na 10.000 mri m rt v h in ranjenih. Japonci zasedli Anšančan ? LONDON 20. »R^uterjev biio« poroča dares z Tokia : Japonci so včeraj zaselli Anšančan. Rusi so se včeraj umaknili proti ^ Mukdenu. stavila je že trideset gld. na njo. In je šla i zopc t 6taviti, pa je srebala tisto Dalčevko, ki j ima toliko poinandranih rož na klobuku. Sam zlodej je v tej babi, to jim pravim. Hitro je cdsvetvala ranjci, n?j ne stavi ca Line, naj stavi stmo v Gradec. S:avila je v Gradec, a š^vilka je prišla — na L nc!« »Vsi svetniki so me zapustili«, je rekla, »obljubila sem, da storim to in ono dobro, pa imam vendar tako smolo kakor nobeden ; človefc bi kar obupal.« »Zaesla je bila v ,'oterijo zadnji denar, ker je imela dobitek zeg tovljen. V teni jo je stresel mraz, morala je v posteljo. Ko ja tako ležtla, so se jej pa plele v enomer številke po glavi : 6, 7, 8. Zvlekla se je s po frtfclje in privlekla k meni, naj stavim zanjo. Jaz pa nisem imtla kiajcarja, ko bi me bil obrnil (koli in okoli.« »Vlekla se je naprej do mesarice in to je ktmjj spros:la za en goldinar. Tega je zastavila v Prago. LJpaoje jo je držalo po koncu do četrtka. Sia je prei loterijo — nič ! Toliko, da jej ni zalilo erca. Pripeljala sem jo domov. Pa š?, ko sem jo spravila v pos.eljo, S' ni dala u božica mira. Poslala me je prost na posedo do prvega; ker je vedla, da prideje gotovo številke.« Brzojavne vesti. Krst ruskega prestolonaslednika. KIEL 20. Prusk> princ Henrik se poda jutri zvečer v Pe'eihtf. di zattopa cesarja Viljelma kakor botra na krsta velikega kneza prestolonaslednika, ki se bo vršil 24. t. m. Princa bo spremljal dvorci maršal pod-admiral baron Seckendorf in pobočnik ka-pitanlajtenant pl. Biilovr. Iz Makedonije. _ CARIGRAD 20. V odgovoru, katerega sta dali sporazumni velesili Avstro-Ogrsfea in Rusija dne 15. t. m. na poročilo turške vlade glede pomnožitve števila inozemskih orožniških častnikov, sta izjavila poslanika, da se držita glasom določil murzateškega programa sklepov njihovih vojaških pobočnikov, po katerem se ima nastaviti ra vsako velesilo po 6 novih častnikov in 11 podčastnikov. f Apostolski delegat. CARIGRAD 20. Apostolski delegat mon-signor Bonetti je nocoj umrl. CARIGRAD 20. Apostolski delegat Bonetti je umrl sinoči ob 10. uri na stsri bolezni na jetrih, ki se ja v zadnjih dneh silno shujšala. V vseh katoliških krogih vlada velika žalost. Vsi prvi dragomani vseh poslaništev so obiskali na poziv svojih misijonov generalnega vikarja ter mu izrazili svoje so-žalje. Zastopniki vseh katoliških cerkvenih zavodov in šol ter patrijarhati raznih konfe-sij in bolgarski eksarhat so tudi izrazili svoje sožslje. Pogreb se bj vrš 1 v ponedeljek. Pokojnika bodo pokopali v carkvi sv. Duha. Bolgarski agent Naeevič. CARIGRAD 20. (Uradno.) Po včerajšnjem selamliku je sultan vsprejel bolgarskega diplcmatičnega agenta Načeviča. Vojaške vaje na Francozkem. PARIZ 20. Nereenično je poroSilo, da j so bile vojaške vaje na vzhodu med 7- in ; 8. armadnem zborom vsled suša odpovedane. Generalni štab nadaljuje priprave za te vaje ter je tudi preskrbljeno za dovažanje vode. Prepoved glede izvažanja krme. BUKAREŠT 20. Uradni list objavlja naredoo ministerskega sveta, s katero je prepovedano izvažanje krme VBake vrste, kakor sena, slame, ovsa, otrob ter odpadkov pri napravljanju špirita, sladkorja, piva in vege-• tabilnih olj. Prihod novega generalnega guvernerja kneza Obolenskega t Helsingfors. HELSINGFORS 20. Ko je knez Obo-lenski obiskal luteransko cerkev sv. Niko-aja ga je tam pozdravil luteranski škof Nor-berg tir v nemškem jeziku izrazil nado, da bo knez svojo delavnostjo pospeševal bla • »Sla sem okoli treh prijateljic in sem komaj zb la goldinar skup. In morala sem staviti zanjo. In — o neznanske sreče — v soboto so b le vse tri »zunaj«. Kar v ■ eni sapi, vsa razburjena od radosti, sem hitela k njej in našla sem jo — na parah ! »Za bežjo ; voljo«, sem upila terna, ona pa mrtva ! Toliko da nisem padla vznak. Biio je nekaj žensk okoli odra. Te so mi povedal", kako se je 7g dilo. Soseda jej je prinsšala radiio malo juhe in pogledvala k n:ej. Prijateljice so tudi dohajale in jo tolažile, da b> že boljH. V eibito je stokala: »Oh da bi že b.la ura š«iri !« Ravno ob ŠC r.h je bila čisto sama, ker to bile vse — pred loterijo. Malo po štirih je stopila eo?eJa rotri. Ona pa ni dala znamenja življenja od ssbe. Hiteli so po zdravnika, a ta je konstatiral nastopivšo ; smrt. Tako je umrla nepreviden?, v rokah je držala reškont na L:nc. na katerega je zadela terno za forint. Na omarci zraven sebe i pa je imela čkat. j > z reškont'.« »Ali raj poslušajo, kaj ee je zgodilo potem. Raznih rešsontov, ali onega, na kateri je dobila terno, ni bilo ve5 nikjer. Vse smo ' pTemetal/, ali zastonj, ni ga bile, ni ga bilo... Nečem se pregrešiti, ali meni se zdi, da tista ženske, ki so prižl°, d^i jo prtobkčpjc.. Po- gor finskega naroda. Knez Obolenski je odgovoril v ruskem jeziku ter izjavil, da pričakuje od luteranske duhovščine, da se bo izkazala izkljuSno le kakor prava služibnica cerkve. Severne države v Panami. LONDON 20. »Stindardu« so sporočili iz Ne\v-Jorka : Zvezne drž-.ve napravijo pri Panami največjo in najznamenitejšo postaja za brodovje na zapadai poluti. Amsrkt poseduje v zalivu štiri obljudene otok3. Ako ne bodo doke, ki jih tam zgradijo, rabile vojne ladije, bodo za malo odškodaiao na razpolago tudi drugim ladijam. Odpoved trgovinske pogodbe. BERN 20. (Švic. brz. agentura.) Zvezni svet je sedaj sklenil odpovedati tudi trgovinsko pogodbo med Švico in Španske. Pogodba ostane še leto dan v moči. Srbski in bolgarski železničarji. SOFIJA 20. Včeraj bo dospeli eemkaj srbski železničarji — 260 na številu — z njihovi m pevskim zborom ter so bili od bolgarskih železničarjev presrčno sprejet:. Ravnatelj bolgarskih železnic, Sarafov, je srbske goste ob živahnih vsklikih pozdravil. Pevski zbor priredi tukaj nekoliko koncertov. Mednarodni soeijalistični kongres. AMSTERDAM 20. Mednarodni socija-listični kongres je imel danes svojo zadnjo sejo. Najprvo je bila sprejeta resolucija glede majnikove svečanosti, v kateri se poživljajo sccijalistična rudarska društva, da prirejsjo vsakoletne demonstracije za 8urno delo ter da sa praznuje 1. majnik. Nadalje je bila sprejeta resolucija glede trustov, v kateri se povdarja, da morajo socijalisti naperiti svoja prizadevanja ta združenje izdelovanje. Sklepanje glede resolucije o izselitvi in naselitvi je bilo odgodjeno do bodočega kongresa, ki se bo vršil leta 1907 v Stuttgartu. Odhod nemških čet v Afriko. HAMBURG 20. Danes predpoludne se je odpeljalo s parni kom >Sylvia« 3C> častnikov in 943 mož ter 205 konjev v nemško južno zapadno Afriko. Ciklon v St. Louisu. PARIZ 20. List »L'Eclair« je prejel iz St. Lcuisa poročile, da je včeraj popo-iudne divjal nad mestom in razstavo ciklon, ki je provzročil velika opustošenja. Govori se, da so bile tri osebe ubite, mnogo pa ranjen h ; bati ee je, da je našlo tudi mnogo oseb szirt pod razvalinami. ST. LOUIS 20. Med ciklonom ete bile dve osebi ubiti, 50 oseb blizo St. Louiaa po raznih predmetih, ki jih je vrtinec vzdignil v zrak, pa ranjenih. Zgradba na razitavi so ostale nepoškodovane. greb so priredili znanci. Piača žs soiodnik. Saj te bo desti, vee je siromaško...« * * # Znanka se je spustila v jok. Sedij sem umela rje solze. Jokala je po denarju, ki ostane bržkone — nedvigaen V tem smo prišli do cerkvioe, od te do jame. Vs9 te ženske so obstopile jamo, katerih ž vljenju dajajo vso vsebino le — številke. Motrila sem te obraze in žalost mi je polnila dušo. Kbko d jlgo bo še svet tako brezpametea in kako dolgo bj še država vzdržavala to — nemoralo ? !! »Nocoj paz:, kaj se ti bo sanjalo!«, je šepetala ena za menoj, »morda pride in nam pove kake dobre, krr je Liia tako marljiva.« »Ža včeraj s;m imela prav čadne«, od-šepnila je drugs, »?ame rudeče številke so plcs-.le krog mene. Na oblakih so seJeli an-geljci, metali številke ia se smejali.« »Smeh angeljev, t) je dobro — šte-vilsa 10.« Grude prsti so se s pale v jamo ; prfjela je zeaalja, kar je bilo njenega. Zapustila sem kraj večne g i miru s tožno zavestjo, da še ne bo tako hitro kraj brezpametnobti. (Zvršetek). V Goibe (Arizona) se je utrgal oblak, pri čemur je utocilo 7 oaeb. Požar. MOST (na Češkem) 20. V Katarini Gori je nastal danes zjutraj požar, ki je do poludne vpepelil 43 hiš. Preobrat v notranji politiki Avstrije ? Nemci kriče sedaj proti Koerberju in označujejo njegovo mini-tirstvo kakor slavo-fileko. G^.t:jo mu, da sijj ja koncesijo ra koncesijo na n kdar zadovoljna Slovane. Z.dnja pretveza temu netcekenu kriku so češke in poijt-ke vpporedn ce ca učiteljišču v Opavi oziroma Te.š qu. Neme'; napovedujejo vladi najstrožjo opozicijo. A njihovo najpkrajneje krilo skrb: z demoastraeiiami za to, da vsa ta nemška akcija za lo h va tud nekoliko an-tidinestiskega značaja. To so dos gli s tem, da so a^oj prote?tni shod v Opavi priredili ravno ca cesarjev rojstni dan in bo poskrbe i, da so Be mej zvoke cesarske pesaii, ki jo je svirala vojaška g »dba po mesenih ulicah, umešavali iz raz-rjenih prsi prihajajoči akordi velikonemške »De Waht am Rheinc. >Die Waciit am Rbeinc, ki na c»£arjev rojstni dsn preglasuje cesarsko pesem — to je b: 1 > vsakako jako efektno. Seveda je zelo verje:a:', da so nemška g^speda hiteli doseči le tisti efekt, ki ga doseza grom za kulisami v gle iai Š5a, mežao je, da nemška jeza — izvzema morda par najsrditejih Schrmererian-cev a.i \Vclfijancev — niti ni tak> krvavo resna. kakor govori videz. Mjrda hočejo le vladi vsiliti pretvezo da bi umaknila svoj sklep glede rečenrh čeških in poljskih vspo-reduic. dela ! Avatrijoki nenemaki narodi so že toliko ao jo vendar stavili, navBtaja zanimivo vpra- kdor ima zmisla za pravičnosti, mora pripo- dozoreli, da jim ne traba dalit: pravic po sanje: kje je vzrok, ka; ao namerjali Japoaci znati, da je krivično in mora obžalovat', da žlici, kakor se daja bolniku zdravilo po n*- s tem ? S tem vprašanjem se bavi »Reicha- Dalmatinci italijanske narodnosti niso zaato- tančnem predpisu zlravnika, ksr bi a:cer welir« v veleiatere3antnem člauitu ia je tega pani v državnem zboru! zdravilo le škodilo! Rivno v dejatvu, da ae mnenja, da ao Japonci začeli uvidjati, da soj Tako, tako! »Nčue Freue Pre938« je je narodem Avstrije d-lila do9edaj pravica le napravili veliko pogreško, ko so aa tako zagrizli J toli .... ljubeznjiva, da nas poučuje, kaj in v drobtinah, ravno v tem dejstvu je uzrok, pred Port Arturjem in ao a tem puščali Ku- j kako zahteva zmisel pravičnosti do druge nada je pri nt s razburjenje v permanenci, da se ropatkinu dragocenega časa, da je mogel j rodnosti. Mi res ne vemo, od kodi jemlje narodnostni boji razvnemajo vsaki hip in da množ ti svojo vojsko ter 6popolnjevati utrjeno dunajski list — pravics za dajanje takih ne more priti do pomirjenja. Saj smo videli ru?ko taborišče pri 1j aojangu. Sad tega lekcij ?! Najmanje mora izvajati tako pra-ravno zadnje ča3e. Ko so iziš'e naredbe radi spoznanja — pravi rečeni list — utegne biti vico iz evojega lastnega postopanja nasproti vseučilišča v Zagrebu, je bil v:har v nemškem sklep Japoncev, da poskusijo sa z enim na- drugdrodcem. Isti list, ki meni, da se dal-taboru ; in ko si je dognalo, da se ustanove skokom na Port Artur, a ča as ta ne po-j matinskim Italijanom, ki tvorijo (da ali ne) že tolit-o imenovane vsporednea na učitelji- ereči, na so bodo omejevali le na obkoljeva- komaj 2 odstotka vsega prabivalstva dežele, ; ščih v Šlesiji, je zopet jezno zabučalo v nem- nje trdnjave, z ostalim delom svoje vojske godi velika krivica, ker niso zastopani v dr-; škem tuberu in nemškemu narodu se kriči, pa pomnože vojsko, ki operira proti Kuro-( žavnem zboru, ista _Neue Freie Presse", ni I kakor da se mu hoče zasaditi smrtonosen patkinu. S tem pozivom na kapitu acijo pa še nikdar v svojem intenzivnem zmislu ob-: nož, ki mu ima uničiti naredno življenje. In so imeli Japonci — po mnenju rečenega li*ta žalovala, da na pr. tudi koroški Slovenci niso tako ee kr:k ia razburjenje ponavljata že de- — namen, da tej svoji nakani dado večo j zastopani v državnem zboru, dasi isti ne setletja ob vsaki priliki ko je katari nenem- moralno vrednost. tvorijo le 2 odstotkov, ampak tretjino pre-ški narod zadobil le najdrobnejo mrvico pra-' Slednjič pa vprašuje »Reicbfc\vahr< : »kaj bivalstva ! Ista »Neue Freie Presse«, ki pre-vice. Vb i ko mrvo pravice nenemškim naro- dosežejo Japonci, tudi če se jim posreči z taka krokodilove solze, ker 2 odstotka pre- v cen-odprla B70- sedaajo veljavno ustav.», avstrijske vlade ta- jano mesto in število — nerabnih topov. j jih pravičnih ust proti vneborpiječamu dejstvu, koj in hkratu je e praktično in v polnem Rikli smo že, da rspričo japonskega po da ima večina prebivalstva v Primorju le dom občutju Nemci kakor krvav atentat na neznanskimi žrtvami, da vzamejo Port Artur ? bivalstva v Dalmaciji nista zastopana nemške pravice. Da so po letu 1867, davši Dobe trdnjavske podrtine, razrušeno in razde-j trainem parlamentu, ni še nikdar odp tretjino, manjšina pa dve tret ini zistopnikov na Dunaju, a da v dil?gacijab večina sploh To je jako možno. Nu, nasproti temu raznih taborih etoji vendar dejstvo, da se v množe glasovi, ki hočejo vedeti, da minister-ski predsednik dr. Knrber res misli nekoliko spremeniti kure svoje p )!i ike. Kakor simptomi za to domnevanje ee navajajo eoseboo naredbe glede eiudij ra vseučilišču v Zagrebu in pa potovanje ministerskega predsednika v Galicijo, kjer da hoče g. Koerber pridobiti Poljake za svoj nov kurz. Mnogi menijo sicer, da g. Koerber, odločiva: se za spremembo smeri svoji politiki, ne sledi toliko la9tnm impulzom, kolikor volji druzih činiteljev, katerim se mora pokoriti. Ali za stvar samo je to irelevantno, ali je g. Koerber sam, ki potiska naprej, ali so drugi, ki potiskajo njega. Nas zanimlje le [vprtšanje : je li kaj resnice na tem, da ee pripravlja nov kurz v naši notranji politiki in da so merodavni činitelji uvideli slednjič, da to ne more iti iako dalje, da bi bila država v večnem boju s svojimi lastnimi narodi ? Je-li kaj resn ce na tem da se je odločilnim krogom jelo dozdevati, da v državi, narodnostno tako različni, mora politika, kakor jo zahtevata nemški šovinizem in doktrinarizem, dovesti do katastrofalnega iz da, č m bo se narodnosti vzbudile iz letargije, se začele zavedati Bvoje pravice do samt svojega narodnega ia kulturnega življenja ter so odločene, braniti to avojo pravico do skrajnih konsekvenc! Vprašanje, je li res začelo prihajati tako apoznanje, — to nas zanimlje. Mnoge britke izkušnje ne dovoljujejo sicer posebno visocega izleta našim nadam v tem pogleda. Težko je človeku nadejati se dobremu, kjer je doživljal vedno le slabo. Kjer je decenije vladala trdo-vratnost v zmoti tam n: lahko verjtt , da bi hkratu nastopilo spoznanje — pamet'. Nu, pa denimo, da sa je vendar izvršila taka evelucija ; denimo, da je skupna sila vzbud la pravo spoznanje; verujmo, v kar nam je toli teiko verovati, verujmo, da je eedanja nemška jeza proti Koerberju večega pomena, nego-Ii zakulisno gromenje v gledališču. Denimo, da se res hoča dati slovo dosedanji tradicijonalni notranji politiki, ki je služila le jednemu jedinemu namenu, kateremu je žrtvovala vsa druge olzire in vse druge interese : namenu ohranitve nemške oligarhije v državi ! Denimo torej, da je došlo spoznanje, da le po prakt čnem izvedenju principa jednako-pravnost na dtživni upravi in vsem javaem življenju more priti država do onega miru, ki je neizogibno potreben za nje razvoj in procvit. Ali tu je sedaj vprašanje: k«ko ?! Vprašanje je : s kako — recimo — ročnostjo naj se prakt čno izvede načelo jednakopravnosti, naj se zadovolji narode izlaeti v njih kultu-reloih potrebah ? ! Nu, mi bi rekli, da tu minolost še najbolje uči, kako naj se — ne obsegu izvajati č!en XIX. ustave, biio bi zi\ra na kapitulacijo japonofilski list; preeejajo morc a mslee zašuaielo in zavrelo, ali v par svoje »človekoljubje« tar se zgražajo nad mesec.h bi se b lo vse poleglo. Stanje faktič- generalom Steseljem, ker je odbil japonsko I ni zastopana! In ista »Ntua Freie Preske« ne enakopravnosti bi ee bilo kmalu už velo posudbo, izlasti pa ono gle ie nekomb^tantov. spravlja lepo v sklad ae svojo tenkovestno-t o is danes bi bil redek oni, ki bi mu prihajalo Neki japonofilski hmnvec piš?, da postopanju | dejstvo, da ima dvetretjinska večina Istre 'e na m:s I, da bi sploh moglo biti drugače, gen^raia Steselja manjka miline in človečno- enega državnega poslanca, tretjina pa — 4!! nego da so določila državna ustave tudi v sti. P.avi, da aa v Steselju skriva brezobzirna Kako ganljivo je res, kako intenzivno praktični veljavi in da sa faktično izvr- lahkosrčaost, dočim da je v ponudbi mikada razvit zmisel pravičao3ti v naših Name h. šjjejo. nravstvenost in kultura. Po postopanju Ste- j bjer n9 treba, da bi bili — Nemci pravica! V po itiki drobtinic, ki so jo tirale av- eelja da padamo nazaj v barbarske navade O, ti Nemci so kar na višini pravične sti do Btrijake vlade vedno do sedaj nasproti ne- prešlih Btolelij in takega postopanja ni možao Italijanov, Če ee ima ta »pravičnost« vršiti nemškim narodom, je vir vsej nesreči, ki imenovati več patrijotičnim. na škodo Slovanov: na troške drugih. Kako tare državo, je vzrok da so najljutaji narodni T.irej le redi humanitete naj bi Rusi pa je z nemško pravičnostjo tam, kjer bi boji v permanenci. kapitulirali. Ne vemo, ali je ti insinuvacija morali biti pravični na svoj lastni račun, o Na Dunaju naj bi ža enkrat opustili bolj drzna ali bolj smešna. Konstatirati pa tem nam pojejo dogodki v deželi tirolski kaj moramo, da eo imeli vsi nekombatanti obilo poučno pesem. Tako pravični ao, da pobijajo in opetovano prilike, ko bi bili mogli zapu- italijans-ke glave do krvavega. To smo hoteli po pravu in po zakoau> Krivičniki bi sicer Btiti Purt Artur, da jih je poveljnik Steselj konstatirati, ker emo uverjeai, da bodo hoteli zarjovel', ali slednjič bi se morali pokoriti celo silil v to in da jih je faktično tudi jako italijanski listi tudi to hinavstvo v »Neue tudi sili dovršenega čina — pravice. Dokler mnogo odislo. Zakaj niso hoteli oditi tudi Freie Presse« izrabljati v opravičevanje brez- se bo avstrijski problem reševal tafcorekoč le drugi ? Da pa jih poveljnik Steselj v tem zmjgelne politike Itali anov — nemških za- v fragmentih, danes za mal korak, čee par velekritičnem momentu noča izpustiti iz trd- veznikov preti Slovsnom. let zopet za mal korak, dokler se bo ta pro- njave, vzrok temu je na dlani vsacega raz-| Italijani naj a! zapomnijo: kdor sam ne blem reševal načinom, ki le zavlačuje res- sodnega človeka. To bi bila vendar skrajna'zna biti pravičen, naj ne pričakuje od dru- nično rešitev, dotlej ne pride do miru. Večni lahkomišljenost, ako bi jih izpulčali sedaj iz zih obzirnosti! Ča bi Slovani v Dalmaciji nemir, ki pomenja večno krizo, pa je strup trdnjave, ker bi riskirali, da jim navstane iz dovolili Italijanom en državnozborski mindat, politiko drobt nic, ampak odloČijo naj ae ia naj zaporedoma dado narodom, kar jim gie ki razjeda fundamente. Rusko-japonska vojna. Trst 20. avgusia 1904. Japonci ao srečni ljudje. Naj so storili, kar bo hoteli, svet jih proslavlja radi tega. Danes klave njiho\c kulturo in inteligenco, jutri njihovo junaštvo, pojutršnjim njihovo človekoljubje. Da, te dni bo položili v japo-nofilsko lajno oai valjar,- ki daja od sebe viaoko pesem o humanitsraosti japonskh vojskovodj, ker da bo stavili ruski posadki njih to iko in toliko japonskih obveščevalcev o razmerju v t r d - bila bi to zgolj obzirnost, dečim bi zahteva a najprircitivneja pravičnost, da bi bili Slovani n j a v i ! ! Kateri poveljnik — vprašamo še v Primorju vse drugače zastopani, nego enkrat — bi hotel zagreš ti tako zločinsko in resnici se. Pravični naj postanejo enkrat naši izdajsko lahkomišljenost, ki bi mogla imeti Italijani, to jim bo v večo čast, nego jim najuaodnejih posledic za trdnjavo ?! In puščajte je pokroviteljstvo od strani »Neue Fieie nas na miru z očitanjem barbarstva na rusko Presse«. škodo in s tistim proelavljanjem japonske kulture in humanitete. Mari menite, da je svet pozabil, kaj ae je zgodilo v 0«;mulpo, v nevtralnem pristanišču?! Mari mislite, da je svet pozabil na tisti razbojniški napad z velikansko llojstvo bodočega italijanskega prestolo h asi eku +22'8 stopinj Celzija. „»ue Freie Presse" za „pravico" Italijanov. »Neue Freie Pregse« priobčuje daljši dopis iz Zddra, v katerem razpravlja o nedavno temu izvišeni dopolnilni državnozborski vo-litvi /.s mestno volilno skupino Zader Šibenik-Hvar-Kurčala, na kateri je bil z ogromno veČino ievoljen hrvatski kandidat dr. Ant. Dulib <5, proti italijanskemu županu, dr.u Zi-lirtto. »Neue Freie Presae« pripoveduje, kako eo nekateri Hrvatje hoteli kandidirati dr.a Tresida in kako je ta o.istopil od kandidature z izjavo, da vsaki patrijotični Hrvat uradih. Častno meščanstvo B a n f fy jevov Varaždinu. Iz Varaždina jav ljajr>, da je bil v petek na seji občinskega zastopstva stavljen na glasovanje predlog dr.H Petra Magdiča, da se bivšemu ogrskemu m-nisterskemu predsedniku baronu BintfVju, rad njegovih protihrvatskih govorov v ogrski državni zbornici, odvzame častno meščanstV' mesta Varaždina. Za predlog je glasovalo (5, a proti 12 zastopnikov, ter je radi tega pred log pal. Večina je potem sklenila, da Be izrazi Bantf^ju globoko sožalje na njegovem sedanjem vedenju. Gal i š k i deželni zbor. Iz Lvova poročajo, da bo galiski deželni zbor ekl can dne 15. septembra ter bo zboroval do konca mora v prvi vrsti gledati na to, da ne pride v državni zbor kakov Dalmatine c italijanske meseca oktobra. narodnosti. Potem pa pripominja dunajski) Hebski podžupan s-e je o dvolist : »To se je tudi posrečilo na volitvi, ai1 v e d a 1. Iz Heba poročajo; da se je dr. Bernardin odpovedal svoje časti poižupane. in mestnega svetovalca, potenc ko je dcspelo pie-mo poslanca Sjboaererja, v katerem je isti odložil častno meščanstvo. Zanimivo bi b.lo vedet', ali je gospod bivši podžupan dr. Bernardin hotel s tem demonstrirati prot demonstraciji Schoaererja, ali pa proti njim, ki so se šli poklonit — ee sarju ? ! Morilec ministra Pleveja »Beri. Tageblattc je prejel iz Petrograda poročilo, da so konstatirali identiteto morilca ministra Pieveja. M »rilec, ki se z jve Satanov, je bil dijak v Moskvi ter je sin nekega trgovca z lesom v guberniji saratovski. Ob ednem je tudi dokazani tokrivda Sikovskega. ki je na dan umora vrgel v Nevo neki železni zaboj. Zdi se pa, da je tretji, neki Brauostein, ki je tudi v zaporu, popolnoma nedolžen. Protisemitski izgredi na R u s k e m. Zadnje dni eo bili v O trovici zoper, protieem.tski izgredi, ki so trajali nekoliko ur. VeČ židovskih hiš je bilo porušenih, Zidje pa zlostavijeni. Neki Zid je celo umrl na dobljenih ranah. 22 Z dov je bilo pa več ali manje težko ranjenih. Izseljevanje Zidov iz Rusije. Iz Berolina poročajo, da se Zidje iz -sejujejo iz Kuaije č mdafje bolj. V zadnjem času se je izselilo Vfaki dan po 15 do 20 židovskih rodbin v Am riko. Od meseca janu-varja te je samo iz Duaaburga izselilo do 2000 židovskih družin. Grški princ J uri j. Iz Rima poročajo, da pride grški princ Jurij v svoji lastnosti vrbnega komisarja na Kreti, na grad Racconigi pri Turinu, kjtr biva sedaj italijanski kralj. Princ se hoče razgovarjati s kralj-m radi podaljšanja sedanjega načina vladanja na otoku Kreti, ker so celo Krečani protivni, da bi se otok Kreta združil z gr škim kraljestvom. C s t a j a v italijanski Somali. Kakor javlja milanski »Carriere del'a Sera« je v deželi S>mala (kolonija Ma=ava) izbruhnila vstaja. Mesto Merca oblegajo črnci, ki so zgubili v bitki 67 mrtvih in 150 ranjenih. Tudi Italijani so imeli velike z^uhe. Iz Paragvaja. Argentinske novine javljajo, da postaja poloiaj v Para g /aj u vsaki dan gorji. Veei del države je v rokah vsta-šev, ki P ) baje ža ookolili g'avno m*slo Asun-cijor. Predsednik republike ee je postavil vlačin: vojaki na čelo. Domače vesti. Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev kranjskega deželnega glavarja Otona pl. Detela za predsednika c. kr. kmetijske družbe. Vojaška Test. Tuiiajšnji domobranski peš-»>clk št. 5 edišel je na velike orožne v*je na Koroške. >Narodni dom« t Podgradu je dodelat. Vsa stavba stane 38.000 K. JKazpuščenje društva »Ginnastica<. Iz tdijansKih liatov duznajemo, da je ved t?o razpušČenega društva »Ginnastica« sklenilo ulež t*, na namestn.itvu rekurz proti razpu-ščenju. Nova preiskava radi starih dogodkov. »Piccolo« je izvedel, da se je sodna preiskava radi namazanja names^niške palače z barvami i talij make tri kolore raztegnila tudi na dva dogodka, ki sta te izvršila minoie zime, to je na namazanje tlaka na Velikem trgu in pro čelja cerkve sv. A nt ni novega z barvami iate irikoiore. S tema drgidkoma je v zvez; aretacja Riharda Valleja, dogodtvša 69 dne 15. t. m. na kolodvoru južne železnice. Zanimivo j a j?, da se je proti Valleju že sodno potepalo radi t:h dogodkov, a je isti b i oproščen. > Delavsko podp. društvo« t Trstu ne bo zapito d ae 22. t. m., kakor je bilo voerai objavljeno pomotoma. Ziprto pa bo dne 24. t. tu. »Delavsko podporno društvo« ilh j* danes ka k> r cmo že poročali, pmndvajretltt nico svoj*ga cbs ai-ua. Ob H. uri zjutraj je sv. masa v cerk\i sv. Amoua. Ob 4. n pol u i popoiu ine §e pa razvije v i'l c C Iiuo d uštvena zastava i u od tam krenejo ć-lani z društvenim odborom na če u v c^revodu proti » Narodnemu domu« kjer pnčae ob 5. uri \clika vestlci, un Katero ne slavi o oLčinjtvo pnovno \ab. Pr?a >vi.ska trgatev« v Trstu. Odbor pev-ik(gi druf-t.'a »Kolo« /« Hiieuil prireiiti dne 25. s-pieaibra t. . »Prvo vinsko trga te \ « v Trtu. Kraj in crugepjdiob noeti pozne e. Umrl je v bolnišnici oni delavec Anton Žib^rna, ki je padel z zidu ob ulici Fabbio Severo. Žrtvi vojaških vaj. Z Reke poročajo, da je na vojaških vajah minoli četrtek zadela nekega vojaka solnčarica. Isti se je zgrudil mrtev ; neki drugi vojak je pa vsled solnča-rice nevarno obolel. Skrivnosten slučaj smrti. Včeraj v jutro so našli mrtvo v njenem stanovanju — v II. nadstropju hiše št. 94 v ulici del Far-neto — 48 letno Katarino udovo Mozetič. Ljudje, ki stanujejo v isti hiši, jo namreč niso videli že več dnij To jim je delalo skrbi. Včeraj v jutro so sklenili prepričati Be, je-li žena doma, ali kaj je ž njo. Potrkali so na vrate njenega stanovanja, a niEo dobili nika-kega odgovora. Poskušali so odpreti. Komaj pa so prejeli za kljuko, so se vrata — ki niso bila zaklenjena — o dprla. Sli so v sobo in tam našli na postelji — mrtvo truplo Katarine Mozet.5. V sobi se je razlegal jako hud vonj, ker ie mrlič že gnjil. Pozvali so zdravnika se zdravniške postaje ter ob enem obvestili redarstveno oblast. Se zdravniške postaje sta šla na lice mesta dva zdravnika, ki pa nista mogla dognati kakšne smrti j a umrla pokojna, ker je bilo truplo že preveč gnjilo. Sodna kem sija, ki je pr šla pozneje, je ukazala prenesti mrliča v mrtvašnico pri sv. Justu. Nikakor nI hotel iti v zapore 24 letni izvoščtk Adolf Met?lko. Aretovan je bil včeraj v jutro zato, ker je pustil koija brez nadzorstva na ul ci pred kavarno »Camusic«. A nikakor ni hotel z redarji, marveč 6e je vrgel na tla. Slednjič sta mu dva redarja djala vrvice za pesii t^r ga tem potom prisilila, da jima je eladil. Prišedši na policijo je pa Metelko začel brcati, tako, da so mu morali ukleniti tudi noge. Uplenjenega na rokah in na nogab, so ga petem odpeljali v zapore. Dva požara. Včeraj v jutro ob 3. uri je začelo goreti na Greti v neki kolibi za delavce, ki delajo na gradnji železnica. Prišli so gaa lei ter po nekoliko urah pogasili ogenj, ki je pa vpspelil kolibo in neki konjski hlev, ki sta oba last ga. Friderika Mozrt Požar je capravil škode za 8000 kron. Obe poslopji 6t? b li zavarovani proti požaru. — Ob 4. uri in pol zjutraj je zčČjIo goreti v delavn ci mizarja Antona Gost', ki se nahaja v ulici Petrosio št. 1. Gasilci so tu vspešneje gasili. Vendar je ogenj vnič.l raznega pohištva in orodja v vrednosti 300 kron. Velik požar v Otocacu. V Oto5acu v b vsi vojaški graniai e nastal v četrtek zvečer velik požar, ki je trajal do petka zjutraj. 2i"> družin je brez strehe. Škoda znsša Četrt m lijona kron. Požar. V Tomirjab pri II. B strici je 18. t. m. zvečer cb 7. uri nastal požar, kije vpepelil 3 hiše z gospodarskimi poslopji. Vžgala je najbrže strela. Ji a Bled je prišlo do 13. t. m. 2255 gostov. London. (Sklep) Konsolidiran dolg —.— Lombardi —.— srebro ž6"/i«» 5patiska renta —.— italijanska renta —.—, tržni diskont, 2l3/16 menjice nr Dunaju —.— dohodki banke —-— izplačila ban k' —.—. Praznik. Tržna poročila 20. avgusta. ! H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good avp j rage za tek. mesec po 50 kg 44.75 frk, za dec 45.50. H am b a r g. (Sklep pop.) Kava Santoa goc. average za september 36V4. M d01* za marec B73/4, za maj 3«1/* vzdržano — Kava Rio navadni loco 35—36, navadna reeina 37—3», navadna dobrF 40—4-2. Hamburg. (Sklep ) Sladkor ze avgust 21.10, j za sept. 2120, za oktober 21.60, za dec. 21.55, za j marec. 21.80, za maj 2195. Stalno. — Vreme: dež. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promplnc K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Meliapib promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d< —, marec-avg. 68.30 do 69-30. London. Sladkor iz repe surov 109/ls Sh. i Java 11.— h h. Trdno. New-York. (Otvoijenje,) Kava Rio za bodoče j dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, rž z t sept. 15.50. za september-dfcember 16.15, zi nov. februvar 16.59 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 23.10 za sept. 23.15, za september-december 23*50. ra no*en»ber-febr. 24.05. (trduo). Moka za tekoči mesec 30.65 za sept. 31.15, za sept.-december 31.35, za november- februvar 31.76 (trdno) Repično olje za tekoči mesec 48.25, za septem. 48 50, za sept. - december 49.— za j an u var- april 50.— (mirno.,: Špirit za tekoči mesec 42.75, za sept. 42.25 z s sept. -december 39.25 za januvar april 37.25 (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 253/4 — 2i.— (mirno), bei za tekoči mesec 291/4 za sept. 293/a, za okt.-jan. 303/4, za januvar - april 311/, (trdno) rafiniran bi1/,—62 Vreme: vroče. Pisarna I I 4 t t « I i SVOJI K SVOJIH ! Prva klet dalmatinskih vin Biliškov & Arambašin. t TRSTU. nliM Sanila 22. tor TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Sa zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali sodčekih. II I 1 (f (jregorina m Dr Slavika se preseli 24. t. m. v „Narodni dom" uhod ulica Giorgio Galatti št v. IS, II. nadstr. ^i^lllp Stenografa veščega slovenskega in nem-iškega jezika ter pisarniškega vajenca sprejme takoj v svojo pisarno dr. Matej Pretner, odvetnik t Trstu ulica Cassa tli Risparmio 13, H. Tvoarna poMštva Aleksander Levi Minzi ---ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazia Rcsano (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati raikaie koTikcMa^- ZOBOZDRAVNIK Univ Mefl Dr Makse Bnllant v TRSTU ulica S. Antonio 51. 9. II. nadstr. naznanja, da radi odsotnosti ne bo ordiniral do 10, septembra t. 1. 1 \t i Sprejemajo se vsakovrstna dsla taci po posebnih načrtih. liuatrcv&n centk br«?spIs5iao ia fran*«*- ! . CD U3 cd" -s p < cd O o ir 5' to Borzna poročila dne 20. avsrusta. Tržaška borza. Napoleoni k 19.02—19.05, angležke lire K —,_ do —.—, London kratek termin K 239.50 240,— Francija K 9i.90—95.05, Italija K 94 90 — 95.05 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški bankovci K----- avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.60, ogrska kronska renta k 97.— 97.25, italijanska renta K 1023/„ 102*,\ kreditne akcije K S39.--641._ državne železnice K 629 50 — 631.50 Lombardi K 87.— 83 60, Llojdove akcije K. 685,— —693.—. Srečke: Tisa K 324.--326—. uredit K 460.— do 472. Bodenkredit 1880 K 302 — 310.—. Bo-denkredit 1889 K 292.— 303 —, Tnrfike K 127.50 do 129 50 Srbske —.— do —.—. -— Svoji k svojim ! Se priporoča GOSTILNA „SECCESSION" ulica Rossetti št. 0. TOČI: istrsko in dalmatinsko vino .... po 40 štajersko belo..........* Plzeneko pivo........» 24 - Krasen vrt. - Tertuo pripr.iTljeue dobre gorke in mrzle jedi. Odprto do i. ure po noči. CD Velika zaloga fflanifaRtnr in ti Prosi se za obisk. — ObSirno dovoljenje kredita. Državni dolg v papirja „v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4•/, Avst. investicijska renta 3*/,*/. OjjTska renta v zlatu 4% „ ▼ kronah 4 renta H1/, Akcije iiacijonaine banke Kreditne akcije London, 10 Lntr. lUO državnih mark 20 oat-rk 20 tankov 1U i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98 22 5° 0 italijanska renta 104.- -. §pau*ki eaierieur > akcije ntumansk*' banke 567.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državi« ieler-—.— Lombardi 91.— uniHcirana tur&ka >enta 87.27 menjice na London 252 55, avstri]*rn zlata itu. 102.60 ogrska 4"/0 zlata renta l'JO.95, Ulndeibar' —.— turške srečke 122.75, panika banka 11.77, italijanske m«ridijonalne accije —.—, akcij« li o lin to 13 58 Mirna. url poDOl :. včeraj danea luO.lb —w_ 100.15 —.— l lt».2n —._ 9H30 ___ 90.90 __— 118.95 —._ 97.10 __ —.— 1603 — --- 639.50 —.— 23H-57V» —.— 1 i 7.1k> —.— 23.43 -- 19.04 —.— 95.— —.— 1132 —.— DAINEL PILLIN TRST - ulica Carpison IO. - TRST. Teleron 241. Tovarna in velikanska zaloga cementnih plošč. Sprejema v »ako imručbo tudi na deželo ter plošče poluga tudi sani. i Brezkonkurenčne cene. - Novi velik dohod blaga za možke obleke iz tu- in inozemnih tovarn za spoinladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc, vseh vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Zaloga in- Ia inozemskih vin, špirita ia likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. j v i a d e i r a c q u e št. 12. (nasproti Kale Centrale). I Velik izbir francoskega šampanjca, penečih dezertnih ' italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-i gunder renskih vin, Moaella in Chianti. — Kum toojak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec ! slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz. j dot enih krajev. Vsaka caročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Kazp-odaja odpol litra naprej. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tia 4si Rettori ite?. 1 (Rosario) - v Trstu - til cerkve St. Petra t tuši Marenzl Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRU! (ORJENT). ~ prejema zavarovanje človeškega živ-8nj» po nsjrazn o vrstne j ših fcombinaci-ih pod tako ngcJnimi pogoji, ko no--ena drnga zavarovalnica Zlasti je jgodna zavarovanje na doživetje in ■mrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vaak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti drug« vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne sa v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenah Škoda ceiuje takoj in nanajkuntaeje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristne namene. § S * X 8 ^ novč. < < < C i 14 „ „ amerik. "„ . . \\ 16 „ „ najnovejša . I. vrste, močna „ 21 „ za rjuhe 156 Sir. za ijuhe 15G £ir. „ 44 „ BRIS ALKE po ... . == Srajce za gospe od 45 novčičev naprej. - 24 5S 16 X Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaJena ekovltom radnicom čista alkaličko-muriatička £patovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, ved je i najkorisnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti žeiudca. rluca. grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida zlatne žile), natekiih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAČKE KISELICE", ZAGREB, Hica br. 17. Dobiva se u sviem liefcarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. i«! Mehanična delavnica M\l Lantscliner zapriseženi eeniteij TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Sprejema vsakovrstna mehanična dela. Prodaja in znmenjuje dvokolesa najboljših tovarn. PopravJjalniea za dvokolesa. Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov. Napravlja električne zvončke. Prva narodu a MIRODILNICA ulica Farneto 33 (nova palača). Velika zaloga drog, barv, če-pičev, esenc, parfumarij, čajev, špirita, mineralne vode in v to potrebnih rečij. V zaloiri dobiva se tudi retine, šipe, sveče, petrolej itd. itd. Priporoča se cenjenim odjemalcem Grand Restaurant Hacker C V mirodilnici ALOJZIJA MERMOL nasl. JLEBAN v Trstu, ulica Barriera vecchia 18. se nahaja velik izbor barv, čopieev, pokosti, tiskanih pol za tapeciranje sob, olje za barve, petrolej, špirit za žguti, najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro galico itd. itd. Prodaja redilneja praška za živino. Zlatar Dragotin Vekjet (O. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Marija vdova Cokeij priporoča svojo dobro založeno prodajalnico Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za čas. ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! W Največji konfori! r Postrežba točna! kuhinjskih posod po nizkih cenah. Piazza Ponterosso st 7. - ? % Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamki«. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je BV* zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 41IU SCHICHT, USTJE na LABI. IC Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. se povsod! e