( EQUALITY °inOhioa | JSKSI Oglasi v tem listu Best Advertising jOSU^ ygg^l_^.Pežm |[ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium [JHL-- || VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND,.OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 13, 1943 * ŠTEVILKA (NUMBER) 290 wito polna dvorana poslusala Zlatka Balokoviča, ko je igral za partizane Župan Lausche je v imenu mestne vlade pozdravil zborovalce. Vsota $1050.00 zbrana v pomoč Združenemu odboru Avditorij Slovenskega nagega doma na St. Clair Ave. ; bil včeraj pozorišče izredne Manifestacije za svobodno Jugoslavijo, ko je svetovno slavni Jfvatski violinist Zlatko Balo-°vič dal krasen koncert, čigar dobiček gre v blagajno Združena odbora Južnoslovanskih A-^rikancev. zupan Frank J. Lausche je Pozdravil zborovalce. Hrvate, bl°vence, Srbe, Bolgare in Ma-Cedonce v imenu mestne vlade, a s to p i 1 i so pevci in pevke ^asbene Matice" in zbora "A-Jaševic", in med publiko je bi-* zbrana krasna vsota $1,050 ^ Podporo Združenemu odboru, Je v teku par mesecev pod Predsedništvom Louisa Adami-** izvršil ogromno delo za pri-obitev simpatij Amerike za ju-"aško borbo jugoslovanskih partizanov. potem ko je župan Lausche v kratkem in jedrnatem govoru Ozdravil zbrano množico, ki ga j.e Navdušeno pozdravila, rekoč, a bo zmaga velikih zavezniš-narodov tudi malim jugo-°vanskim narodom prinesla ®v°bodo izpod nacijske pete, je .stopil umetnik Balokovič, ki j-*® v odgovor na županov po-^rav izjavil: ^ta nam ne bodo ubili!" izjavlja Balokovič 'Jugoslovani so od početka v°jne vodili odpor proti nacist in danes se borijo bolj jursko kot kdaj poprej pod vodarn svojega partizanskega v°ditelja Tita. Prvič v zgodovi-se vsi Južni Slovani »borijo j j^a ob rami v Ljudski osvo-^•ni armadi." Pozneje je Balokovič v govo-^'2 j a v i 1 : "Južno-slovansko JUdstvo je imelo v zgodovini Ponovno velike voditelje, am-'jak reakcija se je zarotila pro- ti njim in jih ubila. Ubili so Matija Hubca, ki je vodil hrvaške in slovenske kmete v borbi proti fevdalni gospodi. Ubili so Štefana Radiča. To pot se ne sme dopustiti, da bi nam ubili Tita!" Balokovič že mnogo mesecev potuje širom Zed. držav ter kot predsednik Hrvatskega narodnega kongresa posveča ves svoj čas in umetniške talente gibanju za svobodno Jugoslavijo. Drugi del programa je bil posvečen koncertu, na katerem je slavni violinski virtuoz podal izključno slovanski program. Igral je z ognjem in navdušenjem, ki je z magnetično silo držalo avdijenco prikovano na sedežih. Poslušalci so ga nagradili z oduševljenim aplavzom. Ostale točke glasbenega programa so podali Frank Plut John Nosan in Antoinette Sim-čič od "Glasbene Matice", do-čim je hrvatski zbor "Abraše-vič" nastopil s svojim celotnim ansamblom. Pri programu je tudi sodeloval tamburaški zbor pod vodstvom Mr. Sedlacka Jr. ! Vsi Južni Slovani zastopani na programu Program je vodil Vatro J. Grill, ki je predstavil ostale govornike, ki so bili: Blaž Kausic za Hrvatski narodni svet, Rev. Emilijan Glocar, za srbski Vi-, dovdanski kongres, Janko N. Rogelj za Slovenski ameriški narodni svet George Dočkov za bolgarski in macedonski kon-. gres. Salve aplavza sta zbudila s i svojimi izvajanji zlasti Mr. Rogelj in Rev. Glocar. Župan Lausche je celotni govorniški pro-■ gram poslušal v dvorani, pred-) no je odšel, pa je prišel na oder i in Mr. Roglju in Rev. Glocar-• ju osebno čestital na njunih go-- vorih. Pointi za svinjino j zopet znižani OPA uprava je zopet odredi-a znižanje racijskih pointov za svinjsko meso, kar pomeni več mesa na mizah civilnega prebivalstva v prihodnjosti. Nova adredba je stopila v veljavo danes opoldne. Glasom nove odredbe se bo potrebovalo en point manj za vsak funt naslednjih kosov svi- ' njine: pork steak, roasts, smoked ham (prekajena šunka), bacon (slanina) in razni mesni preparati, klobase itd., iz prašičjega mesa. Za dva pointa pa je bila znižana pri funtu racija svežih šunk. Urad OPA pravi, da bo kot posledica te odredbe prišlo na mize civilnega prebivalstva 50 milijonov funtov več prašičjega mesa na teden, kot pa ga je bilo na razpolago do sedaj. Južnoslovanski Ame-rikanci pozdravljajo jugoslovansko ■ novo vlado New York, New York 6. dec. 1943. Dr. Ivan Ribar, predsednik provizorične vlade Jugoslavije, Osvobojeno ozemlje Jugoslavije. Združeni odbor južno-slovan-skih Americancev pozdravlja z navdušenjem sestavo provizorične vlade v Jugoslaviji in vam obljublja vso mogočo podporo v vaši junaški borbi za osvobo-jenje vaše dežele in za vzpostavitev resnične ljudske demokracije. Louis Adamič, predsednik; Zlatko Balokovič, podpredsednik ; žarko Bunčič, podpredsednik; Etbin Kristan, podpredsednik ; Peter Peff, podpredsednik; Smile Voydanoff, podpred-nik. Združeni odbor južno-slovan-skih Amerikancev podaja naslednjo izjavo glede zadnjih dogodkov v Jugoslaviji z namenom, da se prepreči kakršnokoli napačno tolmačenje od strani krogov, kateri so dosedaj skušali sistematično podajati ameriški javnosti neprava poročila o resničnem stanju v Jugoslaviji: "Sestava provizorične vlada v Jugoslaviji je konkreten izraz ojačanja in združenja tvornih notranjih sil, katere so bile na delu v Jugoslaviji tekom zadnjih dveh let in pol. To je logičen izid Uspehov sijajnih zmag, doseženih od časa Bihaške konvencije, ter prehoda iz gerilske-ga bojevanja v polnomočno vojaško vojebanje in naraščajoče podpore in sodelovanja jugoslovanskega ljudstva brez razlike narodnosti, vere ali političnega pripadanja .' "Vzpostavitev notranje oblasti v Jugoslaviji uvaja v prakso demokratične cilje, postavljene na moskovski konferenci, in dviga borbo proti Hitlerju na višjo stopnjo. Temeljno to predstavlja veliko politično zmago za Jugoslavijo in korak naprej proti končnemu trium-! fu Združenih narodov. "Kraljeva jugoslovanska vlada v Kairu pa, namesto, da bi ■ pozdravila sestavo provizorične : vlade, kot izraz dozorevanja ju-> goslovanskih notranjih sil, jc - raje smatrala za primerno, da - je isto obsodila z najbolj žaljivimi izrazi. Tak nastop je nekaj hrvatski ban šubašic postal delegat ^goslaviie v italijanski komisiii NEW YORK, 6. decembra. ■*-N.A.) — Overseas News A-!tlcy je zvedela danes, da bo :'egat jugoslovanske vlade v ^anstvu, prideljen posveto-lhiemu- odboru za zavezniško )lltrolno komisijo za italijan-:e zadeve, Ivan šubašic, ban ^aške, ki živi v Zedinjenih "Žavah od 1. 1941 naprej. Šubašic je sprejel imenovanje ^ neposredno pooblastilo kra-a samega, ne pa od vlade v airu, katere politiko obsoja. 0 ustavi Jugoslavije, je ban %ovoren le kralju samemu. Začetkom preteklega poletja ! Je šubašič z letalom podal v °ndon, da se tam posvetuje s ''aijem Petrom glede kritičnih Prašanj jugoslovanske politi-e- Z veliko doslednostjo se je edno držal proč od jugoslovan-vlade v izgnanstvu, s kate-3 so bili hrvaški krogi v najožjem nasprotstvu, ker je bi- 1 predstavnica velesrbskih am-icij. Neznano je še, kdaj bo ban 'ubašič odšel na svoje mesto, a prisostvuje sejam Posveto-alnega odbora, ki se je sestal irvič v Alžiru dne 1. decembra. Ameriški član tega odbora je l°bert D. Murphy, angleški de-®Sat je Harold MacMillan, Ru-lJ° pa zastopa v njem Andrej Višinski. Jugoslovanska vlada se ne spremeni ■ LONDON, 2. dec. (ONA) — General Bora Mirkovič, ki je bil v mkrcu 1941 eden od važnejših organizatorjev udarca , proti princu Pavlu in njegovi vladi pod Cvetkovičem, bo baje v kratkem zopet prevzel svoje staro mesto vrhovnega koman-' danta jugoslovanskega letalstva. i Pred dvemi leti, dne 1. decem-r bra 1942, je Mirkovič, skupaj s 3 130 drugimr častniki odpovedal i pokornost vladi Jovanoviča. To-. da o priliki petindvajsetletnice * jugoslovanskega zedinjenja je . kralj Peter II podpisal dekret . amnestije, ki bo dovolil, da zo-. pet pride nazaj. Omenjeni častniki so po svoji " revolti morali ostati v svojeir taborišču. Nekaterim je bile a dovoljeno, da služijo začasno \ >> angleški armadi, drugi pa so s< >- smeli priklučiti jugoslovanskin l1 bojnim silam. i- Liberalni jugoslovanski kro e gi so mnenja, da je povratel i- Mirkoviča na vplivno mest* i- znak, da so reakcionarni ele menti v jugoslovanski vladi pri dobili na vplivu. Rusija je priznala jO ritov režim? ij LONDON, 12. decembra. I — Danes zgodaj zjutraj je turški radio poročal, da se je sovjetska vlada odločila, da prizna vlado jugoslovanskih partizanov kot zakonito vlado Jugoslavije na-mesto ubežnega režima kralja Petra v Kairu. Istočasno se javlja, d a bodo zavezniške sile skušale doseči spravo med spornima jugoslovanskima sku- |ur pinama, da se na ta način j pripravi tla za invazijo Bal- i ^ kana. j Grški kralj George je v soboto podal izjavo, da se kr ne bo vrnil domov, razen so ako ga narod pozove, kar j če pomeni, da se je podal pri- J po tisku revolucionarni skupi- 1 na ni v Grčiji. pr --Bc Novi grobovi * JOHN ROGELJ V St. Vincent's Charity bal- j lišnici je v soboto ob 6:45 uri j dii amrl John Rogelj, samski, sta-1 pa lujoč pri družini Ignacij in! vs Pauline Zupančič, 5377 St. Clair kve. Star je bil 50 let in je bil ne iposlen pri Palvin Machine Co. bi Bolezen ga je napadla pred dve- pc na tednoma. V Ameriki se je i Ri lahajal od leta 1913. Doma je j da Dil iz Leskovca, fara Krka na m Dolenjskem. Bil je član podr. j te št. 5 SMZ. Tu zapušča brata; ni Josepha in dva nečaka, ki se na-lajata pri armadi: Lt. Josepha dc n Pvt. John Rogelj. Pogreb se: tr yrši v sredo iz A. Grdina in si- j novi pogrebnega zavoda. y JIM RAČIČ V soboto zjutraj, je po kratki »> bolezni umrl Jim Račič, star 55 " let, stanujoč na Lawrence Ave., Girard, O. Pokojni je bil doma iz Drnovega pri Krškem. V Gi-rardu zapušča soprogo Jennie, rojeno Cigolle, in sina Henry, ki žl se nahaja pri vojakih, ter tri d' bratrance. Pogreb se bo vršil v P torek popoldne na pokopališče v ^ Youngstown, O. Zi -:--- a' naravnega za vlado, ki nima no->enih korenin v ljudskih plasteh Jugoslavije in ne more na no->en način trditi, da to ljudstvo 11 predstavlja; to je višek nazira- n nja, ki izraža popolno moralno v' in politično propadlost. "Jugoslovansko ljudstvo je v spregovorilo svojo besedo! Dr. 11 Ribarjeva demokratična vlada f sestoja iz najpozitivnejših sil v -1' deželi—Srbov, Hrvatov in Slo- g vencev; to je vlada narodne sloge, podprta po Ljudski narod- 0 ni osvobodilni armadi. To je od- ■ govor jugoslovanskega ljudstva p na vse zločinske poizkuse raz- g. dvajanja po Hitlerju in njego- ^ vih kvizlingih, podpiranih po ^ zlobni propagandi ubežne jugo- ^ slovanske vlade in njenega di- j. plomatskega aparatusa. "Združeni odbor naproša < ameriško vlado, da takoj da na razpolago provizorični vladi Jugoslaviji lend-lease pomoč, ter da koordinira svoje vojaške C akcije na Balkanu z armado • t maršala Tita in s tem pospesi poraz Hitlerja in njegovih sate- ( litev na južni fronti, kakor je ^ to predvidevano v zaključkih ^ nedavne konference v Tehera- ^ nu. Odbor dalje urgira našo vlado, da pošlje uradno delegacijo v osvobojene predele Jugoslavije." Gornja izjava Združenega od- ] bora južno-slovanskih Amerikancev predstavlja mnenje pretežne veČine Amerikancev juž-no-slovanskega izvora, katerih je več kot milijon. Slovesen podpis pogodbe med Rusijo in Češko | Pakt za 20-letno medsebojno pomoč predstavlja vzorec povojnega sodelovanja v Evropi MOSKVA, 12. decembra. — Danes sta Sovjetska nija in Češkoslovaška republika podpisali 20-letno po-1 odbo za medsebojno pomoč,'koje cilj je upostavljenje icnoo-si «nHplnvsmifl mpfl nyrianpnima nnvarlnmfl. Pogodbo sta podpisala po< kratki ceremoniji v Kremlju sovjetski zunanji minister Vja-česlav Molotov in .češkoslovaški poslanik Zdenek Fierlinger ob navzočnosti predsednika češke provizorične vlade dr. Edvarda Beneša in sovjetskega predsednika Mihaela Kalinina. Vsebina pakta bo objavljena v torek Medtem ko je moskovski radio naznanil podpisanje pakta, pa se pričakuje, da bo njegova vsebina objavljena šele v torek. Kot se razume, pakt v splošnem sledi določbam, katere vsebuje pogodba za medsebojno pomoč, katera že obstoja med Rusijo in Anglijo, to se pravi, da pogodbeni državi jamčita pomoč druga drugi v slučaju vojne ter tesno sodelovanje za ohranitev miru. Ena točka pogodbe vsebuje določbo proti vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov. j,-—---- , Amerika in Anglija sta pakt odobrili Medtem ko zastopniki Zed. držav in Velike Britanije niso bili nazovči, ko je Beneš včeraj dospel v Moskvo, in niso imeli nobenih direktnih zvez s pogajanji pakta med Rusijo in Češkoslovaško, pa £e razume, da sta bili ameriška in angleška vlada informirani o njegovi vsebini in da sta ga odobrili. Beneš je po slovesnem podpisu pogodbe v Kremlju prisostvoval predstavi opere "Sne-gulčica" v Bolšoj gledališču. Z njim so sedeli v bivši carski loži Kalinin, Molotov, Fierlinger in drugi sovjetski in češkoslovaški voditelji, katerim je avdi-jenca priredila ovacijo, ko so zavzeli svoje sedeže. Bivša carska loža je bila ob tej priliki okrašena z zastavami Sovjetske unije in Češkoslovaške republike. Zadnje vesti z bojnih front ZRAČNA FRONTA — Ameriški bombniki so v soboto vpri-zorili napad na nemško mesto Emden, katerega so pustili v plamenih. Naciji so izgubili tekom napada 138 letal, dočim se 17 ameriških bombnikov in 3 bojna letala niso vrnila na svoje baze v Angliji. RUSIJA — Na kijevski fronti se nadaljuje ena največjih borb te vojne, v kateri igrajo tanki glavno vlogo. Včeraj so Rusi vprizorili masen protinapad, v katerem so zdrobili 3 03 nemških tankov. ZED. DRŽAVE — Državni tajnik Cordel Hull je naslovil na Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko ostro svarilo, da se ali i odklopijo od osišča ali pa se pripravijo na isto usodo, ki čaka nacijsko Nemčijo, katere poraz je gotov. ITALIJA — Ameriške i n an-i gleške sile v južni Italiji počasi potiskajo Nemce nazaj. Včeraj so Nemci na vzhodnem in zapadnem sektorju vprizorili besne napade ter bili s težkimi izgubami vrženi nazaj. PACIFIK — Ameriška letala so zopet bombardirala japonske postojanke in tekom napada na Marshall otočje zbila iz zraka sedem japonskih letal. z nemško pomočjo celo precej izboljšala. Naciji uporabljajo živež kot orožje Iz uradnih nemških številk ni jasno razvidno, v kolikem obsegu nemška oblast uporablja ži-i vež kot orožje. V mnogih slučajih izdajajo Nemci mnogo več znamk za živež, kot preskrbe dovoza. V takih slučajih po-I tem stoje gospodinje ure in ure j v vrsti, a ko pridejo v trgovino, j je vse razprodano, vrniti se rao-I rajo s praznimi rokami. V samem Parizu se je pripetilo, da ni bilo mesa 3 tedne, a znamke so bile vseeno razdeljene. Druga nemška zvijača je, da podaljšajo rok določene znam-| ke, ne da bi spremenili količino. Naslednje znamke se enostavno ne more porabiti; kar si do-| bil, mora kratko in malo tra-j jati dvakrat tako dolgo, j Toda prebivalstvo Evrope ne trpi le radi pomanjkanja samega na sebi, temveč tudi radi kakovosti hrane, ki je najslabše ' vrste. Kruh pečejo iz mešanice, v kateri je dober del krompir-[' ja. Na videz bi ga z lahkoto za-.! menjali za opeko, a hranilna ^vrednost tudi ni mnogo večja. t i Meso, mleko in sir, kadar jih t j je dobiti, pa so tudi mnogo j| manj vredni, kot ono, kar se je dobivalo pod tem imenom v časih pred vojno. 1 Liga narodov smatra, da je treba najmanj 2,200 kalorij na " dan, da se človek prehrani za-5,dostno za zdravje. Amerikanci " jemo povečini do 3,500 kalorij ^ in več na dan, razen tistih ki " imajo posebno dietarno hrano. "| V hotelu Claridge v Atlantic " Cityju, kjer so se sestajali de-" legati konference, je bila hrana ■i taka, da je imela najmanj po 4,000 kalorij, o (Nadaljevanje na 2. strani) e o NA OPERACIJI »_ Danes se je podvrgel težki o-peraciji v Glenville bolnišnici, i. Jack Susel, stanujoč na 1338 ir, E. 55 St. Obiski ne bodo par 3. dni dovoljeni. Upamo, da jo bo i- srečno prestal ter da se bo kma-iJlu zdrav vrnil v krog svoje dru-o žine! ........ Velikopotezna akcija Združenih narodov za pomoč sestradanim ljudstvom Evrope Pol hleba ovsenega kruha,1 funt krompirja, mali košček slanine, žličko sladkorja in žličko marmelade, to je vse, kar dobe dandanes na dan za svojo prehrano skoro vsi Poljaki. Uradno racioniranje ne določa zanje nobene maščobe, niti sira ali jajc. Taka je situacija v krajih, v katerih namerava'Uprava zedi-| njenih narodov znana pod imenom UNRRA začeti svoje delo-: vanje. Liga narodov in britansko ministrstvo za gospodarsko vojno sta dala delegatom 44 narodov in njihovim prijateljem skrbno izdelane tabele, ki dajejo natančno sliko razmer v pogledu prehrane v Evropi. Ta slika se zdi brezupna vsem onim, ki upajo, da bodo evropskim narodom pomagali, da zopet ozdravijo. Obenem pa je postalo jasno, da je v Evropi eno dejstvo pribita stvar, namreč, da nemške živežne racije ne padajo, pa naj bo vojaška slika še tako temna. Glad med evropskimi ljudstvi raste Povsod po Evropi postajajo razmere hujše v trenotku, ko se Nemci pripravljajo na obleganje svoje "notranje trdnjave." Le tisti dobe v zasedenih deželah svoje polne deleže, ki so nemškega porekla, in sicer to tudi takrat in tam, kjer je domače prebivalstvo v najobup-nejšem položaju. V zadnjem poldrugem letu so Nemci znatno zvišali deleže za prehrano' svojega ljudstva. V zasedenih deželah pa deleži padajo, in sicer stalno. Kmetom se seveda razmeroma bolje godi, akoravno nacisti nepi estano. ,ekv,,a.fo hra„a J po kmetijah. Ako prinesejo svoj y prfdelek na trg, dobe zanj le či-| • sto ničvreden papir, a često jim1 j, je celo nemogoče nositi svoje' blago na mestna tržišča. V ne- n katerih krajih so transportne g razmere tako slabe, da surovega masla in krompirja ni mogoče odvažati,, tako da dajejo jj krompir svinjam v krmo. Zato pa morajo seveda velika mesta i strahovito trpeti; v Marseillu,!) t | na primer, ni mleka niti za I . i otroke. !J i Najhujše so prizadeti mestni ^ prebivalci Prebivalstvo, ki največ trpi, * so mestni reveži, in sjjloh siro- ^ mašnejše mestno prebivalstvo. ^ Ti sloji si ne morejo privoščiti j -1 nobenega onih priboljškov, ka-;1 tere se dobi na črni borzi, in ako! ^ nimajo nobenih sorodnikov nap deželi, da jim pošljejo od časa|-do časa malo živeža, so v zares!1 obupnem položaju. ( < Delavci, ki delajo v vojnih industrijah, uživajo posebno j zaščito nacističnih oblasti. De- , lavci pri težkih delih dobivajo ( ' po dvakrat toliko kruha, in tri-1 krat toliko mesa in maščobe kot 1 ostalo prebivalstvo.' Otroci, mla-' de matere in noseče žene dobiva-, ' jo deleže mleka, katerega osta-' 1 lo prebivalstvo sploh ne dobi-1 va, toda otroci dobe zato manj ' druge hrane. . Po svojem smislu bi imelo racioniranje le ta namen, da se razpoložljiva hrana pravično ) razdeli. Toda Nemci so to ure-i dili drugače; pri njih ima racioniranje le en sam cilj, in sicer, da si preskrbe prijateljev, svoje sovražnike pa uničijo. Največ sta trpeli pod to politi-- ko zasedena Poljska in Rusija.J i Finska je svojo težko situacijo UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST "'Z Owned and Published bj THB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO | , 6231 8T. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-11 Uiued Every Day Except Sunday* and Holiday« SIT ' SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ve ay Carrier In Cleveland and by Mall Out o 1 Town; i (Po raznažalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): for One Year - (Za celo leto)----------—----*650 na for Hall Year — (Za pol leta)-------------------------------- 3.5' for 8 Month« — (Za S ______________________________________________2 By Mali to Cleveland, Canada and Mexico: / 10 (Po poitl v Clevelandu, Kanadi to Mehiki): Por One Year - (Za celo leto)------------------17 50 c for Hall Year — (Za pol leta)--------------------4 00 l a rox • Month* — (Za 3 mesece)----------------------22j ^^ Por Europe, South America and Other Foreign Countrle«: (Za Evropo, Južno Ameriko to druge Inozemske države): of Pa One Year — (Za celo leto)---------------M °" to Por Hall Year — (Za pol leta) -----------------------------------------------*-50 1 J.g Bntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Of lice at Cleveland Ohio, under the Act of Congress oI March 3rd, 1879. VI ■ -------rt «^^>104 ]j ------v< "Cleveland Press' odobrava pomoč za Jugoslovansko osvobodilno vojsko Jj Kakor smo omenili že v soboto, je "Cleveland Press" ™ pretekli petek 10. decembra priobčil uredniški članek, v ^ katerem se odobrava'odločitev angleške in ameriške via- j de za materijalno pomoč jugoslovanskim partizanom, ka- c terim stoji na čelu maršal Josip Tito Brož. Omenjeni list spada k sindikatu Scripps-Howard časopisov, iz česar je sklepati, da je bil članek priobčen v vseh listih tega sin- 11 dikata in da torej predstavlja stališče vseh Scripps- 11 Howard listov v Zedinjenih državah. Mi smo že v sobotnem uredniškem članku izrazili j sodbo, da oklic provizorične partizanske vlade v Jugo- v slaviji, skupno z naznanili Anglije in Amerike, da sma- j trata partizane za poglavitno borbeno silo v Jugoslaviji j c proti Nemcem, predstavljajo člene v verigi dogodkov, j ki ne morejo biti gola naključka, temveč da gre za skrb- ; no pretehtan načrt, ki je bil odobren na konferencah v j -Moskvi, Kaiiu in Teheranu. V prilog temu tolmačenju;] govori tudi uredniška odobritev pomoči za jugoslovanske partizane cd Sani ''Cleveland Pressa" oziroma 1 Scripps-Howard časopisnega sindikata, to tem bolj, ker je glavni urednik za tujezemske zadeve pri omenjenem sindikatu, William thilip Simms, še*ne dolgo tega zelo j* prominentno citiial stališče Ruth Mitchell, ki je vneta j j zagovornica gen. Mihajloviča in ubežnega režima kralja jj Petra. Ni si namreč mogoče misliti, da bi ti listi tako nenadoma postali zagovorniki partizanom naklonjene i politike, ako.bi ne imeli v rokah zaupnih informacij, da J je velika trojica med Združenimi narodi—Amerika,. Ru- ( sija in Anglija - prišla do zaključka, da je možnost za j povratek zamejnega režima kralja Petra v Jugoslavijo M zelo majhna. |l Tozadevni članek v "Cleveland Press," ki se nahaja ! na uvodnem mestu na uredniški strani, se glasi: "Vladi v Washingtonu in Londonu sta predmet napadov, ker sta se izrekli za podpiranje jugoslovanske partizanske armade gen. Tita. Lani sta bili grajeni radi svo-! jih zvez z Darlanom. Takrat je kritika prihajala od.le-; vice, ker je bil Darlan pristaš Vichyja • sedaj prihaja kri- j tika od desne, ker je Tito komunist. Ampak v obeh slu- i čajih je bil poved uradnemu stališču isti—vojaška po-i treba. "Nevarno naivno je zahtevati, kakor delajo omenjeni. kritiki, da naj zavezniki podpirajo le one, ki jih "imamo radi" in da odklanjajo podporo onim, ki jih "nimamo j radi." Če smo imeli Darlana "radi," ni imelo to nobene ! zveze s tem, da je bil on sposoben pospešiti Eisenhower- j jevo izkrcanje in kampanjo v Severni Afriki in tako re- j siti življenja deset tisočev ameriških čet. Da-li imamo ; Tita "radi"—in isto velja glede Stalina—nima nič opraviti s tem, koliko nacijskih divizij je sposoben zdrobiti. "Washington in London sta "imela rada" jugoslo-j vansko ubežno vlado in njenega gen. Mihajloviča. Am- j pak ko so se britski in ameriški častniki vtihotapili v ( Jugoslavijo, da doženejo dejstva, so odkrili, da ima Tito j brezprimerno večjo armado kot Mihajlovič, da se mnogo več bije. "Zanašati se na eni strani na zavezništvo s komunistično Rusijo in Rdečo armado, na drugi strani pa obračati hrbet jugoslovanskim 'komunističnim četam, bi | bila z,'A nas nesmiselnost. Sicer pa je tudi resnica, da nova partizanska provizorična vlada očiviclno zastopa različne politične stranke in narodnostne skupine v Jugoslaviji. "Kdo je bolj reprezentativen za jugoslovansko ljudstvo—1Tito-Ribarjeva skupina ali ubežni režim Mihajloviča in kralja Petra, se očividno ne more odločiti, dokler ne bo ljudstvo svobodno, da voli. V tem pogledu je važ- ZJAVA V TEHERANU "Mi, predsednik Združenih držav Ameriških, an-leški ministrski predsednik in premier Sovjetske Unije,1 rao imeli sejo zadnje štiri dni v tej prestolici naše za- 1 eznice Irana ter smo izdelali in potrdili svojo [ kupno politiko. Izrazili smo svojo odločnost, da morajo J laši narodi skupno delovati v vojni in v miru, ki bo ledil. Kar zadene vojno, so se našim obmiznim razgovo-om pridružili naši generalni štabi in smo združili svoje lačrte za uničenje nemških sil. Dosegli smo popolni spo- s azum glede cilja in časa operacij, ki bodo podvzete z j izhoda, zapada in juga. Skupni sporazum, ki smo ga tukaj sklenili, je dosegel jamstvo, da bo zmaga naša. Kar pa zadene mir, pa smo gotovi, da bo naš sporazum dosegel trajen mir. Popolnoma spoznavamo najvišjo odgovornost, ki leži na nas in vseh Združenih narodih, da bomo napravili mir, ki bo obvladal dobro vo-ijo pretežnih mas narodov sveta in pregnali kugo in strah vojne za mnogo generacij. S svojimi diplomatskimi svetovalci smo pregledali probleme bodočnosti. Iskali bomo sodelovanje in dejansko soudeležbo vseh držav, velikih in majhnih, čijih narodov srca in misli so posvečene, kot naših narodov, za iztrebljenje tiranstva in sužnosti, zatiranja in nestrpnosti. Z veseljem jih bomo sprejeli, če si tako izvolijo, če pridejo V svetovno družino demokratskih narodov. Nobena sila na svetu nam ne more preprečiti, da ne bi zdrobili nemških armad na kopnem, njihovih podmornic na morju in njihovih letal v zraku. Naši napadi bodo neizprosni in neprestani. Iz teh prijateljskih konferenc gledamo z zaupanjem v dneve, ko bodo vsi narodi sveta živeli, svobodno življenje, nedotaknjeno od tiranstva in v soglasju z njihovimi različnimi željami in njihovo lastno vestjo. Sem smo prišli z upanjem in odločnostjo. Od tukaj i odhajamo kot prijatelji v dejanju, duhu in namenu. Podpisano v Teheranu, 1. decembra, 1943. ROOSEVELT, STALIN, CHURCHILL." i Liberty ladje nosijo imena velikih Amerikancev Več kot 2,000 Liberty ladij, sedaj nosi imena največjih A-1 merikancev, ki so na razne načine pripomogli k razvoju svoje dežele. Od kar so spustili v morje ladjo Patrick Henry, prvo izmed Liberty parnikov, ki je bil dokončan v Baltimoru pred dvema letoma, so se mnogokrat o-brnili na zgodovino Amerike za imsna, na katera se bodo krstile ladje iz Liberty flote. Vzeli so imena vseh mogočih ljudi, od katerih so mnogi ostali malo znani po svoji smrti, in šele sedaj dobivajo že davno zasluženo priznanje. Nekaj imen je posebno po-| znanih, kot je na primer ime Patricka Henry, vročekrvnega i govornika iz Virginije, za časa I ameriške revolucije in jim ni j treba dodati biografskih dodatkov radi identifikacije; toda | največkrat je ta čast bila dode-: ljena onim ljt'dem, ki so delo-! vali v ozadju ter niso bili zapa-ženi izven svojih držav ali pa I izven svojih polj delovanja. ; Vrsta imen sega globoko na-' za j, celo v dneve Pilgrimov in i oživlja ime Priscille Alden, že-i ne John Aldena, čegar sramežljivost ga je privedla do tega, da je prosil svojega najboljše -i ga prijatelja kapetana Myles 1 Standisha, da jo vpraša z aroko : v njegovem imenu. Sega tudi v sedanjost, kot s častitvijo Law-: renca Gianelle, telegrafista trgovske mornarice, italijanskega porekla, ki je izgubil svoje življenje v decembru leta 1941 ko je bila ladja, na kateri se je nahajal, torpedirana in je uto (nila, on pa je ostal do kraja na < ! avojem mestu in klical S.O.S. 1 Med imeni Liberty parnikov ] je tudi nekaj posebno slikovi- ! j tih osebnosti iz ameriške pre- ' iteklosti, kot je Barbara Frit-Ichie, junakinja iz civilne vojne, j ; o kateri je John Greenleaf na- , pital poznano pesem; Chief ] Charlet iz indijanskega pleme- , na Flathead, ki je bil prijatelj ] ! belih pionirjev v Montani; Ma- !; .;con L. Weems, ki je boljše po-!] I j znan kot Parson Weenis, prvi j > \ biograf George Washingtona in ■ kateremu se moramo zahvaliti - za apokrifno pravljico o sekiri , in črešnjevem drevesu, ki se 1. .j pripoveduje o prvem predsedni-1 ;: ku; in Jean Baptiste Le Moyne, tj po rojstvu Francoz iz Kanade, i II raziskovalec in prvi graditelj i mest Mobile in New Orleansa. \ Judi imena mnogih drugih pi-i uateljev in pesnikov, ki so žive-' -11 v bližnji preteklosti, in kate- \ - rih delovanje ie še vedno v spo- - minu,' so nadeta mnogim Liber-i i ty parnikom. Med temi so Kate Douglas Wiggin, pisateljica o-. troških knjig, Harry Leon Wil-1 con, pisatelj romanov, Vernon L. Parrington, kritik in literar-. ni zgodovinar, Owen Wister, Frank Norris, in Edgar W. 1 "Bill" Nye, pisatelji, Sara Teas-3 deale in Edwin Arlington Ro-3 j binson, pesniki, Ralph Adams v j Cram, arhitekt, in John La : . Farge, slikar. ■-j Ravno tako je tudi vednoi :-1 večjemu številu Amerikancev i e tujega porekla dana ta čast. , i Med drugimi imeni ladje se-e daj nosijo na vse kraje sveta, i-' ime Nikole Tesle, srbskega emi- j no to, da so zavezniške vlade iznova potrdile izključno pravico osvobojenega ljudstva, da samo odloča. j t "Medtem pa je jasno, da se krilo Eisenhowerjevih IJi 1 sil v Italiji nahaja pod zaščito Tita, ki glasom poročil!j drži zaposlenih do 150,000 ali več Rommelovih nacijev. ! Če komu ugaja ali ne, ampak vsaka zavezniška kampanja 1 ■ na Balkanu mora računati predvsem na sodelovanje par- j ] tizanskih armad. To je vzrok, zakaj pomagamo Titu." ji ! ^H^BHK j gjm^^HK^' . .............. Armadna godba je priredila v Alžirih, Severna Afrika, koncert, pri katerem je avdijenca imela sedeže v prostorih bombardiranega poslopja. Uničevalno delo bomb je poslopje razdejalo, da je bilo podobno vrstam sedežev v gledališču. jranta iz Hrvaške, ki je dobil ilavo kot iznajditelj; Jesse de forest, sina nekega belgijskega ;rgovca in enega izmed prvih prebivalcev na Manhattanu. Nadaljna imena so Judah rouro, Jud, trgovec in filan-;rop, ki se je boril v vojni leta L812; Francis N. Balnchet, po rojstvu Francoz iz Kanade, je oil prvi katoliški misijonar v O-regonu; Jacob Schiff, trgovec in filantrop nemškega porekla; Augustine Herman, ki je bil rojen v Pragi in postal prvi natu-ralizirani prebivalec Marylan-da; Leopold Damrosch, glasbenik, po rojstvu Nemec; in Joe Roebling, tudi rojen na Nemškem, ki je pomagal pri gradbi brooklynskega mosta. Med voditelji delavstva so Patrick H. Morrissey, ki je bil svoječasno vodja Bratstva železničarjev, in John Lennon, e-den zgodnjih organizatorjev u-nije krojačev v A. F. L., Robert L. Vann, ugleden črnec, žurna-list ter politični vodja iz Pitts-burgha. Francoski Amerikanci v New Englandu niso bili zadovoljni s tem, da so samo mogli svetovati imena svojih velikih ljudi iz svoje preteklosti v Združenih Državah, temveč so pred kratkim začeli tudi z zbiranjem denarja in so že nabrali 12,000,- 000 dolarjev, s katerimi bodo financirali graditev 12 novih Liberty parnikov. V nekaterih slučajih so Liberty parnikom dana imena o-nih ljudi, katerih delovanje se je bolj nanašalo na druge dežele kot pa na Združene države. Tako je ime Thomasa G. Ma-saryka, prvega predsednika Če-hoslovaške republike, in Bernardo O'Higginsa, vodje revolucije, ki je Čileu prinesla svobodo od Španije leta 1817, ali i-mena onih Amerikancev, ki sc imeli poseben talent in spretnost ter nekaj dosegli na širokih poljih umetnosti, znanosti vladavine in trgovstva. Med imeni 2,000 Amerikan cev, ki so bila tako izbrana, j( tipičen slučaj Israela J. Mer ritta, ki je umrl leta 1911. Me rritt je ob koncu 19. stoletja u stvaril svoje društvo za reševa nje in popravljanje ter vzdiga vanje ladij. Njegova nalašč za to zgrajena flota je bila največ Ija na svetu. On si je izmisli j ponton, ki je potem revolucio iniral način reševanje pod vode j in ki se sedaj smatra za naj : važnejše orodje za vzdigovanji 1 potopljenih ladij, ter neprecen jljiva pomoč v tej vojni. Tod; čeprav je njegov izum tako zelo važen, in čeprav je eno njegovih podjetij bilo tudi reševanje, ladie U. S. S. Maine, katere potopitev v havanskem pristanišču je pospešila Špansko-Ameriško vojno leta 1898, vseeno so na Merritta vsi pozabili, z izjemo onih, ki se bavijo z vrsto dela, v katerem je on bil tak mojster. Sedaj pa je končno tudi on, kot na tisoče drugih, ki so . ravno tako pomagali graditi to deželo, dobil priznanje za svoje delo. FLIS—Common Council. Velikopotezna akcija Združenih narodov za pomoč sestradanim ljudstvom Evrope (Nadaljevanje s 1. strani; Program uprave za pomoč in obnovo | Uprava za pomoč in obnovo, si bo prizadevala, da spravi povprečnega evropskega človeka na vsaj 2,000 kalorij, kar je j najmanj dvakrat toliko, kot to, kar dobi dandanes povprečen | človek v Evropi na dan. Toda število kalorij še ne daje pravilne slike o vrednosti hrane, katero zaužiješ. Kalori-1 je ne povedo ničesar o obrambi : proti boleznim, kar je važna funkcija hrane. Tudi oni Evropejci, ki prejemajoče danes dovolj kruha in krompirja za svojo prehrano, in radi tega ne trpe prave lakote, ne dobe v svoji hrani zadosti proteinov, ali pa drugih prepotrebnih stvari, kot vitaminov ali mineralnih snovi. Nizozemska delegacija je podala v Atlantic City ju številke za nekatere vitamine, ter je dokazala, da je legalni delež vitamina D na Nizozemskem danes komaj 4 odstotke normalno potrebne količine. . I To poročilo pravi na to: "Vpričo takih racij je neizogibno, da se razvijejo bolezenski pojavi zaradi nedostatkov prehrane, ki so popolnoma enakovredni resnični lakoti." Pomisliti je treba, da je Nizozemska ena izmed dežel, ki sc 1 sorazmerno najbolje prehranjene v okupirani Evropi. — Car! ; Ilartman, Overseas News Agency.) Bergen-mesto dežja Bergen na zapadni norveški obali je s svojimi 100,000 p«?' valci za Oslom najpomemW ts= norveško mesto. Leži v njosti Byfjorda ob izvrstDL naravnem pristanišču. Vlwt- j hudega ne zgodi; če pa si,c ja- lagal — potem končaš pod krv-j ,(■ n'kovim mečem! Meni je samo In 3. za pravico in za resnico!ft o- Ce si ti kriv, boš ti obsojen, če j t opat kriv, bo obsojen opat! n 0- Zdajpojdi! 0 Možje so zapustili stolpič. F £ Jetnik je imel zvezane roke in ^ sta mu morala Rovan in' , atija pomagati, da je prišel s r" Cez zid. Blizu zida je čakal graj- p -1 hlapec s Smreke s tremi ko- d "Ji. Matija je jetnika privezal ^ ; na konj a in potem so vsi trije'j J dirjali proti Ljubljani. s 3, Danilo se je že, ko so prišli do F ,č J^esta in morali so čakati še do- 1- bl'o uro, predno so se odprla a testna vrata. Rovan je z Mati- il Jo in z jetnikom šel naravnost j • je v hišo, kjer je stanoval cesar-! j, ^i notar Leutwin. Matija in r .. ■letnik sta ostala v veži. Rovan k ii je dal notarja zbuditi, ker jejš jj°tel najprej z njim govoriti, j n stari gospod je bil skrajno pre- n i senečen, ko je videl Rovana , v £ . teniški obleki, a njegovo pre- F . pečenje je postalo še večje, c je izvedel, kaj se je., bilo r , 2&odii0. " t To je grozna hudobija, je1 v ^kliknil ogorčeno. Nikdar bi ne j j i ^slil, da je ta sladki, ponižani j , ®Pat Peter tako prekanjen in g brezsrčen ter sploh zmožen za p tako hudodelstvo. Stvar je za -Albertusa na vsak način skraj-| nevarna. Albertus je znan1 J*°t človek, ki se ne ustraši nosnega nasilstva, Peter pa veja za vzornega poštenjaka. Kaj Pomaga, če Vaš jetnik sedaj tu-^ pove, da ga je opat Peter ' Odkupil ? Če ostane opat pri j 8 v o 3 i trditvi, jetnik pa pri Sv°ji, se bo le opatu verjelo, ne temu hlapcu in reklo se bo mor-j tudi, da so jetnika pregovo-l^i in podkupili tisti, ki so gaj skrivaj odpeljali iz zatiškega I Samostana. — Jaz, je dejal Rovan, sem si stvar tako-le mislil: Jetniku ob- ljubim, da ga takoj izpustim, :e reče, da je sam ušel iz samostana, a ker ga je pekla vest, ia bi se zgodila Albertusu krivica, je prišel iz lastnega nagiba k vam in vam razodel resni- i 20, s pogojem, da ga pustite ; mirno oditi. Mož stori to rad, vi i napravite potem zapisnik o tem, i kar vam mož pove. Več kakor ; vam on pove, vam ni treba vedeti. j ! — Tako pa pojde, je zadovol-' c ao prikimal notar. Opat Peter'? bi potem svoje trdil, Albertus i bi rekel, da je nedolžen — glav- \ t ne priče bi pa nikjer ne bilo, | -Dziroma imeli bi v rokah njeno ! prostovoljno izpoved. Albertusu; se potem nič ne more zgoditi. Zgodilo se je vse tako, kakor sta se domenila Rovan in notar. Rovan je dal jetniku še nekaj denarja, da je mogel iti v drug kraj, sam pa se je vrnil z Matijo na Smreko, od koder je poslal Margareti pisemce, naj u-pa, da bo že v kratkem njen brat rešen. VL. Notar Leutwin je sproti po-| ročal Rovanu o vseh korakih, i ki jih je storil, da osvobodi biv-1 šega opata Albertusa, a stvar; ni šla tako gladko kakor sta si! mislila. Opat Peter je že bil do-; segel, da je začela inkvizicija' preiskavo proti Albertusu in si-, ser zaradi poskušenega zavrat-! nega umora na duhovniški osebi. Za podlago sta služili izpo-1 vedi opata Petra in izpoved na-! jetega "morilca". Albertusovi j" prijatelji, na čelu jim deželni; glavar grof Celjski, so bili silno i pobiti in niso čisto nič upali, da j KID SALVAGE [ | ^ U LJ~Q~| : j Pf It f ^ i OVKI I Hang this up in your kitchen to serve _as a daily reminder Na stotero angleških otrok, čigar starši so bili pobiti in njih domovi porušeni v napadih od sovražnika, dobiva zdravniško oskrbo in hrano ter vodstvo do normalnega otroškega življenjai, v Hanover otroškem zavetišču v Londonu. Nekateri otroci so bili tako močno prestrašeni in pretreseni vsled ropota in vojnega rušenja, da ne bodo nikdar več ozdraveli. Omenjend zavetišče je bilo bivši dom nekega bogatega ameriškega dekleta. Švedskemu kralju Karlu X. r pa ni uspelo, da bi mesto 1. 1659 1 zavzel. Ko je car Pavel 1. 1800 z r dansko pomočjo hotel zapreti c Vzhodno morje, je Anglija od- 1 stranila to nevarnost za svojo 1 trgovino. Admiral Nelson je 1. i { 1801 napadel Kodanj z velikim r brodovjem in prisilil Dance, da so sklenili premirje. Isto se je 1 ^ ponovilo 1807, ko je Napoleon zahteval, naj Danska pristopi k , celinski zapori. j, V osemdesetih letih prejšnje- 1 ga stoletja je Kodanj postal j močna kopna in pomorska trd- z njava. s 't Mesto šteje danes okrog 850,- _ ; 000 prebivalcev in je najpo-i membnejšs dansko industrijsko ter trgovinsko mesto. Istočasno je vozlišče za seelandske že-jlezniške proge. S trajektom i-ma železniško zvezo s švedskim mestom Malmojem, preko Gjed-1 serja in Warnemuendeja pa z j Berlinom. Nad vse živahen je njegov ladijski promet, ki nima zvez samo z vsemi važnejšimi pristanišči Vzhodnega in Severnega morja, temveč tudi z Islandijo, 9 Ameriko in Vzhodno Azijo. Mesto se deli v dva dela: sta-z ro mesto z ozkimi, zavitimi uli- . 1 ' .1 cami na vzhodni strani luke ter - na jugu ob grajskem otoku, ter 3 . novo mesto, ki so ga zgradili i. j po modernih stavbnih in urba-1 nističnih načelih. EL Znamenita je kodanjska vse-81 učiliška knjižnica z edinstveno ^ zbirko rokopisov iz nordijskega [kulturnega kroga, a kraljeva ; knjižnica obsega skoraj milijon knjig. Med kodanjskimi muzeji ,1 je omeniti Thorwaldsenov mu-.- zej z deli, ki govore o umetnosti tega -velikega danskega kiparja. trpkim usmevom dejal notarju, ko je zapazil njegovo začudenje. Igral sem veliko vlogo in jo zaigral. Notar mu je povedal, na kak j j način se je posrečilo ga obva- h j rovati sramotne smrti in Alber-;tus se ni mogel načuditi, da se ima Rovanu zahvaliti za rešitev. (Konec prihodnjič.) Danska metropola Kodanj Dansko prestolno mesto Kodanj ali v danščini Kjobenhavn, ki je ime prejelo po "Kaupman- j j nahavn", "pristanišče trgovcev" . leži na zapadni obali otoka See- ( landa ob Oeresundu in sega rijl severni del otoka Amagerja. Njegova zgodovina je polna velikih dogodkov. Komaj si je leta 1254 pridobil; mestne pravice, so ga hanzeati porušili. Ta usoda ga je doletela v naslednjem stoletju še večkrat in tudi potem, ko je 1. 1445 postalo rezidenca, je moralo pogo-: stoma trpeti zavoljo sovražnih r napadov. i Srečni Yankees; Prvi posetniki svetovnih 1 i .. V , ~ ^ ^ s ' t ^ Na levi strani slike je Joe Gordon, ki je prvi napravil "home .: run" v l'J)}3 seriji za čampijonstvo, in Spud Chandler, desno, i ''Yankee pitcher'," čestitata eden drugemu, potem, ko je njiju ! skupina pridobila prvo igro. Na desni strani slike so prvi poset-! niki svetovne serije žogometa, in sicer: Gordon Roberts, Balti-! more, M. d.; George Kopil, Clairton, Pa.; Barney Evans, Hamil-; ion, Canoda; in Mrs. Peter Boroza, Steelton, Pa. rešijo Albertusa izobčenja in t tsramotne smrti. Ko je izginil 1 "morilec", se je stvar nekoliko j j I na bolje obrnila. Največ je po- 1 ' magalo, da se je "morilec" pro- • t stovoljno oglasil pri notarju in ' t svoje prve obdolžitve preklical. : 1 Opat Peter je trdil, da so Al- ' 1 bertusovi prijatelji osvobodili j "morilca" in ga podkupili, da je ' svojo prvo izpoved pred notar- j' i jem preklical, ali glavne priče i ni bilo več, trditev je stala pro-1 ti trditvi, kakor je bil Rovan j uganil, in sodniki niso vedeli, ' kaj bi storili. Začeli so popol-| noma novo preiskavo in zasli-1 šali zlasti samostanske ljudi iz j Reina, ker so bili po notarju j Leuwinu izvedeli, da je bil "morilec" prej v samostanu v Rei-nu za hlapca. Te izpovedi so bile za "morilca" jako ugodne, kajti pokazale so, da sploh ni _ mogel nikdar priti v dotiko z Albcrtusom in da je človek, ki se sicer da vporabiti za marsikaj, ali ni sposoben, da bi koga; I zavratno umoril. In na podlagi teh izpovedb je inkvizicija končno ustanovila vsako posto-panjo proti Albertusu, češ, daj ne more obdolžiti opata Petra, da jo res sam v dogovoru z: "morilcem" fingiral poskušeni 1 zavratni umor, proti Albertusu j pa da ni nikakih dokazov. In tako ie bil po preteku več ; tednov izpuščen Albertus iz ječe, ali opatje so sklenili, da ne rme nikdar več zapustiti pristave Wcinhof pri Gradcu. Notar Leutwin je bil mož, ki; je znal ceniti denar. Nadejal se je, da dobi od vojvodinje Viride lepo nagrado za svoj trud. Za-1 vzel 'se je bil res z veliko vnemo za stvar in se nekaj časa celo mudil v Gradcu, da pospeši rešitev te zadeve. Bil je priču- i joč, ko je bil Albertus izpuščen I iz ječe, in kar prestrašil se ga je, ko ga je ugledal: Nekdaj tako lepi, cvetoči mož, se je bil v ječi postaral za dvajset let. Ves siv, potrt in bolehen je prišel iz ječe. -— Moji dnevi so šteti, je s, mu AIM OF THE O.S.S.R. x \ -the soviet union has untirinolv ' . ano resolutelv advocated, and advocates today,the necessity ofx collective action against aggressors' IVAN M/IISKY UlTft VifE fOMMIlAR Fftft FDBFIfiW AFPAtRC .N S W^ m jwmF"* % THE DANISH STATE TBAIN1NG VESSEL.ZM/MMWC- IN A .. . U.S. PORT WHEN DENMARK WAS OCCUPIED,HER CAPTAIN, KNUD HANSEN,VOLUNTEERED HER SERVICES AGAINST THE AXIS.COMMISSIONED TO THE US COAST GUARD, HE AND HIS OFFICERS HAVE BEEN TRAINING AMERICAN OFFICER CANDIDATES AT THE RATE OF 200 A MONTH SINCE THE U.S. ENTERED THE WAR I r AIR POWER IN INDIA over i.ooo.ooo indian\j workmen have been engaged dav and night, for m0nth9 on end. building airdromes sfor the united nations air cc ; forces iw india! Ho second chance...no other choice FOR THOSE who fall and freeze on the lime-covered floors of the cattle cars that carry them to German labor camps—there is no other choice. For the little children of Tepelini and Salonika and Athens who wait with swollen stomachs for the food ship that never arrives, there is nothing else to ■ do—but wait. Tor the Russian peasant with no choice but to burn his home before the Nazis reached it; for the Chinese of Nanking who suffered the terrorism of the Jap; for all of those in nameless graves and numberless cells—for all of them—there was no second chance, no other choice. But for you—a choice still remains. For you— among all the peoples of the world, the road to freedom is still clear. Never before have we been able to measure the price of freedom for ourselves and our children in such tangible terms. Will you help to keep the road to freedom open? Will you invest—all you can—in War Bonds? It's not so much to ask. Many of us are making more money than we have for years. The things we'd like to buy with that money are scarce—or unavailable. So, we're asked to loan money at good interest—$4 for every $3 when the Bonds mature. Money to help pay for the war—keep prices down— provide peacetime jobs and peacetime goods and a generally decent world for all of us when the war is won. Chances are you're already in the P ayroll Savings Plan—buying War Bonds]—doing your bit. But don't stop there. Raise your sights. Do your best! YOUVE DONE YOUR BITl-NOW DO YOUR BEST ■M"""111" ........... BOOST YOUR BONO BUYINGv|jj| THROUGH THE PAYROLL SAVINGS PLAN This space is a contribution to America's all-out war effort by enakopravnost SIROTE Spisal NARTE VELIKONJA (Nadaljevanje) i "Zakaj je otrok pri nas?" je, vprašala županja. j "Neža ga je vrnila!" "In nam! Čemu pa?" "Ker ga ne mara!" "Hvala Bogu!" je dejal Bran-! ko ter vzel otroka na roke. > "Revček! Umrl bi bil pri tisti pijanki. Na, ubožec}, na žemljico!" | In je izvlekel iz žepa košček i žemljice, ki si jo je prihranil zanj. Lojzek je z obema ročicama pograbil za košček ter ga začel krčevito mrviti. "Ali boš ostal pri nas?" je vpraševal Branko bratca ter ga ujčkal na kolenih. Dete se mu je bolno nasmihalo. — Marta je na skrivaj pogledo-^ vala gospodinjo. Županja je hlastno vprašala: "Kje je mož?" "V pisarni!" Kakor bi trenil, je županja1 spustila na klop košaro ter planila v sobo. Mož je stal pri o-knu in bobnal po šipi. "Ali Neža ne mara otroka?" "Ne mara!" j "In fco ostal pri nas?" "Kaj ti pride na misel?" se je začudil* mož ter. jo pogledal od nog do glave, "Dobro delo bi storili?" "Dobro delo, dobro delo! če bi bil otrok zdrav! Ali ga boš ti poslušala vse noči? Jaz že ne!' Ali ni dovolj že Branko? Zakaj bi pa občina ne skrbela zanj? Ali veš, da se zaradi teh otrok kuja v občinskem odboru že tudi Grabnar, ki je še najbolj držal. Zadnjič je že godrnjal zaradi Do rice." "Potem še laže pustiš! Bodo, vsaj enega imeli manj!" "In kam naj s svojimi, če jih j Bog kaj da?" Župan se je okrenil ter ni vi-; del žene, kako je zbledela pri ' teh besedah. Kakor oster sunek je čutila pod srcem ter ni našla besede. "Do jutrišnje seje naj ostane. Toda potem ne več. Kdo bo gledal na bolno siroto v hiši! A-li naj res ostane vse pri hiši? Dorica je že itak vsak večer na skednju. Ali misliš, da ne vem. Potuho dajeta otrokom ti in j dekla. In če vsi zbole. S am o j ljudje te bodo vlekli po zobeh.", "Marta je čisto nora na o- i troke!" je počasi dejala župa-j nja. "In radi tega naj najamem potem še eno deklo. Še dojiljo j morda ? Kdo se bo za tuje o- j troke pehal!" Ogorčeno je u-i daril z nogo ob tla ter odšel iz i sobe. Županja pa se je za trenutek \ morala prijeti za mizo. Zakrila! si je obraz ter začela ihteti. "Kdo se bo Za tuje otroke pe: j hal!" f S strašno skrivnostjo v srcu | je strmela skozi okno ter po- ji mislila na bledi obraz rajne Jel- * nikarice, ki je zrl vanjo s pol-zaprtimi steklenimi očmi. "Kako, kako naj mu povem? j je vzdihovala in v srce ji je re- j \ zal glas malega sirotka, ki je " vreščal v kuhinji. "O usmiljeni Bog, kako naj mu to povem?" \ Tisto ^oč so na skednju spa- ' li trije, branko je vsak hip po- ; slušal, ali Lojzek še živi, tako i rahlo je otročiček dihal. Dorica < je bila tiste dni na hišni števil- -ki enajsti: imeli so kosce v gozdu. Videla je, da so zanje kuhali gnjat in štruklje, njej so pa dali zjutraj kislega mleka in starih žgancev, zato je morala odganjati kokoši, da niso raz-grebale po zelniku; opoldne so ji dali ričeta, zvečer pa isto kakor zjutraj. Marta ji je bila prihranila v lončku kave in županja ji je prinesla žemljico. Marta jo je skrivaj, da ni videl gospodar, vlekla v hlev ter ji pri brleči svetiljki pregledala glavo, ali ni nalezla mrčesa. Dorica in Lojzek sta zaspala, Branko pa je dolgo slonel na lini ter strmel v noč. Vonj sena in zvezdnata noč sta ga opaja-la, da je s silno bolestjo mislil na svojo mater in očeta in stanovanje v mestu, na sošolce, ki so že na počitnicah in se bodo vrnili. Preko širnih njiv je plavala zategnjena fantovska pesem in čriček je čvrlel v travi. Deček je zamišljen šel za svojimi spomini in pri srcu mu je bilo, da bi na glas kričal od bolesti, osamelosti in silne ljubezni do bratcev in sestrice. Dorica je na glas nekaj sanjala ter zbudila bratca. Otrok je začel vekati, deklica se je prestrašeno dvignila ter začela sama vpiti in klicati Branka. Deček jo je pomiril, posadil si bratca na kolena ter ga ujčkal, da ga utolaži. Sestrica se je pri-vila k Branku. "Tema, strah!" je dejala. Ču- | til je, kako ima lice mokro od i solz. Obsedel je, zibal dete na ko- i lenih in pri srcu mu je bilo tes- I no do smrti. "Mama, mama!" Dolgo je strmel v temo in si I želel, da bi se mu iz noči spet prikazal materin obraz. Tudi županja tisti noč dolgo ni zaspala. "Za tuje otroke!" ji je klju-valo v sencih kakor s kladivom in mislila je na bledi obraz žene, ki ji umirajoči ni dala strehe, in mislila na svojo težko skrivnost, ki je ne more razode- ti možu. I --- t i Ko je vlak ubil v Harriman Heights, N. Y., srno, je družina malega Elwood Lewisa adoptirala mladega srnjaka in ga imeno- ■ vala "Bambi." Dobro so gajtitali, da je ostal pri življenju, toda ■ se ga ni priklenilo, sedaj se pa preživlja v gozdovju blizu ome-i njene družine. Vsako jutri se zglasi pri hiši za zajtrk, in popol-i dne, ko pride fantek iz šole, zopet priroma, da se ž njim igra. I CALL FOR NURSES—With a constantly widening war front the lUnited States Army must draw more and more upon the civilian supply of trained nurses. Wounded and suffering American boy« cannot wait. rrerezam čevlji Japoncev Slika kaže gotove vrste čevljev z izrezkom na prstih, katere so nalašč za japonske vojake, ki so bili v civilnem življenju vajeni nositi sandale, ki so bile med prsti pripete z pasom. Sliko čevljev ubitega japonskega vojaka se je posnelo nekje na Solomonskih otokih. 7. Drugo jutro je Branko odločil, da ostane Dorica pri bratcu, ki ga je posadil na staro vrečo v travo za hišo. Sam je moral raznesti vabila za izredno sejo, ki jo je sklical župan radi ob-činSkih sirot, potem je moral še h kovaču po kolo in h kopačem s predjužnikom. Zajtrk sta delila z Dorico, Marta je odrezala kos kruha in gospodinja ga je namazala z maslom. Kakor da nekaj sanja, se je županja zagledala med delom čez vrtno leso na njive in vzdihovala, ko je videla, da je sama. Tudi Marta je nekaj časa o-kopavala na vrtu. Ustavila se je pod hruško ter utrgala dve najdebelejši: "Kradem, za sirote kradem, -kakor sveti Krišpin," je vzdihovala, dobrb vedoč, da gospodar zelo pazi na sadje. "Bog mi bodi milostljiv!" In je razrezala hruško na koščke ter dala Dorici: "Tako, kadar bo vpil, mu daj ; košček!" In deklica je uprla vanjo svoje modre oči ter razumno 1 prikimala. "To je pa zate!" je dejala ter ji dala drugo. "Jaz ne morem zato", je ipiela solze v očeh, ko je odkrevsala v kuhinjo. "Meni ] se ti revčki smilijo." ; Okoli poldneva se je vrnil Branko. Naglo je prinesel Mar-[ ti drv, pogledal v občinsko pi- ; , sarno, ali je kaj nujne pošte in ( nato skočil za hišo k otrokoma. Oba sta spala. Lojzek je imel še " dva koščka hruške, na katerih : so se zbirale mravlje. Na soln-cu mu je bledo lice pobarvala lahka rdečica in na čelu so mu ( stale potne kaplje. Črn roj muh se mu je pasel okoli ust, okoli . katerih se je bil namazal s hruško. Dorica je bila zakimala sede in v roki je še krčevito ti-■ ščala vejico, s katero je odga-> njala muhe. ' Branko je odpodil črni roj, o-1 tresel mravlje s hruške, zavil - krhlje v papir ter se podvizal v kuhinjo, kjer je bila Marta nali-! la mleka v pinjo. Toliko da je 1 začel mesti, je prišumela Bolta-" rica skozi vrata. L "Ali je župan doma?" ' "Ga ni!" je dejala Marta. "In županja?" 5 "Na vrtu!" i "Tako!" In je odvihrala nazaj. Pri -j vrtni lesi se je zadela ob župa-, na. (Dalje prihodnjič) k -ii OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Za delavce j • .:. ' OSKRBNICE Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN Delni čas: 1588 Wayne Rd., Rocky River Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN Če ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu, se ne priglasite EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave. Soba 901 MOŠKI SPLOŠNO TOVARNIŠKO IN KOVAŠKO DELO PLAČA OD URE POLEG OVERTIME Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St. '» —* Mali oglasi j- V COLLINWOODU je naprodaj hiša za dve druži-j ne, deset sob, dve garaže, nahaja se na 1260 E. 172 St., med ) Waterloo in Grovewood Ave. > Cena samo $7,600. Se lahko takoj preselite ko kupite.- MATT PETROVICH i Real Estate & Insurance ) 595 E. 140 St. i KE. 2641 ali GL. 0422 \ Stanovanje . s 5 sobami se odda v najem t odraslim ljudem. Vpraša se na 1315 E. 49 St. . PROTECT YOUR HOME FROM ; TUBERCULOSIS ^Mfflffi '"t JHRBBiiSp0^ nH^H fUST BUY and »SE flwitfmw WHERE THE FUEL GOES AN ARMY TRANSPORT barns 33,000 gallons of fuel oil , _ . Za delavce TEŽAKI - A Is KF Plača od ure Vojno delo s 4 The Bishop & dve na Babcock Mfg. Co. jgj 4901 HAMILTON (B les __prt nji MOŠKE IN ŽENSKE 6( se potrebuje za novi splošna tovarniška ^ dela Ti 6 dni v tednu LJi 48 ur dela na teden , Plača za ZAČETEK _ -Moški 77y2c na uro NG Ženske 62Vfec na uro rai Morate imeti izkazilo držav- ljanstya. ma pr< Nobene starostne omejitve, če OE ste fizično sposobni za delo, ki st. ga imamo za vas. — Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE pr< 1256 W. 74 St. od Sel National Carbon ar. CO., InC. ces ki - tre Ženska i«! če1 KUHARICA na za nočno delo ^ La od 6 zvečer do l'.30 zj: po Tedenska plača, obedi, uniforme in vožnja na dom pre- j skrbljena. p 6 večerov v tednu The Osborn Mfg. Co. W 5401 Hamilton _ Se vn DEKLETA -, za I Fc lahko assembly delo at CO Čisto delo "i qu Dnevni šift Plača od ure in "overtime" — 0 Ohio Chemical Mfg. — Co. 1177 Marquette blizu E. 55th in St. Clair Hotel Statler potrebuje MOŠKE za Hišnike Kuhinjsko delo D potrebuje ŽENSKE za: o cc Operatico stroja za pomivanje posode Pomočnico pri pevicu Kuharico i, Zglasite se v ozadju Hotela, h • E. 12 St. £ t« Personnel Office, soba 335, n med 9-6 pop. p 01 ————————— C! j—————~ s SMASKvVC WAR BOHDS ________________________ C Mali oglasi Farma v najem obsegajoča 80 akrov; 'gas^elL na Stevenson Blvd. P«kl*T ANTON LOGAR, 928 E. 222 bi. f, KEnmore 5550. Stanovanje j 3 4 sobami in kopalnico, zgora]' se odda v najem. Prednost )» ivojica srednjih let. Vpraša aa 1128 E. 63 St. j Električna hladilnica (Beverage cooler), sink tsta1"] lesS) za baro, cash register' prodaj. Vse v prvovrstnem s 11' X OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair AvftHgJ^U ČE POTREBUJETE vaia novo streho ali pa če je tre^ g. streho popraviti, se obrnite do ^ (r. vršimo velika in majhna ^ dela jjovskih poslopij in domovih. o ni proračun. , . Universal Roofing S«** 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—8S71) Ob večerih: ME. 476^^ NOV KABINET~SINK, PftEV' VOJNI IZDELEK; ^ rabljen singer šivalni stroj. P ., delan za na električni ' ' malo rabljena kuhinjska Pe . premog in drva, naprodaj 2 OBLAK FURNITURE, St. Clair Ave., HE. 2978^^ Lepo milj* predmestno posestvo, 9Vz od Public Square; 27 akr°^vga ša za 2 družini, "gas well. ^ druga poslopja, vinograd, ^ no drevje, ospredje gleda » ^ ceste; z vsemi izboljšavami, ^ ki davki. Cena zmerna tro prodajo. Pokličite AC. - ^ ali AC 3466. Proda se tu« ^ lote,-po 50 čevljev široki m ^ čevljev dolgi. Zelo P°Je"!port na lepem prostoru na We& 1' Ave., poleg E. 200 St. i« D # Lake Shore Blvd. Za nadau pojasnila pokličite B. J. RADIO SERVIS 1363 E. 45 St. BE. M* Prvovrstna popravila na vs vrst radio aparatft^, WIDGOY'S PH0T0 STOD10 485 East 152nd St. ^ Se priporočamo za izdelavo vrst slik po zmerni ceni. 0<*V ob nedeljah Ttch^M For quick relief from itching caused oy itc|,iiig athlete's foot, scabips, pimples and otne j.qlya conditions, use pure, cooling, medical D. D. D. PRESCRIPTION. A doctor s'a„(l Greaseless and stainless. Soothes, com' ^tU« quickly calms intense itching. 35c lr . ^ yoU* proves it, or money back. Don't suffer. "^jON. druggist today for O. D. D. PRESC"*^ Oglašajte v -"' Enakopravno^! Ft— Booklet Toll• Of Discovery; Now Hopo for j, One of the moet tentaUonal coveriea of modern tirne« i« if hair »Itamln ,aof .tore* n.tur«lv ^ K. mal color to V"^ OF*. ■ 'n naturt't m^J Scientific • has revealed Utt- hatr.inmwy«^*,^ ^mt^m be du. to » deficiency. hare also discovered the tamln that la necessary to re*'"« o> or to the hair in such cases, ' ^ul«*; tests made indicate remarkable »""^fl* Not a dye—not a tint—not a o^J ,uP-o medicine! It is a valuable fo^iom* piement. If you are among tne of people who find themselv«> o capped, in business or socially, gray hair, mail coupon belo« (™rvClo«»* for free booklet about this new vitamin discovery. There » ot obligation, so send today- United Vitamin Products. S W. Wsri""«10" Chicago. III., Dept. 5 iM ^ Send me FREE BOOKLET abort "" ANTI-CRAY HAIR VITAMIN- Namt............................... Addrut...........H*8**®*"1 c«,......r-wrsvU.^;..***-