fy N«jT«£ji slovenski Iruže^i i VeUa za tk leto • . $6.00 Za pol leta $3.00 Za New York celo leto Za inozemstvo cdo leto $7.00 $7.00 GLAS rZLBrON: OORTLA1CDT 2876 NO. 289. — ŠTEV.269. lisi slovenskih delavcev y Ameriki. ***** — °h>* M*tUr- »•Pt«»>b«r M. at tU, Port Offic* »t How York. It V, under Ad of Onagri«'of Mar i v prieetku prepričani, da se je pojavil potres. Pozvan na pozorišče nesreče, je USMRČEN PRI TELEFONU Strele, ki so ubili iznajdi-telja, je čul njegov prijatelj po telefonu. — Odvetnik iz Elizabeth, N. J. je govoril s nart- , "T------—"" JC *,u" • • * i "j , " i«^«««. ^.rue ir-a U- i_i j 2ablla obesiti sl«šalko, a nobene- minJata ^ da sta ™*ela .poskušenega atentata se vodi z nerjem v nighlanas. — odgovora ni bilo Moi7tt>" ....... Policija išče svaka; Senator Edvard I. E.hvards iz senJer". k.rViJeria. T" ;m'kem/V,an* ~1T° ie pričetek noVe dobe prostosti na Ro- kl J4 f"1 objavljen v decern- munskem _ iV r^L-^1 i • • borski številki ...auacin« piain "" j'T , Manoll^cu, ki je par minut laik. da mora znašati število živ P p ej povedal nekemu poročevalcu Associated Ijenj, katera so vzeli prohibieij- ress* da P^čakuje, da bo spoznan krivim. ski a {rent i. "na tisoče". _ — Zvezni agenti so dosedaj u- ,,r,M',iS l;«>ti temu prijatelju pred smrtjo slednjega in ki ni l,il„ bili, — je rekel, — nekako dvesto , °la- kl prinesel pisma in objavljeno. Clasi se, da je ,h jasnd ljudi in zakladniški department je Karola vodi Karo dosedaj ' uredil" lf.2 umorov, iz- strank v Mukan vrženih od prohibieljskih a«en-jV Pr <1^avljaJ senzacijo pre. j«, odpovedal svojim pravicam do lov- !tek,^;a r",l"<,• >i J- nasledstva. Opaziti je veliko za- V odgovor na vprašanje: —Ka- l,r,d®bl1 jo si,ajn.» govorniški, htevo. da se razkrije narodu vse-ko umro ljudje, kadar streljajo zmozn0sti° ^»M»atije iti podporo bino tega pisma, prohibieijski agenti? — je rekel: Tlso,'eV- s" trnetli kro«r majh-— Umirajo in številni med njimi ne S4,(Inf* dvorane, v kateri se je ~ so hladnokrv-no ustreljeni v hrbet. P1"°:','s- ^ kot sto odličnih — Poročila zakladniškega de- v.-Tnikov je priskočilo obtožem -j partmenta seveda ne pravijo nik- 1,1,1 ,,,ožu m P°'»n" dar. da je bila kaka žrtev ustrelje-| Državni pravdnik, polkovnik na v hrb-t. ker bi to ne izgledalo Carapancea. je zahteval najhujšo porušene pl,- lep0. Preglejte pa sodnijske re- kazM1 za to. k;ir jt. ozna,n km J/a. jkorde in videli boste, ki.j boste roto proti državi. Ta kazen hi ob v moj, l„s. soinilšlL pr ^in, vas. da ne sprejme- stajala iz petih let ječe. Dolgo po živahen opis očividca prizorov, ki so sledili eksploziji, je nudil Ilar ry McCullough. kojega dom se nahaja tri bloke od narne. — Vrati kuhinj-me podrla na tla. ko so bila i7.tr-iJo mojih besed. Srb: protestirajo proti Italiji. tem\ ee je neki moški, nakar sva oba p?d na tla. Kri mu je lila iz grde ra I i j* '' Je* govo oproščen je. Eden teh. M. Mi- p t Senator Edwards je navede.1 več chailache. je vzM.di! sni so.liŠča,' slučajev, v katerih so bili ljudje i7;nv;i. P.ELGKAD, Jugoslavija, 1,"». novembra. — Podpisanje jugo>lo-vansko-Erancoske pogodbe je dalo po ee.li deželi povod za pro-fra!i- , ' " - --•=••- eoske demonstracije, ki so na ži- ... - . .i - polnoči so s»* ravzemah zairovor- i -• , . , gana iz svojih tee.^-v, — je re- zdravnikov, ki poznajo take slu- Iliu- v.„ , v , . Ni,ll"n na,'in obračale proti Ita- i , t, ... , iiik^ .uaiiouesca s«' \edno /j kel. — Pomtel sem ven ter se napotil proti plina"!«'. Ko sem slepil na cesto, mi je padel v naro?- ustreljeni v hrbet. Mul drugimi je slučaj Cfuy Meadowa iz Jlinto-' ne na tilniku. Dm-i ljudje s> be-jn{l w je bil ustreljen v gall semintja hot blazni. Vstal l}jpbet ko j,. skušal vrp-j pint ž?a. sem ter se zopet napoti naprej. nja v rekf> ter s]lu'.aj £annerja Videl sera neko žensko, zročo sko- \Va»nerja. ki je bil ustreljen v J'* n^taviti potoček zi razbito okno. Njen obraz je iz- ],r|)ej ko j,, zbežal, ko je pet oho- ustaviti reke. Lahko jt gledal kot da je bil zadet od za-'roženih navalilo nanj.-Vseh treti ^^ boja šiber. jteh ,)(.ter^ mož. — je rekel sena- treti volj« Žive živ. ležeče po cestah, so tor. — je bilo oprošeči ill in eden Profesor Nikolaj Porga. vodi- izjavi! — Naš sedanji italijanskim konzulatom Splitu »e postavljen dvojni kur-don državne policije z nasajenimi istem počiva na bajoneti, du zadrži demonstrante. o>trini meča Če j«- To želja naro. Vlada je "irtpovelala vsa zborova-da, se princ Karol lahko vrne ne 11 j» zaninv le kot regent, teveč kot kralj. M o----- a ni ino-reke. Lahko je za-vlade, a ni n*ogoče za- naroda. | MOXAKOVO. Nemčija. 15. no- vembra. — Viljem Wieninger. ki Samomor komponista. žarele. Obrnil sem se v neko stran-'njih je postal celo okrajni- admi-' tel j naeijo:ialistov. — izjavljajo je znan kot kornjKuiist plesne god- sko ulico. riV :i sta prišli iz neke nistrator. hiše dve ženske v nočnih srajcah.| Vzrok te^a velikega Števila * , ........ . . . ,r ,r si je včeraj vzel življenje s tukajšnji listi. — je pisal M. Ma- . . . J , , J J ... .... tem. da si ,e pognal kroglo v ?la- niu. nadaljnemu voditelju stran- vo. mu ponuja ; akcijo za Bratiana. Angleški teror v Indiji. Eksplozija ju je vrgla iz postelj, bojev, pri izveden ju prohibicije. ke. pismo. \ haterun Odvedel sem ti dve ženski na svoj jP rekel senator Edwards. — tiči svojo službo za sk;.; dom ter jima dal nekaj obleke. v značaju mož. ki izvajajo prohi- strmoglav! jen je vlad Nato sem se vrnil k plinski na- bicijo in ,i so skoro sami graf- profMop Jfl trfJi (h bj nfl. r _ pravi. terii' i | ' _ j stopil v dogovoru z generalom BOMBAY. Indija. 15. nov. — I j A vereseu. prejšnjim ministrskim Soglasrfo s poročili lista Times of Arflfa •• I strahovlada v Dobrudzi. predsednikom in voditeljem Ljud- Tndia se je vprizorilo pred krat- Aretacua prejšnjega | SOFIJ.A Bolgarska. 15. nov. ske Stranke kin, več poskusov atentatov na trgovskega ministra 1 Na'Stotine Bolgarov v Dobrudži: Organ neodvisne stranke. Ade-jSir Leslev Wilsona. governerja ■ V Mehiki. J> bi,n ubiti,! 0,1 romunskih kolo- verni, izjavlja, da se ni doseglo Bombava. V enem slučaju je u.v-1 --nistov v povračilo za smrt nekega še noben-gn dogovora. governer le s pra» posebno srečo, MEXICO CITY, Mehika, 15. no- Romnnea v \*asi Kazimir. To poro- Večino dokumentov, zaplenje- ko se je na nekem potovanju iz vembra. — Miguel Alesio Robles. '"il0 Priš,° iz urathl° bolgarske nih ob času aretacije Manoilesca. Nasik v Poona zapazilo, da so bile prejšnji tajnik za industrijo m tr- ^)rz0Javnp a gen t ure. Pri tem gre se je predložilo sodišču, a za naj- tračnice raztrgane. Posebne straže govino, je bil pozno \čeraj zve- 7;a Prpjšn,e bolgarsko ozemlje, ki bolj važno med vsemi dokumen- varujejo mejo v portugalsko In-čer aretiran, ko je prišel iz gledi- Je Pr,Pa^'° Romunski na temelju ti, se smatra pismo, v katero je dijo, ker se domneva, da se naha-šča. Ni se navedlo vzrokov za nje- mirovne pogedbe. napisal Karol kralju Ferdinandu ja tam sedež vstaje, govo aret icijo. vendar pa je jas-'-----------———--- no, da je bila v zvezi s ponesrečenim atentatom na predsedniškega kandidata, generala Alvaro Obre-gon. Robles je eden voditeljev, ki protestirajo proti zopetni izvolitvi Obregona. Policijsko preiskavo glede tega Robert Meisterkneckt, strojnik in iznajditelj, o katerem se do- tom partnerja. Oba mpža sta razpravljala o • .yi \ * "» T t - ---1 - —JV |/\.iniutf itAJDUat 9IVV61 OpVUUJC, 4C* najnovejši iznajdbi Meisterknech-! prisegel pozneje Taylor, da je bil lo, enkrat skozi desno roko in peta, majhni pripravi za- tnotoriste^Aleksand^r Schreiber, svak Mei- tič skozi desno raroo.'^esta kro-ki registrira mnoBm^gmmm&faMb, ki »vi v ClefekiPdu, je Sla skozi so pravačasno resih neko zen- tovne vojne, je stai včeraj pri te- *°lnU le 5to ^ delavnice, Sk0- kl raVI,°kar r°d,la 0tT0ka lefonu v svoji delavnici v Hingh- ^fele ter ^hitel, da pieišče stvar. ——- lands, N. p. ter govoril z P. Olde, .Se Je .sk?2j okno de,avniee O. Državna policija je takoj raz-odvetnikom iz Elizabeth ter bra- ter videl ležati iznajdlt«Ua mrtve- poslala Splošni alarm /a aretacijo ga na tleh. Skozi zadnja vraia pa Sehreiberja. je prihitel ob istem čami neki mož, Meisterknecht je bil ustreljen tstar kakih 35 let, o katerem je petkrat, trikrat skozi spodnje te- VELIKA PRATIKA a kosci in miatiči CENA 25c 60 pntik . . $10. pošljite znamke ali M mm SL,- New Se znam To je seznam, ki pokaže,^oliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zne.-ka. bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoSfevali našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ... 600 .. . $ ».40 Lir ... ... 100 .... .. $ 6.10 Din. ... . 1,000 .... 9 18.50 Lir ... ... 200 .... Din. ... 2.50C .... $ 46.35 Lir ... ... 300 .... .. $17.55 Din. ... 5.000 .... 9 03.00 Lir ... ... 500 .... Dm .. 10.000 .... $18X00 Lir ... ... 1000 .... . $56 JO Za pošiljat ve, ki presegajo Desetttsor Dinarjev ali pa Dvatisot Lir dMoljajrao poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pinmc izvršujemo v najkrajšem *easu ter i za stroške $1.— POSEBNI PODATKI Pristojbina za izpU-«la omerišldh dolar« jev v Jugoslaviji ju Italiji znača kakor sledi: aa 125, ali manji znesek 75 cen* tov; od $25. naprej do H0t. po 3 cente od vsakega dolarja. Za Trije svate po pl* FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTIaANDT 8TEEET rhone: CORTLANDT 4687 » —-J CJ -J - J '^j '-.b 'LJ ''-J LJ '^V-J't-Jtu'-J'1 j'-J*-. J'- NEW T0BK, N. T. GLAS NARODA, 16. NOV. 1927 gLAS NARODA (SLOVENE DAILY) I / v /V* Owned and Published by , , SLOVENK! PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Priak SikBCT, president.__Louis Benedik, treamrer. Place of business of the corporation and addresses of above officers, 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y " G LA 8 NARODA" (Voice of the People) OS SLATER OPROŠČEN PO 18. LETIH Dopis. 8 pota. Kdo s tabo bo ponašal.' Kdo |: > tebi bo ju »vpraša I! JKOSttVliRKSFUA KancaUr in zunanji minister n« Dunaju. Položaj primonkih listov je ostal neizpromeujen Listi se o- BERLIN, Nemčija, 15. nov. mejil je JO ia objavljenje že |>0 ita-Kaneelar Mas iu zunanji minister lijanskih fašističnih novinah pri- Stresemami sta dospel a na Dunaj, __| v svojiii dopisih j>oročani inar- občenih vesti. Uanki so skoraj iz- da vrneta obisk kancelarja .Seip"- Slater ki ie bil zanrt 18 S'kaj ves"'Pjrd ° zabavah* ^rah, ključno gospodarske vsebine, aH ]a in prejšnjega avstrijskega kan-J* * , 77P j svatbah itd. Ve.-krat sem že slišal se bavijo z vprašanji, ki so da-|eelarja K mika. Domneva se. tla se Jet, je bil Oproščen kot očit.*k: SMaj si tu. pa odtam pi- nes na dnevnem redu v Italiji, to- bosta poshižila te prilike, da delu- Avm- I s sued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko in Kanado _______________________$6.00 Za pol leta .___________________$3.06 Za četrt leta Za Neto York ta celo let o00 Za pol leta___________________ Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta „»«.«»»««.— Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlat Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče nazrani, da hitreje najdemo naslovnika.____ nedolžen. - Dolg boj — je rrs. Prej moram ven-'da. kakor je pač umljivo, brezjet« za spojitev odvetnikov _ Cona TI' kraj 'n v'-deti tamoe- vsake kritike, samo strogo infor-'čijo. . - .__. . . jlije razmere, potem se da kaj po- mativno. V listnieah uredništva se] _____ Doyle se pridružil SI- žalostne javiti. Listi so tako pač suliopar- UXO-AMERIKA ČETE __j novice je treba poročati. Pred le- ni, ali oblast zato nhna povoda. PETERIIEAD. Anslija 1") no-,ji s;ein Pnro,il1 ° večletnega da bi jih zaplenjala; tQ se pravi, verabra. — Oskar Slater, ki je bil',,raflnika_J s J* sobrata Vi- vsaj količkaj pred osi-mnajstiaii j'eti spoznan krivim umora in za kojega slučaj Dne 7. novembra opravičljivega p0- Paraikom "Xew York" v Ameriko Mr. Lazar H. Lazurowitz. romun- V Detroitu je bil izvoljen za župana možak, ki je velik zagovornik prohibicije. To je za Detroirane brez vsake-ga pomena. Naj bo župan takega ali takega prepričanja, to jih presneto malo hrijra. Tako blizu so kanadske meje. tla čutijo duh tamošnjih pivovarn in distilerij. Za par centov voz-nine. pa so tam. Celo tamognji [Slovenci najrajši prire;ajo pikni-je dospel s ke in veR .jice na kanadskih tleh. ranta v Lorain, Ohio, nato pa o voda nima. kajti <"e bi že prav rav-sfnrti sobrata Kržišnika v Rock no hotela, bi že našla povod za za-|ski generalni zastopnik Hamburg je bilo oživljeno zanimanje vsled,Sl'ri-":- Wv0- Sa moram plembo. Izključno pa ni. da je Amerika družbe. Sacco-Vanzetti afere, je bil izpu 01'>"»,:t«- da je to leto izgubila morda vendar prispelo kako po-i l>r*POt®v«l 1)0 Zdnižene drža ve ^^ da bo po i)reteku petih let •T. S. K. J.. kar dva bivša uradni-'sebno navodilo iz Rimi v tem po- prcueil tukajšnje razmere, /^ameriška prohibieijska postava "London Punch" piše; 'Xeki ugledni Amerikanee je re- seen veer*j v/. nice. Peterhead jetniš- Ibogatimi izkiisnjavami se namera-', Slater ie bil leia 1000 spoznan: mre(t bra1a Goužcta 7. Ely. Minn, časno, nastal nekak premor v pre-(va vrn,tl v domovino, ki je v 20- teg.4 pa že ni iekel. n ----- - ------ " * j'ganjanjn slov. tiska? Toda Kobol,s^*r^°m » P1*^ neraz.ngleden in neugleden A me "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. krivim umora neke postarne žen- in Mrhorja Mladiča. Pred menoj Telephone: Cortlandt 2S76. |ske v Glasgowu, Mrs. Marion liil- brzojavka, ki mi naznanja, da j pa je zop-t pri Turati.:*! christ ter obsojen na >mrt. Obsod- i* zgrudil v svoji } sarni pred-j ba pa je bila izpremenjena na (lo- ^^ nadzornega odbora sobrat, NAGRADA ZA FAŠISTOVSKE, LOPOVE ka in ustanovitelja -T. S. K. J., na- gledu in je torej, morda vsaj z£>, -e-"'— - ...»•.«.- samo na papirju noben \merika- vita. i lisi . Stopi! So tudi v zvezo s Fiuam-j Vsi Amerikanci brez izjeme, u-niki ter da je am"ri. Xa par konvencijah sem opazo-; i,recej brezobzirno. Dokler je bd.nju po Ameriki bo obiskal Buff a- i5ka pr«hibijska pos.ava že sedaj •sled agitacije,1 Italijansko vladno glasilo je objavilo dekret, ki 13 ^ ^^UVvlr'nM^-^^^r^rKt i -P-i-- zaninm fašiste v Ameriki. I/ • . . , -L Le na zadnji konvenciji v Lo-jS(> se V1 Od sedat zanaprej bo sistem penzij za fašiste, ki bo-! l^ed par dnevi, je l^lpisala^.^ 0|i- ( ni;elu bi{ navzo,/Bil že prej nastope in poslušal rudnik državu0 uPravo' so,10- ^ve-.and, Detroit. Cliieago, »m0'1Ia |lt|lirjlK • -.»Ar- 'snreieinali nazai v delo fante, ki Pinr>imi5iti TTiiiiTinirtini \V 1 »j zanapiv., ........ v— ^ v> ^rarv Damiermen. ki je bila stara do poškodovani ali oškodovani "v službi dežele , raz.sir- ;^ let ko je nast0|)iIa Uof - . ,. .. , . • A + 4-.,Ai t- Vnw. . ' • rad pripovedoval, kake >ta se 7. /.»'- jen tudi na fasiste- ki žive v mozemstMi, toiej tudi ^ Ani' - „]avna pru a proti slaterju. za- no ^ trinaj!i|#.„a ot.oka f7 prisezeno izjavo, v kateri je rekla.' . . 1*1 Ki. j1 . . ..... veera zakona ic imel namree osem To iMinicnja naslednje, - če sknža fašistovski M-™ ^ ~ »f. — kakem ameriškem mestu razbiti glavo kakega clo-|. .. . : - - .....,. «»"«»■<• I"""'"'1- J' !"'» P"- /ajK»sIeiii v rudniku, se- je zabaven in šaljiv in je pos-bno f,aJ J)a iih odklanjajo. Dolžnost^ parnikll delavskega sindikata je. da se zav- ropo zame za nje. Saj fašisti vendar tako goreče propovedujejo. kako jim je pri srcu skrb za delavca! Jan v ;je videla bežati s pozerišča zlo- . ženil. Saliivo je vpraša' ženo: Bog ve. kako ^odo moji in < v o j i otroci veka radi "obrekovanja Mussolinija" ter jo ranjen v svo- -iua tejnveč da je stala takrat jem junaškem naporu ali pa vsaj aretiran in poškodovan, pod npliyom državnega pravdni- novorojenca f Do- — je ta fašist upravičen do penzije za svojo skižbo. ka- ber mesec pred svojo smrtjo je ' To je direkten poziv na fašiste izven Italije, naj se . ^ - > -eraj odpeljal « ponnsolll .poročil v gi,vni urad, 1 . jeee v spremstvu rabinea 1 hillip- ,|a je vila sistem plačevanja penzij za člane, tasistovske stran- ke, ki so trpeli poškodbe tekom pofaeišeenja drugih ljudi. E11 ducat ali nekako toliko fašistovskih gangsterjev je bilo ubitih od delavcev in drugih ljudi, katere so pretepali ob easu, ko si je fašizem z gor jar o v roki priborjal pot k sili. Kakorliitro se je polastil Mussolini vrhovne sile. so mali nazaj v delo fante, ki riueinuaji, Huntington, Va .l vrnili od vojakov ter so bili Pbiladelp:iijo itd. j Dne 22. deeembra bo odpotoval ^flaiiil niati ki pa jmp,a Albert B; din v Ev- iefitletnegn sinčka, je [Kinoči po-rc-dila dvojčke. —--—--[ Sinček se je opravil ves srečen ' in zadovoljen i* j — Xo. — ga je vprt-šala učite- NAZKAHILO IN ZAHVALA, iljiea. — Zakaj si pa danes tako S tužnim srcem naznanjam ko- vesel. Pollek? rudnikom, prijateljem lu znancem) _ ^a. — je odvrnil moško. — Citajte detektivsko povest: "Hudičeva noga" JJ v Slov.-Amer. Koledarju'ža,ostno vest- (la J*e okto-'pri nas pa danes otwke dobiva-__1__* _,bra nemil i smrt pretrgala nit živ- s"10 dobili dc danes ni hotel govoriti. Družini Mladič izrekam svoje Številne odlične esebe so se pri- iskreno sožalje! O. kako resnične družile gibanju, da se doseže o-.so besede pesnika Prešerna, ki prost it ev Slaterja. Sir Arthur Co-jPOje: nau Dovle je napisal knjigo, v ka-'Dolgost življenja našega je kratka, teri je obsodil obsodbo Slaterja. kaj znancev že zasula je F»olata; 'odprta not" I iT dan so arroba vrata. Slater je imel kriminalen re-|al, dneVfl povp nobena pratka. dobile družine teh »junakov fašizma" penzijc iz javne.ko^.^ft,no bH Tebi sobrai in odbornik j. s. K. 1 " ra. liil je aretiran v 1 orku » - - ? •L želim večni miri Matija Pogorele. zakladnice. |]pta 1900, ko je Stopil s pamika Šele sedaj ]>a si je drznil Mussolini raztegniti ta si- (Lusitania. Vrnil se je prostovoljcem tako, da > e bo tikal tudi fašistov in inozemstvu. 1110 v Glasgow ter je bil spoznani Najbolj^ 3dravilo 2a ... ,---------ia temelju izpo-j • . SEVEROV ALMANAH. Sprejeli smo Severov Almanah za prihodnje leto. T\:»rtn seznama vodila, kako se postane ameriški državljan. Vsebina mora zanimati vsakega zadovoljiti ali p:» se vjim vrne vas d«- tujerc-dea. Severova družba je izdala Almanah v šestih jezikih. Oni, ki nameravajo postati ameriški državljani, bodo dobili v njem važna navodila. Almanah lahko dobite brezplačno v lekarni, v upravi našega lista ali pri F. Seveta Company, Cedar Rapids. Iowa. [krivim y glavnem na . . Seveda, znano je bilo že poprej, da so dobivali goto-|yedi treh identifikajskih prič. mod; vi ljudje v New Yorku, ki so skušali pretepati ljudi, — katerimi se je nahaja tudi Miss in nekateri so bili poškodovani v teh poskusih, dva pa Banermes. ubita, —'denarne nagrade od Mussoliuija. 'S temi pa.so ravnali kot z izrednimi slučaji. Povsem oelvidno pojasnjuje to obnovljenje fašistov-ske delavnosti v Franciji in Ameriki. V New Yorku se nahaja naprimer Yincenzo Yacir-ea- prejšnji elan rimskega parlamenta in sedaj urednik lista II Nuovo Mondo, italijanskega delavskega dnevnika, katerega podpirajo unije za izdelovanje moških oblek. Urednik se bori proti fašizmu noč in dan. Postalo je ravnokar znano, kako je bil ATacirca udarjen po glavi ter skoro ubit, zadet od zadaj z železno cevjo, ko je stal na postaji naduliene železnice. Yzemimo slučaj, da bi bil napadalec Yaeirce aretiran ter vržen v ječo. Dmižina napadalca bi bila zagotovljena, da bo dobila čedno penzijo od Mussolinijevih konzulatov v Ameriki. > I n pavada- ki se je pojavila v nekem posebnem slučaju pred več leti, je skoro prekinila odnošaje med Italijo in Francijo. Zloglasni Dumini, gangster, rojen v St. Louisu, Missouri, ki je razsekal Matteottija na kosce na povelje Mussoliuija je bil poprej, leta 1923 poslan v Pariz, da "kaznuje" tamošnje protifašiste. Dumini jc napravil pomoto: in Čeprav -je obstrelil jnoža, ga je nameravana žrtev oklala tekom spopada. Dumini se je vrnil v Italijo ter dobil' denarno nagrado. . • • • - : Ko je moral tekom razburjenja po umoru Matteotti-ja Mussolini piujeti ter poslati v ječo Duminija,. je pisal siedni, pigmo, Finzijn, Članu vlade, z naroČilom, naj pove Mussolinijiij da bo razkrinkal diktatorja, če ne bo oproščen. i>. ' ; : . je.bijo .to-pi^mo pozneje objavljeno v inozemstvu^ ie imel. Museolini dosti opravka, da je "pojasnil" svojo zadevo sVwiwp-.. ^ bona jetra in mehur. Ako sr v živa slavni Xuifa-Ton& Kra-, illt^lj živeta zn nekaj fa>-:i, w takoj o-pa*i jaoanje in l)oljSanje živcev, mišic In I žvijenskih orffanoy vs.-^a života. To ( .zdravi in Izholjinje melivirne nert-drnsti. ; nO zastavo. Ijeuja mojemu >oprogu JOHXI- MARLnCH. zjutraj. Hanjki je bil rojen 25. maja' Kaj bi storil, prijatelj, če bi se NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam 1874 v potok ^ Kostdo jn.J>0 ump|> Pokopali Kako bj jo MROVOrilf Kak^fl JOHN DIVJAK j smo ga po katoliškem obredu na'kompliment li ji napravil r umrl dne 28 oktobra ob pol osmih pokopališču v Lakron. Pa. 1 (V prideš kdaj v tak položaj, si zjutraj. Kevežu se je omračil umj Tukaj zapušča nas spodaj pod- tole 7.a|>cmni. in si je sam vzel življenje. Pogreb pisane, eno sestro in dva brata, »- Če hočeš pretiravati j** reei: — se-je vršil ? nedeljo 30.- oktobra po starem kraju pa mater, enega bra .Oh. jrosp'i, za deNft let »-te se pn-|H)ldne ob 3. uri na katoliško po- ta in dve sestri. imladili. kopališče na Ralphton, Pa. Pokojn i je bil član. dr Cerkni- im^čhi uuma, au v oonuei ali pa ško Jezero, št. 248 S. X. P. J. v mrtvaškem odru ter onim, ki so se nist<* izpremenili v zadnjih de-Hpangler. Pa. jnas tolažili. Posi-bno se pa zahva- setih letih. Tem i>otom se lepo zahvaljujem lim njegovemu bratu Matiju in! Če pa hočeš biti pravičen, ji re-vsem članoin te«a društva, ki so ženi ter .Antonu in ženi. kakor tu- ci: — .Ta. j*, leta tečejo, pa nič ne j- ta m dve sestri. mladih. i Lepa hvala vsem. ki so ga ob-| Če nočeš pretiravati, pa hoč-eš i- iskali doma, ali v bolnici ali pa na biti uljuden, ji reci: — Prav nič se udeležili pogreba. Obenem se di sestri in svaku .Tožef Bnkovač, rečejo, pa tudi lepo zahvalim društvu št. zetoma Maks in Anton Valenčičl X. 382 S. X. P. »J. Iz Acosta, Pa., ki ter botrom »Tože in Agues Jak- t • l i ,, . , • _ . ... . , „ .. , _ . , „ Ko je bila sklenjena m podpise je udeležilo pogreba z druatve- sieb. Ivam m Katarini Ozanič, .To- •• * i- i ^,, , J _ , . v . ' . • sana prijateljska pogodba med Iskana hvala vsem zetu in Mariji Bejlan. Matiju in r i •* • ^ dn. _.)V„ m(.. »ivlienie oblstim je-I , , , ,. - ^ -TugOSlavijO 111 Francijo, SO SC TT dragi m^alnkTiorca- j posameznikom od blizu in odda-Rozaliji Bertovich. vdovi Franci-^; 4h jugoslovanskih me- Sc^S^ u^t "TZlnl W so fa °biskf na mrtVa" Žki G°,ik- vtl0vi Katarini Ml,žar stih velike demonstracije proti glavobol, omotico in drupe enak- bole-(skem odru m vsem. ki so ga spre- ter bratom društev Hrvatske Italiji V Splitu so nameravali Jn- "v za.njib 35 ieuh je miij,ne ljudi do-,k »dnjemu poCitku; Lepa jednicc in Slovenske Narodne' goslovaili navaliti n, taraognji bil, ixvmo:- in eudovito boljfanje zdrav. hvala tudi vsem tistim, ki so mi Podporne Jednote. ki so nam dali . - tlMltl)Inf nro f, -1 , -I , ,a„- tn.i; ja v X'JKa-Tone. To je ze'.o dobro za , . . ... ... Iljanskl KOnztliai. 1 OSKUS je pre- iseverovih z-iraMl ^ (nuje tnui> ^ pn.tavo- ZiLprtnico. ^^ sIasti d0)pomagali, da se je pogreb vršil v avtomobile na razpolago. Iskrena ... m - Q 0j(iPiek žandarme važna zgodovinska dejstva ter na- ^^ ^v! !"ajlepšem redu. Pokojni je bil ro- hvala vsem za krasne vence in sve-^; Mussolini bo v bodoee prepovedal take demontraeije v Jugosla- nar Vzt-mitc ga eno steklenico Se danes Xe jemljite nobtnih nadomestil, temveč vedno zahtevajte pravi .Vuga-Tone. —AdVt. Viižnih živijensicih organov in za spioSno Jen dne 16. julija 1886 v Rajhen- ze roze, ki so ga krasile na odru. oniinog.'ost. Xuga-T?: bil jt* snh kakor tr.ska iu nosil je strsro, raztrgano obleko. Nogavic ni imel. par pa dobre, cele čevlje. "Xekov," je dejal eden agentov, ki ga je bil privedel, "pokažite svoje čevlje." Nekov je najprej dvignil eno nogo, potem pa drugo, kakor konj. ki ga hočejo podkovati. Črnikov je. pogledal njegove čevlje preko v/o-jc mize ter vprašal: "Od kod jih je dobil?" "Od mene," je odvrnil ovaduh. " Kako?" "Sumili .smo. da mora ta Nekov imeti denarja, kajti nakupovalna trgu. Seznanil .sem se ž njim. llodil je bos. Bil s-ni prepričan, da rabi par čevljev, kajti palec 11a dev ni nogi mu je i)il že ozebel. Ponudil sem mu bil ta par na varnem kraju. Iu odkupil mi jih je ter dai 1r»le zanje." Agent je položil na Črnikovo mizo krasen zlat ženski prstan z velikim .smaragdom. Črn i kov ga j* "vel in si ga ogledal. "To je hotel dati za par čevljev?" "Hotel sem gn ujeti." "Saj te je moral imet j 7.a norca." Tu je Nekov prvič spregovoril, a čisto mirno: "Mislil .Nem. da bo napravil dobro kupčijo." Črnikov ga je ostro pogledal. "Takrat, ko sem bil ta prstan podaril svoji ženi. je bil vreden tisoč parpv čevljev." "Od takrat .se je svet spreme- Za Revmatične bolečine, „ nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, sklepe in izpahke Uporabljajte PR. RICHTER*S Anchor Brand PAIN-BtPElia Tvorniiki znamka Rig. U. S. Pat. Off. Ni pristen brez naše SIDRO tvor-niške znamke. V lekarnah 35c in 70e. nil," je dejal Crnikov slovesno. "Potrebne stvari so dobile svojo pravo vrednost. Ničvrednih stvari, kakor tale" — pogledal prstan, potem ga je pa zaničljivo vrgel na mizo, da je odletel na tla in agent ga je malomarno pobral — "teh stvari je sedaj konec. Jaz ne bi dal niti svojih čevljev" — in dvignil je nogo. na kateri so dobile svojo pravo vrednost. Ničvalo — 4'za deset takih prstanov. Vem, kaj rabim, da lahko živim in se grejem. Ali Vašo ženo sedaj zebe v prst, če nima več tega na njem? Ali tole morda brani pred ozeblinami?" "Moja žena jc mrtva, je dejal Nekov." "Kdaj jejimrla?" "1'bili so jo v spalnici prvo noč prve revolucije." "Kje ste pa Vi bili takrat ?" "V Avstriji." "Na bojišču?" "Da." "Šarža?" . "General." '"General Nekov?" "Da." Crnikov je odprl mlznieo, vzel iz nje kup a strojem natiskanih listov in jih dolgo prelistaval. Slednjič je menda našel, kar je iskal, kajti dejal je: "Imate kako odlikovanja?" "Težko je bilo dobiti odlikovanje na mestu, kjer sem bil in z moštvom, ki sem ga imel." V Črnikovili očeh se je zabliska-lo. "To so bile stare čenče onih. ki ,-n poveljevali," je dejal razdraženo. "Moštvo! Moštvo je žrtvovalo svoje življenje, moštvo je dalo svojo kri za slavo onih. ki so bili zadaj." "Tega nisem imel v mislih," je dejal Nekov mirno. "Moštvo je lilo zelo hrabro. Toda krivo je bilo njih orožjp. Z rokami se ne morete boriti proti krogljam." "Niso imeli orožja '" "Mnogim je manjkalo." "Dejstvo pa ostane nepobitno, da niste dobili nobenega odlikovanja." "Priznam, da je to Lstina. Toda jaz sem proti svoji volji postal vojak." "Tako?" Nekov je prikimal. "Rajši bi bil postal umetnik." Črnikov se je nasmejal. "Moj oče je ;bil oficir. Imel je velik vpliv. Izbrali so zame voja ski stan, nisem si ga sam izbral.' Razgovor o tej zadevi je bil končan in Črnikov je zopet ogledoval prstan. "Ali veste, da je zasebna trgovina prepovedana?" "Vem,' 'je odvrnil Nekov. "Toda nisem vedel, da je tako zamenjava zasebna trgovina." "Ali sedaj veste?" "Vem." "Sezujte te čevlje." Nekov je ubogal in na golih nogah so se mu kmalu videle ozebli ne. "Kako ste prišli do tega prstana, ko ste bili na bojišču ob času. ko so Vašo ženo ubili." "Umorili." "Ubili — v Vaši odsotnosti." "Skrila je na varnem mestu škatljico z dragulji, ker nihče ni vedel, kaj se bo še vse zgodilo. Pisala mi je, kje se nahajajo in ko sem se vrnil, sem jih našel." Črnikov je namignil enemu a-gentu. ki je nato odšel iz sobe.' "Ali imate fc druga dragulje Vaše žene?" "Ne." "Ste že vse prodali?" "Vse. razen enega ali dveh." "Ali ne delate za komuno?" "Ne." "Zakaj ne?" "Poskusil sem, toda moja osebna preteklost ni bila za to dovolj dobra. Pa sera tudi že prestar za \ojaško službo. Sicer pa. povedal sem Vam, kar sem Vam imel po vedati." "Da niste hoteli postati vojak?" "Da." "Ničvrednež ste, lenuh!" "Brez posla sem." "Povem Vam. da ste ničvrednež in lenuh." "Ali Vi niste nikoli bili leni? "Odgovorite mi na vprašanje!" " Dobro — tako je, za nič nisem, ali bolje rečeno .uisem hotel biti. t e bi bil študiral, bi bil postal u-metnik...." Crnikov ga je ostro meril od nog do glave. ^ "Ali Vas ni nikoli samega sebe hram?" ga je vprašal. "Presenečeni boste, če Vam po vem, da prav pogosto." "Kako? Zakaj?" "Sram me je, če vidim, da ima ljudstvo to, česar jaz nimam." "Kaj?" "Bel kruh, včasih toplo juho. obleko in" — pogledal je^ na svoje base noge — "čevlje." "Ali ljudi radi tega sovražite? "Da." * "Toda nimate pravice do sov-raštva. Vi ne morete ali nočete de lati. Kakšno pravico imate, da ko garkoli sovražite?" "Ravno radi tega je moje sovraštvo še večje." "Sovražili ste nas pa ravno ta ko. ko ste imeli oblast v rokah." Nekov je molčal. "Sedaj veste, kaj se pravi sov ražiti radi kruha, juhe ali Revije v, kakor smo Vas mi prej sovražili radi avtomobilov in tega-le.. Za Božič in Novo Leto bode te Vi tukaj najbolje postrežem, Vaši v domovini pa pravočasno raz vesel j eni, ako se obrnete za denarna nakazila bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjib na zavod, ki ima za to najboljše zveze in kojega mnogoletno poslovanje je priznano sirom Amerike. FRANK SAXSERSTATEBANK 82 OerOMdt Stote* Sunil je s prstom 2lati prstan, da je odletel v črnilnik. Smeje ga je nato izvlekel s peresnikom, potem pa je dejal: "Danes vsakdo nosi del skupnih bremen in iz tega nastane ljube zen do bližnjega. Bremena se ne sinejo prevaliti na rame drugih." Nekov ga je začudeno pogledat. "Ali tako živite, kakor govorite?" 14 Jaz sem komunist ?'' "To je samo ime, — aristukrai jc tudi bilo samo ime." "Ki je pokrivalo sovraštvo.' "Vsako ime nekaj zakriva." Medtem je prišla ord&nanca, ne da bi potrkala* v soto. Možak je da.1 Brnikom liste« in odšel. Ko ga ?e Cinikov prečnai, j« dejal: *''Zanimiv pogovor.... toda dovolj je tega. Krivi ste špekulacije, ki je zločin. naperjen soptr dm to. Son be boste d—nnli pozneje. Odidite is počakajte zunaj....!" Nekov je odšel, Črnikov pa > dejal agentu: "V ječo i njrm in ustrelite ga jutri zjutraj. Ni treba, da bi it nadalje sovražil." Agent je prikimal in odiei, Črnikov pa je nsbeMU v seznam konfiseiraaihr predmetov: Izboren par čevljev, vreden se* demdesettiaož "ruHjer.'' "Zlat prstan a zelenim taw* .'hum." ■ _ : . Pleza v nove višine popularnosti* Vladna statistika dokazuje, da se pokadi več Camel kot se jih je kdaj prej. Camels so drugo za drugo prekosile. <.> bi b'de t*e rigarete tako dobre kot 10 C.amml bi ne sliiali airenar n petelinih : dr mri jen jih, da bi bile cigarete dobre za grlo. Nič ne more uadometfiti izbranega tobaka. e IHt, WL J. I«|WU| T.ttffi (MMV, Wfast«-Sata». X. C. Civilizacija leta 2000. Znanstvene delegacije iz vsega sveta so se zbrale v Parizu, da slavijo Marcelina Bethelota, ustanovitelja termokemije in sintetične kemije, iz katerih je nastala svetovna kemična industrija. Ob tej priliki podajemo v naslednjem svojim čitateljem eno znamenito stran iz njegovih znanstvenih razprav, na kateri razvija genijalni kemik drzna prorokova-nja .Berthelot si predstavlja civilizacijo 1. 2000 na sledeči način: "V tem času ne bo na svetu niti poljedeljstva, niti »pastirjev: pridobivanje hrane potom obdelovanja zemlje bo nadomestila kemija. Premogokopi in podzemska industrija tudi ne bo več obstojala. Problem kuriva bosta nadomestile kemija in fizika. Ne bo vee carinarnic, protekcio-nizma, vojen in s človeško krvjo prepojenih mej. Zrakoplovstvo. ba uničilo te preživele institucije preteklosti potom motorjev, ki jih bo .gnala kemična energija. Enkrat bo priael dan, ko bo vsakdo vzel seboj za svojo vsakdanjo hrano majhno- dušikovo tableto, kroglico koncentrirane maščobne snovi. košč"k škroba ali sladkorja in stekleničico dobrodišeče začimbe, prilagodene njegovemu osebnemu okusu. Vse to bodo izdelovale naše tovarne silno poceni in v ne-1 izčrpnih količinah, nezaviyno od | nerednih letnih časov, od dežja ali sušA. o.l vročine, ki rastline posuši, ali mraza, ki jih uničuje. In vse to se bo. kar posebno važno, izdelovale brez bakterij, ki so povzročiteljice nalezljivih bolezni. Takrat bo kemija izvršila po vsem svetu tako radikalno revolucijo, da si nje dalekosežnosti danes še nihče preračunati ne more. Človeštvo bo postalo bolj nežno in moralno, ker bi prenehalo živeti cd klanja in uničevanja živih bitij. Tedaj bo tudi izginila razlika meri rodovitnimi in nerodovitnimi pokrajinami. Nikar pa ne mislite, da je v tem vesoljnem vladan-ju kemične sile odbila ura umetnosti, lepoti in čaru človeškega življenja! Res je, da zemeljskega površja ne bodo več tako uporabljali kot dandanes, zato se bo pa pokrilo z zelenjem, z gozdovi, s cvetjem. Zemlja bo postala velik vrt, ki ga bodo nama- kali podzemski vodotoki in v katerem lx> človeški rod živel v izo-. bilju in bajnem zadovoljstvu zlate dobe." Da bo zlata doba, ki jo prerokuje Berthelot. prišla neki dan. čeprav morda v nekoliko drugi obliki. kit si on to predstavlja, moramo verjeti. Edino znanost, mati industrije. lahko br«-z revolu^jje reši problem boljšega materijelnega življenja za vse človeštvo. t ANGLESK0-SL0YDCK(X BERILO StrisvOdr. F. J. T, £ i o izgo*arj»vi angle- Sinke s rfhBif tw kntek angiefto slovenski is slovensko angleški besednjak (4000 besed}, Natt&fe po^jito na: v *'iiim" MORDLNA MODA Neka uradna statistika angleške vlade, pravi, da je število smrtnih primerov pri ženskah med 18. in 27. letom v zadnjem času silno poskočilo. Ti podatki so napotili tudi druge dežele, da so začeli kontrolirati umrljivost ženskega sveta v tej dobi in pokazalo se je, da število umrljivosti pri ženskah med 18. in 27. letom ni največja samo na Angleškem, ampak tudi v drugih deželah. Zdravniki prihajajo do zaključ-ka.da so te umrljivosti krive razne razvade, ki so se udomačile pri ženskem spolu. Ženske silno kade in v tem pogledu že celo prekašajo moške. Tako .te dogaja, da žan>ke obolevajo na sopilili. pa tudi srčne bolezni so mnogo češče kakor v prejšnjih časih. Poleg tejra pravijo, da vpliva zelo pogwbno na žensko zdravje najnovejša moda. Ženske so zlasti v hladnejših in vlažnih mesecih preslabo oblečene. Posledica tega *o številna obolenja. ZASTONJ TRPKIM Ofr NADUHE IN SEMEM MRZLICE Brezplačna poskusna metoda, kater« m lahko sleherni posluli utfokao. brez. izeubs tasa. Ml imamo metodo za kontrolo naduhe in mi hočemo, da. Jc poakuslte- na. na** btro£ke. N» oziraje ae, če J« vat slučaj zastarel ali nor, Oe kronična, nad aha ali senčna mrzlica. pišite po brezplačno poskuanjo na5e metodo Ne oziraje se. v kakfinem podnebju iivite, koliko M« stari In kje ste zaposleni, te trpite vsled naduhe ali aenene mrzlice, naia metoda vam bo takoj pomagala. Prav posebno jo telimo poslati onim, kl so 2e obupali, kjer so se vse oblike vdihavanja, opijskih aparatov, dima- "patentnega dima" itd.. Izjalovile. Ml hočemo dokazati na naše stroAk«, da je naša metoda določena, da odpravi težko dihanje. davtjenje in strahovite napade. Ta brezplačna ponudba je preveč valila. da bi jo odlaiaU za en dan. PiSite sedaj in začnite dane« takoj z metodo. Ne pofi'Jite denarja, pa£ pa samo spodnji kupon. Še danes. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO., 303 F Frontier BMg.,462 Niagara St. Buffalo. N. Y. Pošljite brezplačno poskulnjo avoje metode na: ........................ VABILO k DRAMATIČNI PREDSTAV! _ - t» PLESNI VESELICI katero priredi dr. "SINOVI SLAVE'*, atv. 168 v Conemaugh, Pa. v dvorani ir. Alojzija na Martin« Alley, dna 19; novembra 1927 zvečer ob S. uri Dramatični odsek pevskega društva "BLED" bo igral šaljivo igro _ __, , „ w ij. * "MUTASTIKUZXKAHT", katera bo povzročila gotovo veselo razpoloženje in smeh. Po predstavi sledi prosta zabava. Svir&la bo Slov. DeL Mozham Godba izbrane komade. Odbor bo gledal na to, da bo vs*k udeleženec postrežen z najboljšim —! Toraj, rojaki in Slani S. N. P. J., na aridentje omenjeni ve-cer, in dobro do&i: kliče druitvo "Sinovi Slaveč t k: moiki 80e, Me 20c, otroci lOc. f OSBOB. * mi?, •-•-■-'rrrv..- t,, »lil — Tako je, gospod grof. En ključ se nahaja v posesti gospe grofice, drugi ključ j>a v rokah gospoda predstojnika poštnega urada v vasi. — H in, — dobro. Hvala vam, Šifler. In kar sem hotel reči. V bodočnosti predložite najprvo meni poštno vrečo. Tudi poštne stvari, ki odhajajo ven, hočem najprvo videti, razumete, tako da ne bo bo odšlo nobeno pismo in nobena pošiljatev iz hiše, katere bi ne vi-j del poprej. — Dobro, gospod grof. Lahko se zanesete name. — To vera, Šifler, da ste mi zvesto udan, kot mojem očetu. Ni treba seveda nobene besedice, da ne sme nikdo izvedeti za moje povelje, — tudi moja mati ne. — Imam za to gotove razloge. Šifler je prikimal. — Dobro, Šifler. sedaj lahko greste. Koliko časa je še do večerje? — Dobro uro. Lotar je nekoliko razmišljal. — Hitro voziček, — je ukazal. Par minut pozneje se je pripeljal v v^s pred poStno postajo. ft imocRwoce, h. r«e Ameriška armada si je nabavila par zrakoplovov, kakršnega vidite na sliki. V zrakoplovu je šest strojnih pušk, ki lahko oddajo pet tisoč zaporednih strelov. Čeprav je Lotar pozorno kontroliral vse poštne stvžj-i, ni našel ničesar, kar bi mu dalo kak migljaj. Četrtega dne je sedel sam pri zajtrku v obedni sobi, ko je vsto- poštnimi stvarmi. Tradnik je bil s tem zadovoljen. Lotar se je zadovoljno odpeljal nazaj domov. Že naslednjega lc površno pregledal pisma, ker je iskal pisavo Jenny. Počasi je polagal pismo za pismom zopet v vrečo z razočaranim izrazom v obrazu. Ivonečno je držal v roki le še poslovno kuverto, naslovljeno na dne si je dal napraviti poseben ključek. Grofica Suzana pa ni niti njegovo mater. Že je hotei položiti pismo k drugim, ko je zapazil, slutila, da je njen sin uničil na ta način vse njene varnostne od- da se svetlika skozi tenko kuverto pisava pisma. Mehanično ie pri-redbo- I bližal svoje oči, a naenkrat se je vzravnal t *r si pozorno in ostro še Tekom naslednjega dopoldne je odposlal Lotar svojo prošnjo enkrat ogledal kuverto. Raznočno je spoznal zgoraj v vogalu le par za odpust iz službe. Nato je pustil poklicati k sebi rendanta ter svo- besed. ja oba upravitelja. Sporočil jim je, da namerava v bodočnosti ostati v Wildenfelsu ter osebno prevzeti vrhovno nadzorstvo'nad celim' gospodarstvom (Dalje prihodnjič.) —.Ne mislite, gospodje moji, da vas hočem v kateremkoli ozi-ru omejiti v vaših pravicah ali da nisem zadovoljen z vašim delovanjem, Jaz nimam le nobenega veselja, da bi zuiiaj v svetu izpol "jeval urad, ki mi ne prinese nikakega zadovoljstva. Kot moj oče ho Poglavje o petroleju, It. Mvtmbri: Aquituia. Cherbourg 17. Mvmifera: New York, Cherbourg, Hamburg Stuttgart, Cherbourg, Bremen Bremen. Cherbourg, Bremen If. novembra President Bremen IV. n« vem bra: lie de France, Havre Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg 23. novembra: tu ( • - , * Cont«. Blucamono.-''Sapoll, -fcenna Columbufl, .Cherbourg, Bremen Berengaria. Cherbourg 84. novembra: Deutac-hland, Cherbourg. Hamburg 25. novembra t Paris, Havre 21. noyembra. Duiiilo, Napoli, Genoa Majestic, Cherbourg Ryndam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 21 novembra: .President Harding, Cherbourg, Bremen. membnejšimi surovinami kot žele zo, premog ali bombaž zavzema petrolej vsak dan važnejše mesto. Svetovna produkcija znaša danes po raznih statistikah okoli 152 Boj za petrolejska ozemlja je že dolgo v veliki meri vpliven faktor čem tudi jaz sam sodelovati pri uspevanju svojih posestev. Prosim'v gospodarski in splošni svetovn vas, da mi še nadalje posvetite svjoo zvesto službo, da me podpirate'politiki vseh jjržav. Med najpo-ter me poučite o stvareh, ki so mi še tuje. Imembneišimi surovinami kot žele- To je rekel na koncu na svoj ljubeznjivi, a določni način, katerega so cenili na njem vsi podloženi. Gospodje so.mu zagotovili, da se vesele njegovega sklepa. Oči-vidno jim je bilo ljubše imeti poslovno opravka z Lotarjem kot pa / grofico Suzano, ki je zastopala svojega sina na svoj hladni in o-J^ L^7n7lijonov "to7letn. Leta tsabni način. . . v, t * • ., , , 192o. je znašala 149 milijonov. Lotar je vsem stisnil roke ter se domenil še par stvari ž niimi.■ - i * Nato.pa jih je odpustil. Razmerje moei posameznih držav, rrn a«, k i * t.- • .. , . »ki petrolej prodneirajo. je dobiva- btl z<>Pet sam v sobi, je pričel nemirno hoditi gorindol. , , , \ Vioonv« »lici; ;.,u0ia . 1 . . . , lo konsekventno linije docela nove -Viegove misli so iskale v bolestnem hrepenenju m nestrpnosti Jennv , . . zunaj v svetu. Kje neki se je mudila in na kakšen način je prenyl^^ Veldca divergenca ki je našla ločitev od "Wildenfesla? Njene misli so se gotovo neprestano mu-"Stala V Zadn,]em ^ m<>d lmJ0 mie v stari domovini. Kaj neki si je pač mislila o njem? Ali je res'Mehik°' Se Je Še Pove*ala- 0(1 leta reislila. da se je zaročil z neko drugo3 On ji seveda ni razodel'svoje 192°" d° 1926" glbale pr0e rniJa P° zad»iih je poznal Jennv le preveč dobro, da ne bi zadel pravega s svojimi,sv°Ji!l stopnjah neprestanega ua-domnevami. Iraačanja produkcije na visokem In ravno raditega je tudi vedel, kako bedno mora biti Jenn/'niv°ju leta 1923 ostala stalna, je pri srcu. Ona vendar ni imela nobenega človeka, h kateremu bi lah-j Mehika po dobrem letu 1921. neko pribežala s svojim jadom. Jezil se je na svojo mater, da mu ni prestano nazadovala. V absolutnih hotela izdati bivališča Jenny. Če ga je poznala, si je ntorala vendar številkah izraženo kaže to padec od 29 milijonov na okroglo 12 in pol milijona ton. t Sicer -je Mehika še vedno na drugem mestu, a ji je Rusija takoj za petami. Ruska produkcija je znašala 1920 r 3. 5„ 1921: 4.4,1922: 5.2, 1923: 5.8, 1924: 6.5 milijonov ton. V gospodarskem letu 1925-26 je prpducirala Rusija že 8,240,000 ton. Prvo eetrteletje 1926-27 s produkcijo 2,478,000 tonami pa je nakazalo zopet nadaljni porastek, kane višine. Najinteresantnejšo linijo razvoja pa kaže vprav sedaj Južna Amerika, Venezuela, Peru, Kolumbija in kakor vse kaže tudi Trinidad bodo v najkrajšem času prišle zelo na površje. V Venezueli, ki je sedaj na svojem kontinentu prva. je znašala produkcija leta 1920. le •v reci, da ne more s tem ustaviti usode, pač pa le povzročiti brezko ristne in neznosne muke. Da stori le še še nekaj, je šel zopet k Gril-lovi. Sporočil je stari ženici, kaj je določila stara mati glede nje. Grillova se mu je zahvaljevala s solzami v očeh, a on je to odklonil. — Meni se ni treba prav nič zahvaljevati. Grillova, ker je popolnoma po moji želji, da živite še nadalje tukaj. Nikdo vam nima ničesar ukazovati in če bi imeli kako posebno željo, se obrnite le na mene samega. Sedaj pa še nekaj drugega. Grillova. Opišite mi, prosim var, še enkrat natančno zunanjost te gospe dr. Brinkman. Grillova je storila to zelo vestno. * — Ali ste jo slišali govoriti? v — Da, gospod grof. — Ali je govorila kako narečje! — Ne pravzaprav, a povdarek je bil drugačen kot tu v naši o-kolici. — Hm, —=vlak ob poldvanajstih je berlinski brzovlak. Ali je govorila dama mogoče kot Berlinčanka! . — Ne, v Berlinu sem bila že pogosto s pokojno gospo grofico Bcrlinčani govore drugače. — Torej je slo potovanje na vsak način še dalje. No, hvala vam, Grillova. a ne govorite z nikomur o tej stvari. — Gospodnu grofu ni treba reči to posebej. ■ S prijaznim pozdravom je Lotar odšeL Njegova glava de delala kot ona detektiva. Imel pa je premalo opornih točk, da pride Jenny na sled. Policijske pomoei se ni hotel roslužiti na noben način. Mogoče mu bo pr'.nesla poštna vreča pojasnila. Ker ni njegova mati ničesar slutila, da jo kontrolira, bo postala mogoče neprevidna na kak način. Par dni je hotel se Čakati. Ce ne bo ničesar izvedel, se je hotel poslužiri pomoči nekega detektiva, čeprav mu je bila ta misel neprijetna. Neglede na lastno hrepenenje in nemir pa ni smel pustiti Jenny v izgnanstvu dalj časa kot je bilo neobhodno notrebno. / / ' . , 31. ' ' " ^ Že tri dni se je mudil Lotar v Wildenfelsu, ne da bi kaj izvedel o Jenny. Vsaki dan je pregledal poštne stvari. Upal je. o-dar na svetovnem trgu. Zato bodo v najkrajšem času zopet nas'ali konflikti in interesne ribarije z Royal Dutch Shell, ki je s svojim produkcijskim ozemljem še bolj mednarodno zgrajena, pa tudi z Anglo-Persian Oil Company, kar se bo brez dvoma poznalo tudi v politiki. Še interesantnejši pa postane problem, ako upoštevamo, da nastopa na svetovnem trgu« obenem s poostreno rivaliteto dosedanjih velikih konceruov z vedno večjo kapaciteto tudi Vseruski petrolejski sindikat. Produkcija te državne družbe ruske petrolejske industrije zavzema z 8,150,000 tonami v zadnjem letu 99 procentov vse ruske produkcije. Za sovjetsko, vlado, ki rabi kapital* je hitra in izdatna organizacija produkcije in prodaje naravnih zakladov dpiele velikega pomena. Skorajaen moean porast izvoza petroleja ovira jej po-tranje težave* Danes še zelo problematičen. Če pa naj bi imela1, nameravana reorganizacija in racionalizacija produkcije zažHjeni'-takojšen realen uspeh, tedaj je treba vsekakor imeti precejšen kapital. Ako pa se to ne zgodi in se dana&ji sistem produkcije v. .Rusiji ne modernizira, pomeni to profmst ruske petroleja v Venezueli. V načrtu ima produkcije. velikopotezno zgraditev vseh pri-i Glavni odjemalec ruske pro^ukr pomočkov in pričakuje, da bo pro-j cjje je sedaj evropski trg- Prav ducirala koncem 1. 1927 dnevno že tako ugodno ležečo prednjo Azijo 28,000 ton, kar bi znašalo na leto okoli 10 milijonov ton. Družba Standard Oil je gospodarica v Kolumbiji in namerava res velike re-zrve petroleja te države izčrpavati v. velikem stilu. Lani je zgradila 360 milj dolgo cev, ki ima (lnerno kapaciteto 4300 ton in vddi iz centroma petrolejskega ozemlja v Car-tageno na obali. Julija 1926 so od- je Rusija v začetku zanemarjala. Ni pa nobenega dvoma, da bo rp-ski sindikat obrnil svojo pozornost predvsem na to ozemlje. Tukaj bo priilo prej ali slej do ostrega boja z velikimi mednarodnim ikoncei-ni, ki imajo, kakor znano, v južni Perziji in sedaj tudi v Moeulu ve-likanske pet role jske domene. sli od>tod pK'i transporti v Unijo. • . ' f-1"• . "Ž*"' Ta nova ipodjetjk Standard Oil J Company so značilen pojav njene najnovejše politike. Še leta 1924. je izvirala le ena iestinka vse nje-maksimnm za 72% in prekosila s ne -produkcije iz izven državnega o-tem T.letu 1925. ie dosti močnejšo j melja, predvsem iz Mehike 4n Pe-Nuozemsko Indijo. Nazadovale so rnja. Zatem pa je postala s priklo-v leta 1925. razen Mehike še Polj-jpitvami ranih' večjih podjetij ne-ska in tudi britiska Indija. j kak mednvo^en koncem; ki je V ospredju petrolejskega prob- zlasti dobro Sasidran v Mehiki in lea stoji mehikanski konflikt J. | južni Ameriki. Brez dvoma, da se' januarja 1927, je stopil v veljavo ' je vse to izvršilo s pristankom in vj zakon »ekikamfcefa parlamente, ki soglasju t vlado Ubije; Petrolejsk#L PRAV V SjJCDO — kdor-kaj isee; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vwido priznava* da imajo čudovit u^peh — MAU OGLASI IfV "G LMiNa^oJjKr SB. novembra: MaureUnla, Cherbourg 1. decsmbra: Dresden, Chrbourj, Bremen 1 decambra: Homeric, Cherbourg Volendam, Uoulogn« S. mer, Kot-terdanf ' S. dectmbra: Pf-nnl^rxi, Cherbourg C. decembra: Clfcvelahd, Cherbourg^ Hamburg 7. dteambra: Aquitania, Cherbourg Le via than. Cberbouiy. S. decembra: "Prtrtflente" Wilson, Trst >l(ien«hen. Cherbourg', Bremen • Coior^kw, Primero. f.N'apo^, Genoa. orympfo, Cherbourg ' H*publi«-; Cherbourg, Bremen 10. decevbrar,. II« le Kršilce. Havre Hapiburg, Cherbourg. liamburg f Berlin. Cherbourg. Bremen Wendam, Boulgone sur .Mer, Rotterdam Conte Rosso. Genoa, Naples 13. dečembra: Roma. Naples, Ceona 14. dectmbra: Bfrengnria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Brt-men 15. deccmbrat Paris. Havra — BOŽIČNI IfcLET 17. decembra: Minnrwaska. Cherbourg 20. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: MajrKtlc; Cherbourg 2». decembra: Ryndam, Boulogne rui; Mer, Rotterdam ' • ''' ' • 2» decembra: '' r' New Vork, Cherbourg,* "^lamftirg '•' 30. decembra: , 4 , , Mauritania. Cherbourg 4 31. decembra: ••• Pennland, Cherbourg. Minnetonka, Cherbourg I. SKUPNI IZLET a umikom "Poredne 24. marca, 1928. 11. 8KUPNI IZLET s parnikom — "Parit" dne 12. maja, 1928. III. SKUPNI IZLET s parnikom -"Paris" dne 2. junija. 192*. Ver-lnoma pamlkov odplujejo pono-Ci: potniki se vkrcajo dan prej. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za ootovanje n* ogromnih parnlkih: PARIS 25. nov.; 15. dec. (Ob polnoči.) NaJkrajSa pot po teieanicl. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača'tn slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. ZajamCIte al prostor za voinjo novega velikana ILE DE FRANCE 18. nov. (Ob polnoči.} , VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street. New York, N. Y. Kako se potnje v stari baj in nazaj v Ameriko. Kdor Jg !!■■]■ POCOTBtt T atari knj, jo jwtroteo, da J« pm-9m • potnik Ustih, prtljagi ta dragih stvareh. Vsled aalo d<4golotM Islaisjf fan nt aamoresM dali aajboljia pojaalla la priporočam, »•dao lg prvovrstaa hisopandka. M aodrflavljaiil auaerclo 99-tmtl ? atari kraj. toda praskrhoti al aMraJo dovoUeaJg aH permit la Waahtagtou. bodlal aa ono loto aH • anosr ai ta so mor* delati pr»> Ihjo vaaj aa mmtt pred odpotovala to aaravnoot v Waahla#> D. O. aa •drodba. k! Jg faljavg KL JaBK VM aa aa poMJo ponalt po polti, am-pek ga Mora ttl Iskati vsak posflao asaha* bodlal v aaJbUSaJI aaaatat-■d azad aU pa ga doht ▼ No« To- | feat prod odpotoramj—. kakor kodo ' v prdhjl aaproaL Kdor potaja m j K>fcp dobiti tvoje* b knja, aaj » _ ftfo bg^ripoKsalk v Um lata CM iHMJmit, toda polortoa ta kv# i tJaaa. -ki lalo doMtl mm ^tarilo la od UL do SL Mi ta pi ■ dalavea. v w tt Oiavijuf pa pbmh a Smo ta atnka do 1& la-i M Ml Ml v kvota po* . Jo dtfatf paolsjo ▼ Wub r Pozor.roialdJr^ Is naslova na liitn, kaU^a prejemate, jo rasvidino, kdaj Vam jo naročnina poila. Ko čakajte to-raj, da so Vaa opominja, temveč obnovito naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov: CALIFORNIA Fontana. A. Hotberar. Saa Fcaaciscot Jacob Lausfn. COLOBAPO Denver, J. Scbntte. PtieMo, «fer Cnllg, ' "John Germ, Fr. Janesh,- A'. SafMC. Salfda, I^oni* CoRtella ; Watsenbarg, JJ. J. Barok. INDIANA Indianapolis, Frank ZnpanflC. ILLINOIS Aqrora, J. Verbteh. CWeago: Joseph BU«h. J. Bertt«, Mrs. F. I^auricb. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcb, J. Zaletel, John Kren, Joseph HrovaL La Salle, J. Spelich. Maseoulah, Frank Anyuatln. North Ckieaco, Anton KobaL Springfield, Matija Barborleh. Summit, J. llorratb. Waukegan, F>ank Petkovfiek. KANSAS Kansas City. Frank 2agar. Piitsburt, John Bepovt MARYLAND Stejer. J. (Vrne. Kitzmlller, Fr. Vodoplrar. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. barlcb. Ant.' Janezb-h. .MINNESOTA Chisbota. Frank Houle. A. Panlan, Frank Puceij. Ely, Jus. J. Pesbe), Fr. Sekula. Eveletb, Louis Goafs. Gilbert, Louis Vessel Hibbinc, John Povfie. Virginia, Frank Hrratloh. AQSSOL'RI St. Louis, A. KabrgoJ. MONTANA Klein, Gregor Zobec. Washoe. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Knrl RternUha. little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Charles Karlinger. Louis Rudraan, Anton Sim-cich. Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. KumSe. Nilea, Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. It a char. Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar, PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer, Ixiuis Srlbar. Braddoek, J. A. Germ. Broughton, Anton Jparec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerlna. Conemaugh, J. Brezdrec. J. Pike, V. RovsnSek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. PrprW, LouU SopanWC, A. Skerlj. Forest CUy, Matb/Ramia. , FarreU, Jerry Okorn. Imperial, Val. PeteraeL Greeosburg, Frank Novak. - ♦ ; Homer CHy in okolico, Frank Fa-renchack. Irwin, Mike Pausbek. Johnstown, John Polanc, Msrtln Ko. rosbetz. Krayu, Ant Taolalj. Luzerne, Antoo Oaolnlk. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvlek. Midway, John Žoat Moon Run, Fr. PodmUSek! Pittsburgh, Z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Germ, J. Pogača r. Presto, J. Demshar. ' " Reading, J. Peadlrc. Steetton, A. Hren, Unity Sta. ii ekoQeo, J. Skerlj. fr. Sobifrer. West Newton, Joseph Jot a a. Wflloek, J. Peteroel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN " Milwaukee, Joseph Tratnik in Jog. Korea. ' f tat okoHoe, Trank Jelene, Shrtejwa. XohB Zofman. West Aflia, Frank Skok. WYOMING Bocfe Spriasi, Louis Taoebsr. Piamsndsllls, A.- Z. Arfco. fRARK SAKSEI ----BARI Vsak zastopnik izda potrdilo za sto. to, katero Je prejel. Zastopnika rojakom toplo priporočamo. ' Naročnina za "Glas Naroda" Je:' Za eno leto $CJW; za Unlets |3J)0; za «iri mesce fioo/ aa ^etrt leta $1.50. NaroCnina za »Tfopo Je t7. sa «to leto. - ODA