PRIMORSKI DNEVNIK
J®*l<una Plačana v gotovini *6b- Postaje
gruppo
Cena 50 lir
Leto XXIII. St. 46 (6630)
TRST, petek, 24. februarja 1967
ZAKLJUČENO ZASEDANJE VODSTVA ZDRUŽENIH SOCIALISTOV
Pogoji PSU
za razgovore drugimi strankami levega centra
CK KPI o notranji in zunanji politiki - Polemika o stališču Saragata proti stavki sodnikov - Zakon o ministrstvu za proračun in načrtovanje
RIM, 23. — Ob zaključku seje izvršnega odbora združene ^alistične stranke so izdali uradno sporočilo, v katerem j ajajo načela, ki naj veljajo za osnovo bližnjih razgovorov ostalima strankama levega centra, obv _ ec*vsem se obnavlja vladna
»ost, da se odobri zakon o gozdarskem načrtovanju in o dežel-2 Reditvi.
ska ?®hteva se dosledna gospodar-.. id socialna nnlit.ika ki nai h n
v , - socialna politika, ki naj bo Ses**Sdu s cilji programiranja, da
ivišajo življenjski pogoji.
(ja' L^ada in večina se obvezujeta, ^ dosta sprejeli ustrezne pobude !kl«Polmtev ostalega dela program-bjl j ooveznosti levega centra za na-lulvJ1, razvoj demokratičnega živ-
Č£«n napredek vse produktivne
je bila zlasti zanimiva debata o
stališču CGIL, da v parlamentu po-
nturne dejavnosti.
nia Zaključku izjava izrecno ome-r fderconsorzi ter nujnost po-Vr,„ . in demokratične rešitve tega
»ja	-
U0»'~"*ja predvsem glede obraču-•ianov Up°V 'n demokratizacije u-
ove.
gl^.današnji del razprave so pose-
ii	kiti ta/^iavc au puac-
Ela,, vrilni člani vodstva, ki so v
fc.avnem ncrnfmHH Ha ni iroo nr\\rr\-
la o em. ugotovili, da ni več govo-
0 niožnosti vladne krize ali vlad-
1^. preosnove, ker je poglavje za-
^	rj rflacmraniom r» »aimnim
da
v noTu z glasovanjem o zaupnici jt^ianski zbornici in v senatu. I-je r»ho pa so tudi poudarili, akr?- a sedaj izvesti s konkret platni dejansko verifikacijo.
t,s^se še zaključila razprava na
oranju centralnega komiteja KPI - °sno so danes zaključili debato
Doj^anjepolitičnih vprašanjih od a do levega centra. V tej zvezi
slanci-sindikalisti ne bodo glasovali proti petletnemu gospodarskemu načrtu. V tej zvezi je namreč prišlo do obtožb, češ da bo sindikat plačal previsoko ceno in da je tako stališče v odnosu do vlade nepravilno. Linijo CGIL je zagovarjal tajnik Novella, ki je poudaril, da gre za stališče, ki ga je sindikat avtonomno izdelal na osnovi proučitve petletnega gospodarskega načrta. Istočasno pa je tudi ugotovil, da je bistveno vprašanje sindikalne enotnosti, ki je tudi na tak način prišla do izraza, ko je prišlo do e,notnih stališč v vodstvu CGIL in se več ne govori o raznih razbijaških poskusih. Novella je nato govoril o načelu, da sindikalni funkcionarji ne smejo biti v vodstvih strank in niti ne v parlamentu. Seveda pa se bo to načelo lahko uveljavilo samo postopno in je najprej potrebno, da so sindikalni predstavniki prisotni povsoa, kjer se odloča o gospodarskem življenju, ker bi v drugačnem primeru šlo samo za odpoved nekemu važnemu položaju.
Na zasedanju CK KPI je nato govoril Berlinguer o vojni v Vietnamu, položaju na Kitajskem in mednarodnem delavskem gibanju. Ugotovil je, da ima obnovitev ameriškega bombardiranja Severnega Viet-
"UiiiHiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuHiiiiiuMumumuliHiiiiHiiiiiiHmiiiiiiiiiiuiiiimHmiiiimuliiiiiiiiii
Z BLAGOJEVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE
Odnosi SFRJ- Tanijo 0 ženevski konlerenci
ZDA ne obvešča Jugoslavije o poteku preiska-»radi napadov na jugosl. diplomatska zastopstva
ž^v^GRAD, 23. — Zastopnik dr-•»tajništva za zunanje zadelan Blaeoievic
e čase
$ttMvsan Blagojevic je na 'današnji tiskovni konferenci, ki so se precej neredne, dejal, liii^^oalovanska vlada pripisuje veda ,Jaznost ustvarjanju nejedrske-°čja v Latinski Ameriki kot ii S’ ki bo pripomogel, da se zo-»t°r v oboroževalni tekmi z orožjem.
^Jjgojevič ni mogel povedati ni-Vo<iijo ° rezultatih preiskave, ki jo Ja JY ameriške oblasti o napadih SJ^Soslovanska diplomatska in V|ada rna zastopstva, ker ameriška % o 1l ?t>vestila jugoslovanske vla-
je,	preiskavi. Pripomnil
' del .....................

ameriškega tiska s
pa
svo-
kvjJ^anjem nepravilno obvešča 8ov0^_ |n da skuša zmanjšati ~J
Dalje Je Brandt Izjavil, da bosta čez nekaj let tehnika in znanost tako napredovali, da bo moč morda razlikovati jedrsko orožje, ki služi samo za obrambo, od orožja, ki je potrebno za napad. Kot primer obrambnega orožja je označil protiraketne izstrelke, ki se lahko uporabijo samo v obrambne namene.
O pogodbi proti širjenju jedrskega orožja je Brandt govoril tudi na Kosilu združenja tiska. Dejal je, da so tudi druge države, kakor na primer Japonska in Indija, proti sklenitvi pogodbe v njeni sedanji obliki. Pripomnil je, da se zahodno-nemške koristi ujemajo s koristmi številnih drugih držav. Ker pa ima vsaka država tudi še posebne interese, bonska vlada nasprotuje zamisli, da bi se postavila na čelo držav, ki uporabljajo atomsko ener-
°JVQrrv. *w ua stvusa zmaujsau od-
| ^£ejekJou°daniSt magoTe-
q&totv Slede na te poskuse, je
V da je ameriška vlada dolž-
h ' da -
*	sv°jem ozemlJu zagotovi
delo diplomatskim in kon-
zastopstvom.*
h*	°bisk turškega zunanje-
^w,mstra njegovi razgovori z ,lrb tajnikom Markom Nikezi-Ni “°P0 po besedah Blagojeviča, hi Wo|	za nadaljnji napredek
Nejj^oitev dvostranskih odnosov rt H°\in na gospodarskem področju. U*5Van!aa izmenjava med obema 'šti ttrtia se vrši trenutno na pod-
, ‘*>a
n kfatk azuma 'z *eta ii*’®’ Ri bo s	dopolnjen z novo blagovne	kot rezultat zasedanja me-
J} Doui8^0'jugoslovanske komisije, MsgL?? v ozračju prijateljstva in J°J0ega razumevanja.
' v, kaj se zasedanja lenevi o razih °dbo 'e Blagojevič odvrnil, da ii ■ da nahaja pred zapleteno na-n pr*sPeva k sklenitvi spora-h orn?-PreP°vedi širjenja jedrske-rfcJštev v v okvirih, ki bi morali f»v „ l. interese in varnost vseh
Jd^^ašanje novinarjev, kaj Je od sedanjega zaseda
de nadzorstva je Brandt izjavil, da je zadeva zelo zapletena, in da se ne sme pozabiti, da bi nadzorstvo Evratoma ali mednarodne atomske agencije, ki Je danes veljavno, čez pet ali šest let z razvojem tehnike lahko bilo zastarelo.
Na vprašanje časnikarjev, ali se je kaj razvila politika, ki jo „c začela Kiesingerjeva vlada do vzhodnoevropskih držav, Je Brandt izjavil, naj ne pričakujejo v kratkem velikih rezultatov. Bonn je sicer še vedno mnenja, da Je koristno pomirjenje z vhodnoevropskimi državami, toda «ima vtis, da se v tab prestolnicah ni v pravi meri ocenila vladna Izjava o normalizaciji odnosov med Zvezno republiko in državami vzhodnega bloka«.
nama hude posledice in da so številni in resni razlogi, ki bi morali napotiti Američane, da se izvlečejo iz vojne.
Berlinguer je dejal, da ni točno samo negativno ocenjevati mednarodno komunistično gioanje, ker so tudi pomembni pozitivni znaki. Tako je dejal, da so povsod omejili prodiranje kitajske miselnosti in da je v celoti propadel poskus, da se okrog Kitajske ustvari blok komunističnih strank. Istočasno pa vidi Berlinguer največji peuspeh, ker se ni posrečilo ustvariti enotnosti pro-tiimperialističnih sil. Glede položaja na Kitajskem je mnenja, da so možne vse rešitve, ker se krepijo sile proti Maocetungu. Svoja izvajanja je zaključil, da je italijanska partija pripravljena za kakršen koli napor, da se premoste nasprotja v okviru delavskega razreda in njegovih gibanj, vendar pa je istočasno zavrnil tudi zamisel sklicanja skupne konference, češ da sedaj ne bi bila primerna.
Razvnela se je polemika o stališču predsednika republike Saragata, ki je na zasedanju vrhovnega sodnega sveta odločno zavrnil možnost stavke sodnikov. Tajništvo CG IL je v tej zvezi ugotovilo, da je pravica do stavke že sama po sebi splošni interes in temelj demokratičnega življenja. Zato sindikat polemizira s predsednikom republike in z njegovo izjavo o nezakonitosti stavke, ter izraža zaskrbljenost in presenečenje. V istem poročilu je tudi rečeno, da člen 40 ustave res govori o zakonski ureditvi stavke, kar ni bilo izvedeno in s čimer še zdaleč ni rečeno, da ta člen pravico do stavke omejuje. CGIL torej izraža zaskrbljenost, ker vidi v tem stališču poskus, da se prične razprava o členu 40, kar bi hoteli desničarski krogi spremeniti v razpravo o omejevanju pravice do stavke. Zato CGIL tudi polemično zaključuje, naj se najprej uresničijo druga ustavna določila in med njimi naj se predvsem ustanovijo dežele.
PolemiKa o stališču Saragata je povzročila tudi nepričakovan poseg
uradne agencije Anse, ki danes ob-tolmačenje
javlja tolmačenje Saragatove izjave, ki so ga sestavili »strokovnjaki*. Očitno gre za posredno intervencijo predsednika republike, ki se v bistvu sklicuje na sklep vrhovnega sodnega sveta in ponovno obraz-ložuje ustavno utemeljitev.
Senat Je dokončno odobril zakon, s katerim se ustanavlja ministrstvo za proračun in za načrtovanje in to ministrstvo prevzema tudi vse obveznosti z načrtovanjem. Minister Keraccini je po glasovanju izjavil, da ne gre samo za neki tehnični zakon, temveč za prvega od treh zakonov, Id so potrebni za načrtovanje. Minister je danes predložil v senatu zadnji zakon, ki se nanaša na norme za izvajanje zakona o petletnem gospodarskem načrtu.
V poslanski zbornici se bliža zaključku razprava o letošnjem proračunu. Razprava je bila tokrat dokaj kratka, ker so se poslanci vlad. ne večine dogovorili, da bo nastopil samo po en poslanec vsake skupine, ker hočejo tudi na tak način pospešiti delo poslanske zbornice.
Zakonski odlok o progresivnem obdavčenju delnic Je povzročil predvideno reakcijo na borzah, kjer so se kvotacije skoro vseh delnic znižale, in to po večini za 5 odstotkov. Vendar pa socialistični senator Bonacina, ki je bil v skupini, ki je zahtevala obnovitev progresivnosti obdavčenja, upravičeno pravi, da gre za čisto špekulativen pojav, saj velika množica manjših delničarjev ni nič na slabšem, odnosno se njih položaj v ničemer ni spremenil. Pojav na borzi po mnenju socialističnega senatorja odraža dva cilja: hočejo preplašiti resnične varčevavce, istočasno pa se izvaja politika pritiska na vlado, da se ne bi uvedel nov davčni sistem, ki bi bil socialno pravič-
nejši. Vendar pa Bonacina zaključuje, da je treba sprejeti nove o-lajšave za investicije.
Poslanec Brusasca (KD) je vložil vprašanje zunanjemu ministru in predsedniku vlade v zvezi s časopisno kampanjo o poroki med črn. sklm nogometašem in belo hčerko bogatega industrijca. Poslanec pravi, da gre za privatno zadevo, o kateri lahko svobodno odločajo zainteresirani, da pa tisk celotno stvar predstavlja rasistično, tako da lahko na tej osnovi nove afro-azijske države pridejo do napačnega vtisa, da Italija nekaj trdi, drugo pa dela.
Mjjiister Pieraccini Je predložil atu
v imenu vlade v sena
zakonski
Delne volitve v Sloveniji
bodo 9. in 23. aprila
LJUBLJANA, 23. — Predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček je podpisal danes odlok o razpisu splošnih volitev v Sloveniji. Splošne volitve za poslance republiške skupščine bodo razpisane v polovici tistih volilnih enot, kjer so bili izvoljeni poslanci, katerih mandat poteka letos. 9. aprila letos bodo občinske skupščine volile poslance za vse svete republiške skupščine, medtem ko bodo neposredne volitve za poslance republiškema sveta 23. aprila.
V istih dneh bodo tudi splošne volitve za poslance zvezne skupščine,
Strokovnjaki iz SFRJ za Maroko
BEOGRAD, 23. — Danes je odpotovala v Maroko prva skupina o-krog 100 jugoslovanskih strokovnjakov, ki bodo na podlagi pogodbe o tehničnem sodelovanju najmanj dve leti delali v tej afriški deželi. Ostali jugoslovanski strokovnjaki, med katerimi so večinoma zdravniki, ži-vinozdravniki, agronomi, inženirji, gozdarji, arhitekti, bo odpotovala v prihodnjih tednih. Trenutno se v zveznem zavodu za mednarodno teh-
predlog, da se za pet let podaljša zakon, ki ureja prodaje na
g,
sedanji
obroke.
nično sodelovanje proučuje nova zahteva maroške vlade po še 150 stro-
kovnjakih v glavnem za potrebe predka kmetijstva.
na-
POLEMIKA OKOLI NOVE SKRIVNOSTNE SMRTI
Garrison je nameraval aretirati Ferrieja prihodnji teden
Izjavil je, da ne izključuje možnosti umora, čeprav meni da gre za
samomor . Tudi David Lewis, ki <mekaj ve», je v smrtni nevarnosti
NEW ORLEANS, 23. — Zadeva okoli skrivnosti umora predsednika Kennedyja se vedno bolj zapleta in vedno prihajajo na dan nova presenečenja. Vrsta skrivnostnih smrti, ((samomorov« in umorov se nadaljuje. Včerajšnja nenadna smrt Davida Ferrieja je imela velik odmev ne samo v ZDA, temveč po vsem svetu. (Glej članek na 3. strani, op. ur.)
Orleansa Gar
Okrožni tožilec New rison je davi izjavil, da ne izključuje možnosti umora, vendar pa je še vedno mnenja, da je David Fer rie napravil samomor. Tožilec, ki vodi preiskavo o tej smrti, dr. Ni-cholas Chetta pa pravi, da je Fer-rie umrl zaradi možganske krvavitve. Na vsak način so napravili obdukcijo in potrebno bo čakati kakih 10 dni, da opravijo vse potrebne a-nalize.
Garrison je izjavil, da obžaluje smrt Ferrieja. Pripomnil je: »Imeli smo vtis. da je bil sedaj res pripravljen odkrito govoriti. Sedaj, ko je izginil, bo mnogo teže ugotoviti vezi med nekaterimi osebami. Toda prepričan sem, da nam bo to kljub temu uspelo.*
Nadaljeval je: «Zelo smo preko-
iiiiiiimMiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
DELO RAIOROIITVENE KONFERENCE
Švedska predstavnica predlaga najprej sporazum o dnevnem redu
To pa zaradi tega; ker pogodba proti širjenju jedrskega orožja mora biti sestavni del ukrepov o jedrski razorožitvi
ŽENEVA, 23. — Danes se je nadaljevala splošna razprava na razorožitveni konferenci v Ženevi. Govorila sta britanski predstavnik lord Chalfont in švedska predstavnica Alva Myrdal. Britanski predstavnik je izjavil, dan j e
m 11 ulili 11 m i iii iiiiiiiiiii ii mi im m n im m mi inriiini umu ii mm m itiiiMiniM mm Milili lin 11111111111111111111111111
<r^>tvi°s?mnajstih v
sveta.
Sdl
o «atomih» °dnosih z vzhodom
$Ji	— Zahoanonemški zu-
^'bister Brandt Je danes po-l -“Undestagu, da bo bonska ' jfcve^anila ((življenjsko korist, ki
'V14 Pri reput)Lka. ima, da je ude-
u- eni?', miroljubni uporabi jedr 'e“' Pripomnil pa je, da

pa
ne misli upreti zamisli Proti širjenju atomskega
r?, ie Brandt izjavil, da so jCjhaAiJvavijene sporočiti svoje •k« te» e* pogodbe in da so se C viari začela posvetovanja. Bon-«6? L° skušala dobiti ne sa-v:a toT p°Jasnila, temveč tudi pi-*k!attiovtovila, ki naj se vnesejo ^Ppsodbo, glede dobav Jedr-^^teriaia.
d&ki?6 nadzorstva, Je Brandt,
{3 je med pogovori z raz-” •ui.sPstvenikl izvedel, da se bo
V

razvila tehnika, ki la avtomatično nadzor.
J
Izključilo možnost in-*68a vohunstva.
Kitajski voditelji pozivajo gardiste na večjo zmernost
Pozivajo jih tudi, naj ne odstavljajo brez razlike vseh voditeljev - Gre za kompromis ali pa za nenaden strah pred gardisti?
PEKING, 23. — V zadnjem času se opaža popuščanje jakosti pri izvajanju ((kulturne revolucije« v primerjavi z ostrino v prejšnjem mesecu. Zdi se, da Je nastalo nekakšno zatišje v ofenzivi Maocetungovih pristašev, in opazovalci so mnenja, da gre morda za taktično zatišje, da se pripravi nova kampanja, ali pa za željo, da se omili spor tudi zaradi tega, da se prepreči nadaljnja zmeda.
S tem v zvezi ugotavljajo nekateri opazovalci, da se to lahko poveže tudi z vedno večjim vplivom, ki ga dobiva Cuenlaj s svojo zmerno Unijo, ki bi utegnil priti popolnoma v ospredje. Cuenlaj je na primer kritiziral razpustitev
partijske organizacije v finančnem mi-
nistrstvu. Izjavil je, da ni moč dopustiti, da bi množice razpuščale partijske organizacije.
Tudi nocojšnje moskovske «Izve-stija« ugotavljajo, da se v Maocetungovih listih berejo pozivi, naj rdeči gardisti ne napadajo brez raz. i(v« vsakogar, ki je na oblasti. Da-
lje pišejo ti listi, da utrditev nove oblasti ni še končana niti v Pekingu. Za prevzem oblasti ne zadostuje sila, temveč se je treba tudi pogajati. (dzvestija« obrazložujejo poziv na zmernost z bojaznijo samih kitajskih voditeljev pred rdečimi gardisti, ki so Jih sami nahujskaU. Skušajo znova prevzeti nadzorstvo nad njimi. V zadnjem času se Je namreč nenadzorovana dejavnost rdečih gardistov znatno povečala.
Poziv, naj naj se ne brez vsake razlike odstavljajo ljudje na oblasti, pa odraža nekak začasen kompromis med Maocetungovtmi in Liu šao Cijevimi pristaši. «Izvestija» u-gotavljajo, da so namreč razumeli, da ne morejo uničiti partijskih kadrov in da iščejo kompromis. Sedaj se govori samo o nujnosti, da tl funkcionarji «popraviJo način dela«. Maocetungovcl so razumeU, da moderna država ne more obstajati brez kvalificiranih voditeljev. Zato se je ustavil proces njihove popolne Ukvl-dacije, čeprav ni notranja borba za oblast še končana.
da bi moralo biti sedanje zasedanje «zadnje razdobje pred vrhom«. Predvsem je hotel odgovoriti na ugovore in pridržke v zvezi z mo-rebitnlm sporazumom med velikimi jedrskimi državami proti širjenju jedrskega orožja. Izjavil Je, da se strinja z mnenjem, da pogodba ne sme biti sama sebi namen, temveč razdobje na poti popolne jedrske razorožitve. Dalje je dejal, da se strinja s tistimi, ki pravijo, da bi morala pogodba proti širjenju jedrskega orožja določati tudi sredstva za zmanjšanje tehnološke raz-Uke med Jedrskimi In nejedrskimi državami. Kar se tiče miroljubne uporabe atomske energije, je britanski delegat ugotovil, da je ta zaskrbljenost v zadnjem času vedno oolj naraščala, In je dejal, da je izključeno, da bodo velike države imele dejansko korist iz jedrskih raziskovanj v vojne namene. Dodal Je, da je potrebno nadaljevati izmenjavanje informacij med čla. ni ((atomskega kluba« in nejedrskimi državami, in da bo to določala tudi morebitna pogodba. Dejal je, da sporazum ne bi škodoval razvoju miroljubnih programov in ne bi vseboval nobene nevarnosti za jedrska izsiljevanje.
Naštel je vs* argumente v prid pogodbe in je poudaril veliko važnost morebitnega sporazuma ter je dejal, da ((vsekakor ne bi šlo za podpis trajnega ln nespremenljivega sporazuma: veljaven in trajen bi namreč bil samo v primeru, da bi se še dalje skladal s sedanjimi potrebami, t. J. da se ustavi širjenje jedrskega orožja«. Po njegovem mnenju bi moral sporazum biti predvsem simbol sodelovanja med Vzhodom in Zahodom.
Švedska predstavnica Myrdal je poudarila, da neširjenje jedrskega orožja ni ločen ukrep, temveč je sestavni del skupine ukrepov, ki naj pripeljejo do popolne jedrske razorožitve. V tem okviru je švedska predstavnica postavila predlog proceduralnega značaja. Zahtevala je, naj odbor, še preden začne pogajanja o kakršnem koli ukrepu, prouči dnevni red sedanjega zasedanja. Po njenem mnenju bi moral dnevni red vsebovati naslednja vprašanja: neširjenje jedrskega o-‘ 'škili
rožja, prekinitev vseh Jedrs
skusov, splošno ln popolna razorožitev, prekinitev izdelovanja kemijskega ln bakteriološkega orožja ter
skega In bakteriološkega orožja «zamrznjenje» izdelovanja atomskega materiala v vojne namene.
Poudarila je, da bi pogajanjem koristilo, če bi istočasno obravnavali različne razorožltvene probleme — toda vse med seboj povezane — in Je dodala, da bi se vprašanje eksplozij v miroljubne namene lahko razširilo s proučevanjem prekinitve vseh jedrskih poskusov. Eksplozije v miroljubne namene bi morali dovoliti na podlagi mednarodnega sporazuma. Kar se tiče nadzorstva, bi moral odbor proučiti sistem, ki ne bi ustvarjal diskriminacije in ki bi res vezal vse države, pa naj bodo velike ali pa nejedrske države v okviru pogajanj o ((zamrznjenju« izdelovanja atomskega materiala. Delo konference se bo nadaljevalo v torek, 28. februarja.
Britanski delegat lord Chalfont je na tiskovni konferenci Izjavil, da ni izključena možnost, da bodo našli kompromis glede nadzorstva v okviru morebitne pogodbe proti širjenju Jedrskega orožja. Dodal je, da se o tem že posvetujejo v Ženevi, da bi uskladili različna stališča. Dejal Je, da bi eventualno proučili možnost prehodnega razdobja, v katerem bi Evratom skupno z mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju bil udeležen pri nadzorstvenem sistemu. Pripomnil je, da Sovjetska zveza vztraja, da je treba nadzorstvo zaupati mednarodni organizaciji, kakor Je dunajska agencija, toda baje ne bi odločno zavrnila možnosti
udeležbe Evratoma pri politiki miroljubnega razvoja atomske energije.
De Murville o francoski politiki
PARIZ, 23. — Francoski zunanji minister de Murville, ki je govoril kot kandidat na prihodnjih zakonodajnih volitvah, Je danes podal
splošno sliko francoske zunanje p litike. Na kosilu, ki ga je prire-
dil odbor za podpiranje golističnih kandidatov, Je de Murville izjavil, da današnja Evropa ni več Evropa iz leta 1946 in tudi ne Evropa iz leta 1958. «Stvari so se menjale, je dejal de Murville, sovjetska grožnja se Je zmanjšala in se ne verjame več v verjetnost vojne. Hkrati se je zahodna Evropa obnovila. Pojavil
se je sistem jedrskega zastraševanja in odnosi Kitajske s Sovjetsko zve-
Jske
zo so se spremenili.«
«Vsl tl dejavniki, je nadaljeval minister, so ustvarili novo ozračje, ki omogoča v Evropi politiko pomirjanja. že dve leti ali tri je Francija vodila tako politiko. Spočetka je niso dobro razumeli, toda na koncu so se uklonili stvarnosti, in danes vidimo, da minister Nemške zvezne republike sprejema zamisel pomirjen ja, na podlagi katerega je treba politično diskusijo začeti drugače kakor s položaja sile.*
V zvezi s skupnim tržiščem je de Murville Izjavil, da je bila Francija »glavni ustvarjalec« tega tržišča. Glede britanskega pristopa je minister izjavil, da Je ta pristop danes «odvlsen od namenov in možnosti same Velike Britanije. Vedeti Je treba, ali ima Velika Britanija sedaj sredstva, da sprejme določbe rimske pogodbe. Poleg tega ne more skupno tržišče pravilno delovati, če ima eden od njegovih članov denarne težave«.
«Na vsak način, je nadaljeval de Murville, če bo Velika Britanija pristopila k skupnemu tržišču, ji bodo sledile skandinavske države in Irska. Tedaj bo skupno tržišče zajelo deset ali dvanajst držav in bo postalo povsem drugačna organizacija, sestavljena lz večjega števila članov, ki bo manj primemo za izvajanje skupne politike. Ne vem, ali bo to dobro ali slabo, toda zavedati se moramo take eventual-nosti.«
V Parizu se vedno bolj vztrajno govori, da bo de Gaulle dan pred volitvami, t. j. 4. marca zopet govoril po radiu in televiziji. Politični opazovalci pa menijo, da bi to bolj škodovalo golistom zaradi moč-
račili Warrenovo poročilo. Bolj smo napredovali mi v treh mesecih s peščico ljudi, kakor pa Warrenova komisija v treh letih s 3000 agenti.*
Garrison je upal, da bo aretiral Ferrieja prihodnji teden. »Dokazi, ki jih je zbral naš urad, je pripomnil, so že zdavnaj potrdili, da je bil Ferrie vpleten v dogodke, ki so se končali z umorom Kennedyja.» Ko mu je Ferrie rekel, da se boji, da je njegovo življenje v nevarnosti, mu je preskrbel sobo v nekem hotelu, kamor bi se lahko zatekel.
Osvvaldova mati je danes izrazila presenečenje, ko je zvedela, da War-renova komisija ni zaslišala Ferrieja. »Užaloščena in škandalizirana sem, ko ugotavljam, da je pomanjkanje temeljite preiskave lahko vzrok izgube nekega drugega življenja.*
Časnikar lista »VVashington Post* George Lardner je izjavil, da se je s Ferriejem dolgo pogovarjal in da mu je ta rekel, da je prepričan, da ni bilo nobene zarote za umor Ken-nedyja. Dalje pravi Lardner, da je Ferrie označil za »grobo šalo* obtožbe proti njemu. Dalje je dejal, da je vodil osebno preiskavo o u-moru Kennedyja ter da je prepričan, da je bil Oswald »osamljenec*.
Končno je Lardner izjavil, da se je
in da
pogovarjal s Ferriejem 4 ure in da se je ta zdel dobre volje in »ne kot človek, ki se je pripravljal na samomor*,
Danes ves dan je neka druga novica s tem v zvezi razburkala vo-
ne reakcije opozicije, ki je že moč-ala zarad'
no protestirala zaradi «nedopustne-
de. Bivši privatni preiskovalec David Levvis je davi nenadoma izginil neznano kam. Že se je začela širiti govorica o njegovem umoru, toda zvečer se je Levvis znova pojavil. V ponedeljek je Levvis izjavil, da je njegovo življenje v nevarnosti, ker je vedel za preiskavo, ki jo vodi Garrison o umoru predsednika Ken-nedyja. Kot bivši privatni preiskovalec je bil udeležen pri preiskavi o dejavnosti Osvvalda v Nevv Orleansu S mesecev prej, preden se je preselil v Dallas, kjer je bil 22. novembra 1963 umorjen Kennedy. Sinoči so Levvis, njegova žena in njegovi štirje otroci zapustili stanovanje in odšli neznano kam. V Nevv Orleansu se je leta 1963 Levvis večkrat sestal z Osvvaldom, toda vedno je odklanjal pojasnila o svojih od-
ga vmešavanja v volilno kampanjo«, I nosih z njim v tednu pred umorom
IIIIIMIIIIIlIllIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUimillllllllllllllllllllllimilillllllilHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, m, , im,um
PO KIESINGERJEVI IZJAVI
Brandt o «novih momentih» v odnosih z Jugoslavijo
Dejal je, da je vprašanje odnosov z Jugoslavijo težje kot z drugimi socialističnimi državami
BONN, 23. — Zahodnonemški zunanji minister Wllly Brandt je izjavil danes v razgovoru s tujimi novinarji, da je vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnosov z Jugoslavijo malo drugačno kot vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnosov z drugimi socialističnimi državami. Po njegovem mnenja je to vprašanje malo težje, ker so bili diplomatski odnosi z Jugoslavijo prekinjeni. Čeprav pa med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo ni diplomatskih
David Lewia, nekdanji privatni detektiv, meni, da je v smrtni nevarnosti, ker je razkril, da sodeluje v Garrlsonovi komisiji, ki preiskuje umor predsednika Kennedyja. Lewis pravi, da ve za pet ljudi, ki ■o Mii zapleteni v zaroto
odnosov, so se po besedah Brandta gospodarski in kulturni odnosi precej razvili, kar daje upati, da bo kljub pravnim in političnim oviram mogoč napredek tudi v normalizaciji drugih odnosov.
Brandt je pripomfl, da so od zad nje Kiesingerjeve izjave o odnosih z Jugoslavijo nastopili «novi momen-ti», ni pa hotel povedati, za kaj gre. Na vprašanje, ali bo Zahodna Nemčija pri prihodnjih razgovorih Jugoslavije s skupnim evropskim trgom zavzela drugačno stališče kot lani, ko so jugoslovanski napori naleteli na odpor Zahodne Nemčije, je Brandt odgovoril, da to vprašanje še ni proučeno. Pripomnil pa je, da ne nasprotuje, da se »stališča trezno preverijo*.
Skoro 800.000 televizijskih naročnikov v Jugoslaviji
BEOGRAD, 23. — Kljub povečanju naročnine naklada dnevnih listov in število televizijskih in radijskih naročnikov stalno narašča. V preteklem letu se je posebno povečalo število televizijskih naročnikov, in sicer za nad 200.000, tako da Jih ie bilo konec leta okrog 777.000. Leta 1960 je bilo v Jugoslaviji samo 17.000 televizijskih naročnikov. Zanimanje za televizijske sprejemnike je tako, da se računa, da bo do kon-
ca letošnjega leta število naraslo sn milijon.
na en milijon. Tudi število radijskih naročnikov se je v preteklem letu povečalo za nad 220.000 za skupno čez tri milijone.
Naklada dnevnih listov se je lani povečala od 1,355.000 na 1,580.000. Največje povečanje so zabeležile beograjske «Večeme novosti« (za 80.000), ki so decembra izhajale v 332.000 Izvodih in zavzele vodilno mesto pred beograjsko »Politiko« (282.000) «Borbo» (134.000), zagrebškim «Vjesnikom» (95.000, «Politiko-expres» (94.000) in »Delom« (80.000) ltcf.
ATENE, 23a — Grška parlamentarna komisija je odobrila načrt zakona, ld uvaja navaden proporcionalni sistem za volitve, ki bodo konec maja. Razprava o posameznih členih se bo v kratkem začela v parlamentu in pričakuje se, da bodo o zakonu glasovali v začetku marca. Takoj na to bo parlament prekinil delo ln kralj bo 45 dni pred volitvami parlament razpustil.
Kennedyja. Izjavljal je samo, da je tedaj aeial kot privatni preis&uvaleč. Nocoj se je ueivis ja ril v uradu tožilca tiarrisona. v pogovoru s casmaai.u je izja»u, ua po njegovem mnenju Perne ni oil eden morebitnih krivcev v zaroti, nanor je znano, je L,ewis izjfvil, da je njegovo žinjenje v nevarnosti, Ker so mu znana imena sarin ari pelin o-seo, ki so bue zapiei.ne v zaroto, in je ta imena paveuai Gamsonu. iVieu temi m bil r eme.
Kepuoiikuustu poslanec Geraid Foru, ki je uit član vvarrenove ko-rmsije, je izjavil, aa je ta kombija svoj cas oosirno pregieuala p„.o-zaj t erneja in vse i orugin oseb, ki so DUe nedavno omenjene v zvezi z umorom Kennedyja. Ford je kritiziral Garrisona, Ker m posial zvezni vladi novin dokazov, o katerih pravi, da jih je našel. Dejal je, da bi bila potrebna naj višja stopnja sodelovanja med krajevnimi m zveznimi oblastmi, ker gre za državne interese.
Suharto poziva na enotnost
DŽAKARTA, 23. — General Suharto je govoril danes po radiu in je dal razumeti, da bo Sukamo e-ventualno ostal ustavni poglavar države Pozval Je prebivalstvo in vojsko, naj okrepita enotnost in sodelovanje.
Suharto je dalje dejal, da nevarnost, ki je nastala s poskusom državnega udara oktobra 1965, ni še izginila in da je budnost potrebna.
Nato je Suharto izjavil, da je prenos oblasti predsednika Sukarna v skladu z resolucijami ljudskega kongresa in z željo ljudstva ter ga je treba spoštovati. Nadaljeval je: »Sedaj, ko so nam bile Izročene vse izvršne oblasti, smo prevzeli odgovornost za prihodnost naše dežele in moramo začeti nalogo, ki nam je bila poverjena.« Opazovalci so mnenja, da je general Suharto hotel poudariti, da se je Sukamo s prenosom oblasti v bistvu prilagodil resolucijam ljudskega kongresa. General je narpreč imenoval Sukarna za ((pooblaščenca ljudskega kongresa in vrhovnega poveljnika obo-roženih sil«, čeprav sta naziva sedaj samo nominalna.
Suharto je Izjavil, da je prenos oblasti »važna politična sprememba, ki bo mogla dati na31 deželi boljšo prihodnost v skladu z vrhov-nostjo ljudstva in z resolucijami ljudskega kongresa.« Pozval je vse državne uprave, naj delujejo, «da se zgradi dmžba, ki naj sloni na pančasili (filozofija o indonezijski državi). Na koncu je pozval na e-notno sodelovanje in izjavil: »Odgovornost, ki Jo prevzemamo, nam jo je poverilo ljudstvo, da Izvedemo resolucije IV. zasedanja ljudskega kongresa. Kongres zaupa v nas. Naša dolžnost je dokazati mu, da bomo uspešno uresničili nalogo, da zgradimo družbo, ki naj sloni na pančasili.«
Danes se je pred posebnim vojaškim sodiščem začela kazenska razprava proti generalu Supardžu, ki ga označujejo kot vojaškega voditelja pri poskusu državnega uda-' Uri"
ra. Aretirali so ga prejšnji mesec.
Včeraj je bil ves svet pod globokim vtisom vesti, da so že dvanajstega osumljenca za Kennedyje-vo smrt na li mrtvega ter da tudi ta smrt spada med tiste skrivnostne »samomore« ali umore, ki se po atentatu vrstijo. Tožilec Garrison je včeraj izjavil, da bo sedaj mnogo teže ugotoviti vezi med nekaterimi osebami, ter je dodal, da •smo bolj napredovali mi v treh mesecih s peščico ljudi, kakor pa Warrenova preiskovalna komisija v treh letih s 3.000 agenti«. Sedaj pa je — kot pravijo — v nevarnosti tudi življenje samega okrožnega to. zilca Garrisona.
Se bolj pa je razburila javno mnenje novica, da je včeraj z vso dru ino vred neznano kam izginil bivši privatni detektiv David Le-wis, ki je že v ponedeljek izjavil, da je njegovo življenje v nevarnosti, ker je vedel za Garrisonovo preiskavo in ker so mu znana imena nekaterih oseb, ki so bile zapletene v zaroto in ker je ta imena povedal Garrisonu.
Na ženevski razorožitveni konfe-rencič kjer razpravljajo o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja, je še vedno glavno vprašanje nadzorstvo. Angleški delegat Je poudaril med drugim, da Sovjetska zveza vztraja, da je treba nadzorstvo zaupati taki mednarodni organizaciji kakršna je dunajska atomska agencija OZN, ni pa izključeno, da bi SZ privolila v udeležbo Evratoma pri politiki miroljubnega razvoja atomske energije. Švedska delegatka pa je poudarila, da mora biti pogodba le sestavni del skupine ukrepov, ki naj pripeljejo do po-polne jedrske razorožitve. O pogodbi je govoril včeraj tudi bonski zunanji minister Brandt, ki je re-kel, da zahteva tudi pismena zagotovila, ki naj se vnesejo v pogodbo glede dobav jadrskega materiala. Glede nadzorstva pa Je dejal, da se bo tehnika tako razvila, da bo omogočila kar «avtomatično nadzorstvo, ki bi izključilo možnost industrijskega vohunstva«. Glede meje na Odri in Nisi pa je dal razumeti, da je ne more priznati, dokler Poljska vztraja, naj Bonn prizna Vzhodno Nemčijo. Za Jugoslavijo je rekel, da so glede obnove diplomatskih odnosov, nastopili novi momenti« ter da je odnos do SFRJ drugačen kot do ostalih socialističnih držav.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 12.1, najnižja 7.6, ob 19. uri 8.8 popinje, vlaga 90 odst., zračni tlak ibll.9 pada, veter 18 km, jugozahodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo azgibano, temperatura morja 7.7 stopnje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 24. februarja
Matija
Sonce vzide ob 6.53 In zatone o® 17,43. Dolžina dneva 10.50. Luna vzide ob 17.23 in zatone ob 7.09.
Jutri, SOBOTA, 25. februarja
Saša
DOMAČA SLOVENSKA NOVOST V KULTURNEM DOMU
Zanimiva krstna uprizoritev drame F. Benedetiča «Ne vedno kakor lastovke»
Meditacija o usodi naših realizacija Jožeta Babiča v izvedbi ansambla
ljudi in naroda €na križišču» - Mojstrska odrska in odlična glasbena oprema Marjana Vodopivca <r5 fans» - Skrbna igra celotnega ansambla
Slovensko gledališče je sinoči v 'ulturnem domu uprizorilo v rstni izvedbi Benedetičev dramski irvenec «Ne vedno kakor lastov-e«. Vsaka gledališka premiera v ašem Kulturnem domu je za nas zamejstvu pomemben kulturni do-'godek, ker je odraz določenega kulturnega napora in predvsem naše zavesti, ki noče biti v svoji narodni in kulturni rasti v ničemer prikrajšana. Toliko bolj pomemben rkultumi dogodek pa je seveda ijcrstna predstava prvega odrskega iela našega domačega avtorja, ki je >rastel iz naše sredine, se v njej 1culturno in miselno formiral in si izoblikoval ideologijo, ki je sicer 'jahko še podvržena vplivu občasnih 1razpoloženj, v umetniškem smislu
&udi vplivu ----------------------- ■■■
okov, ki pa je v bistvu vendarle in občuteni izraz naše za-
mudi vplivu sodobnih dramaturških J poke
vmejske eksistence; pomemben tudi >'zato, ker ne odraža samo težnje, '(da v naši kulturni rasti nismo v ni-Ktemer prikrajšani, temveč tudi za-rvestno hotenje, da smo prav s teh Kal «na križišču,» kot bi dejal avtor K drame, aktivna komponenta slovenskega kulturnega snovanja in rasti. ,'in Benedetič je kot pesnik in sedaj ' tudi dramatik poleg vseh ostalih naših kulturnih ustvarjalcev na raznih ipodročjih, živ in tvoren dokaz take-, ga našega hotenja.
To spoznanje je sinoči spremljalo krstno izvedbo njegove drame i| «Ne vedno kakor lastovke» tre mu J dajalo poseben mik, ki je lebdel ij nad publiko in nad samo uprizo-I ritvijo.
I Benedetičev tekst je neke vrste ,* meditacijski dialog brez tradicional-) ne dramske strukture. V njem ni ) zapleta in konflikta, ni dramatične | napetosti in niti sprostitve v smislu : katarze Je lirično zastavljena in v ■ simboliziranih prispodobah zapeta I bolečina ob trpkem, v končnem vtisu tudi nihilističnem občutku, da 1 smo neizbežne žrtve usojenosti, da je vsak naš upor proti njej le pred-faza žrtvovanja — poraza. Temačna ’■ je perspektiva našega odhajanja z i, rodne grude, pretemačna perspekti-' va naše eksistence, da bi se mogli 1 tre smeli z njo sprijazniti, morali pa naj bi ji prisluhniti, ker nam to nalaga zaskrbljenost za našo človeško in narodno bodočnost tu na »križi-ščus. Je hotel avtor povedati prav ' to? In če je hotel povedati prav to, ali je bil dovolj jasen, dovolj koncizen, ali pa ne morda, le preveč samo fragmentarno idejen, razdrobljen, neprečiščen? O tem bodo mnenja deljena, kot so lahko in so nujno deljena op vsakem problemu; K tu pa gre za problem!
Drama brez dramske strukture in kljub nestrnjenosti besedila z dovolj jasno poudarjeno vodilno idejo, je dala režiserju možnost, da se je pri njeni odrski realizaciji uveljavil kot dejanski soavtor, saj je moral ideji dati oprijemljivo podobo, moral je iz besed narediti akcijo, jo materialno ukviriti in iz meditacije narediti dejanje. Malo je, če rečem, da je bil Babičev poseg moj-je delal brez predlog,
vil klasične režije. S svojimi inven-cijami od izbora filmskih insertov in diapozitivov do odločitve za »Fante* in scenske zasnove, je ustvaril spektakel, ki je samo po sorodnosti besedila s songi spominjal na Brechta.
Naslednja bistvena komponenta u-prizoritve je bila glasba Aleksandra Vodopivca v izvedbi orkestra «5 fares*. Brez dvoma je tudi Vodopivec ustvaril mojstrovino, ki izpričuje njegov glasbeni talent, članom orkestra pa gre priznanje, da so se v razmeroma kratkem času znali tako imenitno znajti v zanje povsem novem okolju in vsaj delno tudi v novem načinu podajanja.
Pri igralski izvedbi je bil zaseden popoln ansambel gledališča, o-krepi jen z mladim gostom z Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani in z nekaterimi zunanjimi sodelavci in statisti. Ne da bi se spuščal v podrobno ocenjevanje posameznih vlog, velja lahko splošna u-gotovitev in z njo priznanje, da so igralci več kot zadovoljivo realizirali posamezne like in ustvarili iz njih kolikor je bilo mogoče razumljive in realistične nosilce Benedetičeve meditacije.
Dokaj številno občinstvo (in zopet je treba pribiti, da bi moralo biti številnejše vsaj ob domači gledališki noviteti) je vse, avtorja Benedetiča, režiserja Jožeta Babiča, avtorja glasbe Aleksandra Vodopivca, vse nastopajoče in sodelujoče nagradilo z aplavzom, ki je lahko sicer bil odraz zadovoljstva z različnimi stranmi te zanimive predstave, ki pa so končno vsaka zase le neločljiva komponenta celotnega uspeha, ki je za odrski ppjenec mladega avtorja toliko bolj spodbuden.
j. k.
Sprejemi in obiski župana Spaccinija
Vladni komisar prefekt Cappelli-ni je včeraj vrnil vljudnostni obisk županu inž. Spacciniju. V prijaznem razgovoru sta proučila številna upravna in gospodarska vprašanja mesta. Včeraj popoldne je inž. Spaccini napravil vljudnostni obisk pri pokrajinskem predsedniku dr. Savoni. Zupan inž. Spaccini je prav tako včeraj sprejel v svojem uradu na poslovilnem obisku poveljnika karabinjerske legije polk. Alda Ner-vegna. Zupan se je včeraj sestal tudi s tajnikom Skupnosti jadranskih pristanišč Desideryjem.
bori za obrambo in neodvisnost svoje dežele.
Prebivalstvo vljudno vabimo k udeležbi.
* • •
Podobna manifestacija bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 20. uri v Miljah. Tudi ob tej priliki bo govoril dr. Antonello Trombadori.
•»
* * *
Nadaljuje se zbiranje podpisov na peticijo, ki jo je sestavil vsedržavni odbor za mir in svobodo Vietnama in ki je namenjena italijanski vladi, da se zavzame za dosego miru v Vietnamu.
Peticijo morete podpisati na začasnem sedežu odbora v Ulici San Nicolb 11/11 (tel. 29403) od 17.30 do 20. ure (z vij. priv. last.).
IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIflllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllll
Sprejemi na deželi
Včeraj sta predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta de Rinaldini sprejela na poslovilnem obisku poveljnika videmske legije karabinjerjev polk. Nervegno.
Podpredsednik deželnega odbora Giacometti je včeraj zjutraj sprejel predstavnik^ združenja v prid Na-diškim dolinam in sekcije CAI iz Čedada, ki so mu predložili načrt za turistično valorizacijo Nadiških dolin, zlasti pa področja okrog Matajurja. Zatem sta sprejela predstavnike odbornik za javna dela Ma-sutto in odbornik za šport Cum-bat.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Do julija bosta zgrajeni šoli v Carboli in Rocolu
19 milijonov lir za štiri nova delovna središča
Na zadnji seji občinskega odbora je odbornik za javna dela Mocchi sporočil, da b<jsta novi šolski poslopji, ki se gradita v Carboli in Rocolu, dograjeni do meseca Julija in da bosta sprejela učence z novim šolskim letom 1967-68. Mocchi je poleg tega sporočil, da so se začela dela za gradnjo novega vrtca, ki bo zrasel ob novi osnovni šoli v Rocolu. Tudi ta dela bodo končana do konca leta.
Občinski odbor, ki mu je predsedoval župan Spaccini, se je u-kvarjal v glavnem z navadnimi upravnimi vprašanji. Odbornik za dobrodelnost in delo Hreščak je predložil v odobritev sklep o finan. ciranju štirih delovnih središč za skupni izdatek 19 milijonov lir. Za ta dela bodo najeli posojilo. Eno delovno središče se bo ukvarjalo z pogozdovanjem, ostala tri pa bodo opravljala razna cestna dela. Občinski odbor je sklenil tudi sestaviti komisijo odbornikov, ki bo proučila predloge o spremembi
SEJA DEŽELNEGA SVETA
V	nedeljo javno zborovanje za mir v Vietnamu
V	nedeljo, 26. februarja ob 10.30 bo v kino dvorani «Alabarda* Javna manifestacija za mir v Vietnamu,'ki jo črirejs pokrajinski odbor zb mir in neodvisnost Vietnama v Trstu.
V	teku manifestacije, bo govoril
dr. Antonello Trombadori, znan u-metnostni kritik, ki je pred nedavnim obiskal Vietnam in prisostvoval velikim bojem, ki so v teku v tisti deželi. Tema njegovega izvajanja bo naslednja:	«VIDEL SEM
BOMBARDIRATI HANOJ«.
Sledilo bo predvajanje filma, «Ne-bo in zemlja«, ki ga je posnel na vietnamskih bojiščih znan režiser Joris Ivens, in ki Je vzbudil že toliko zanimanja povsod, kjer so ga predvajali, saj Je neoporečna doku-mnetacija ameriškega napada na Vietnam in junaške partizanske borbe vietnamskega ljudstva, ki se
strsfci, saj ,
brez ustaljenih in uveljavljenih pra-
PO ZADNJIH VESTEH Z DUNAJA
DELOVANJE CENTRA ZA TEORETSKO FIZIKO PODALJŠANO ZA PET LET
Na Dunaju se nadaljuje zasedanje sveta guvematorjev mednarodne a-tomske agencije AIEA, na katerem sodelujeta tudi glavni ravnatelj tržaškega centra za teoretsko fiziko Pakistanec Salam ter podravnatelj prof. Budini. O specifičnem vprašanju, ki se nur.aša na nadajiue delovanje in razvoj tukajšnjega mednarodnega centra, bo svet guver natorjev obširneje razpravljal v ponedeljek. Z Dunaja pa se je sinoči izvedelo, da bo svet naročil glavnemu ravnatelju agencije dr. S Eklundu, naj slopi v stik z italijansko vlado ter napravi prtrebne korake za to, da se delovanje tržaškega centra podaljša za nadaljnjih pet let. Med okvirno razpravo, v kateri je bilo govora o tem vprašanju, Je svet guvematorjev večkrat izrazil zadovoljstvo in zahvalo italijanski vladi in tržaškim znanstvenim in drugim krogom za pomoč, ki so jo vedno nudili mednarodnemu centru za teoretska fiziko.
Obč. svet v Zgoniku odobril proračun 1967
Sinoči je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, ki je odobril občinski proračun za letošnje leto. Zaradi pomanjkanja prostora bomo še podrobneje poročali.
Priprave
za cvetlično razstavo
Priprave za 12. mednarodno razstavo cvetja, povrtnine in sadja se krepijo iz dneva v dan. Razni razstavljavci so si tudi že ogledali razstavni prostor. V preteklih dneh je bil v našem mestu dr. Aldo Rocchi, glavni tajnik konzulte za kmetijstvo in gozdove za Tri Benečije, ki si je ogledal razstavišče na Montebellu, zlasti pa paviljone, namenjene razstavi povrtnin in sadja, da bi u-skladil udeležbo kmetovalcev in pridelovalcev iz pokrajin Rovigo, Verona, Benetke in Videm, ki jih bo nekaj sto. Gre za zelo važno udeležbo, ki je že zagotovljena. Poleg zgodnjih sadežev (jagod >n češenj) bodo kmetje iz teh pokrajin razsta-
vili tudi mnogo zelenjave.
Včeraj pa so se sestali ravnatelj razstave Bruno Natti in voditelji družbe Euroflor, ki bodo razstavili cvetje in rastline na obširni površini. Posebno pozornost bodo zbudile tako imenovane mastne rastline, ki rastejo samo v vodi z uporabo umetnih gnojil.
Združenje trentinskih cvetličarjev je sporočilo, da bo pripeljalo na razstavo kolekcijo aklimatiziranih planik, ki jih bodo dali v prodajo. Vsi bodo lahko kupili kakšno planiko po nizki ceni.
Plačevanj« takse za vozila
Tržaški avtomobilski klub sporoča, da so bile z ministrskim odlokom uvedene neke spremembe plačilu avtomobilskih taks, tako da ne bi bilo gneče v izterjevalnih u-radih. Ukrep določa:
1.	Za avtomobile in vozila za mešani prevoz oseb in blaga z motorjem, ki ima višjo fiskalno silo od 9 KM ter za avtoskafe se bo taksa za kroženje plačevala kot v preteklosti do 10. januarja, 10. marca, 10. maja, 10. julija, 10. septembra in 10. novembra.
2.	Za avtomobile in vozila za mešan prevoz oseb s fiskalno silo do 9 KM, za avtobuse in prikolice za prevoz oseb ter za tovornjake in prikolice za posebno uporabo se bo plačevala taksa vsak drugi mesec od 10. februarja dalje, to je 10. a-prila, 10. junija itd.
3.	Za kamione in prikolice za prevoz blaga, za kamiončke in moto-furgončine se bo taksa plačevala do 15. dne v mesecu kot pod številko 2.
Z V tržaško pristanišče Je včeraj prvič po drugi svetovni vojni priplula neka avstrijska ladja. Gre za motorno ladjo-hladilnlk «Marla Helena«, ki je vpisana v dunajskem plovnem registru. V prihodnjih ted nih bosta pripluli v naše pristanišče še dve avstrijski ladji. Na «Ma-rii Heleni« bodo opravili nekaj popravil, zato bo ladja delj časa zasidrana ob glavnem pomolu tržaškega arzenala.
Iz obračunov ni razvidno, da bi odbor sploh upošteval vprašanja Slovencev
Govor odv. Skerka - Kritike opozicijskih svetovalcev, ki zahtevajo podrobnejšo razčlenitev izdatkov
Na včerajšnji seji deželnega sveta se je nadaljevala razprava o obračunih za leti 1964 in 1965. Spregovorili so odv. Skerk (SS), dr. Trau. ner (PLI), Bettoli (PSIUP), Bosari (KPI) in Morelli (MSI).
Svetovalec Skerk je obravnaval obračuna z Juridično - računovodske plati in politično - gospodarske. Zatem je razpravljal o tem, ali so bile naložbe donosne ter o razdelitvi prispevkov po posameznih pokrajinah.
Precej obširno Je obravnaval o-bračuna v zvezi s slovensko manjšino. Rekel je, da je prebivalcev slovenskega jezika v deželi skoraj deset odstotkov. Pri tem je omenil nedavno objavljeno knjigo Guva Heranda «Narodi in jeziki v F .'ropi«, ki pravi, da ni bilo jezikovnega ljudskega štetja ter da je zato težko računati število Slovencev, vendar p« je P° verjetnih cenitvah v samem Trstu 50.000 Slovencev, na njegovem ostalem ozemlju 13.000, v goriški pokrajini 20.000 in v videmski pokrajini 42.000 Slovencev. Skerk je rekel, da je med proračunsko razpravo leta 1964 in 1965 predložil v komisiji in v deželnem svetu razne resolucije, ki so jih sprejeli vsaj kot priporočilo. In sicer glede izvršilnih določb deželnega statuta za razna vprašanja Slovencev, glede prispevkov slovenskim organizacijam in ustanovam, glede pravične in sorazmerne zaposlitve osebja slovenskega Jezika in glede prispevkov kmetijstvu na tržaškem področju. V sedanjih dokumentih v zvezi z obračuni pa ni vse to niti omenjeno. Za Slovence so to življenjska vprašanja, ki bi jih morali demokratično rešiti, če bi hoteli izpolniti člen 3 deželnega statuta, in kar se Trsta tiče, določbe Londonske spomenice.
Kar se tiče spomenice ni dvoma, da je obvezna ne le mednarodno marveč tudi v notranjosti, zaradi česar bi morala tudi dežela uresničiti njene določbe. V zvezi s tem je dr. Skerk omenil dve razsodbi. Državni svet je na svoji plenarni seji 27. oktobra 1961 izrekel razsodbo štev. 19, ki pravi: «Odlok predsednika rejjublike od 27. oktobra 1954, ki je bil izdan, da se v naši pravni ureditvi izrede učinkovitost Londonske spomenice, nahaja svojo pravno ustavno utemeljitev v 8. odstavku 87. člena ustave, ker se tiče sporazuma, ki zaradi svoje posebne oblike in omejenega predmeta, ki so mu ga hoteli pogodbeniki pripisati, ne spada med mednarodne konvencije, ki jih predvideva člen 80 ustave.
Kasacijsko sodišče - Sez. I. Civ. pa je izreklo 18. septembra 1961 razsodbo štev. 2026, ki se glasi: «Na podlagi Londonske spomenice od 5. oktobra 1954, izvaja Jugoslavija popolno in izključno vrhovnost (suverenost) nad bivšo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja (z dodatkom dela bivše cone A) in torej tudi v občini Koper, ki spada pod to področje.
Ce ocenjujemo tako pravno naravo spomenice, so moje kritike u-pravičene. Opozarjam pri tem deželni odbor na to, kar pravi priloga II. te pogodbe, zlasti kar se tiče današnje razprave, in sicer v točki c) člena 2, ki predvideva pravično (fair) zastopstvo državljanov slovenskega jezika v javnih uradih in v upravnih službah, ter v točki b) člena 4, ki določa za kulturne in druge organizacije slovenske manjšine podpore na račun javnih skladov sorazmerno v enaki višini kot podobnim organizacijam večinskega naroda.
Pri proučitvi izvršilnih določil deželnega statuta, ki ne omenjajo vprašanj državljanov slovenskega jezika, bi se zdelo da ni odbor v dovoljni meri posredoval na osnovi zagotovil, ki jih je dal pred dvema letoma.
Kar se tiče prispevkov na podlagi zakona štev. 23, menim, je dejal dr. Skerk, da ni odbornik za finance dal prvi komisiji jasnih podatkov. Ce se ne motim, Je odbor na podlagi tistega zakona 1965. leta razdelil v celoti 780 milijonov lir, slovenskim organizacijam pa sa. mo en milijon 800 tisoč od vse te vsote. Ta vsota za Slovence je zelo skromna. Kar se tiče deželnega o-sebja, pridejo na okrog tisoč uslužbencev samo štirje uslužbenci slovenskega jezika.
Smo torej pred hudo diskriminacijo v škodo znatnega dela deželnega prebivalstva. Vsekakor izražam prepričanje, da bo odbor upošteval opazke, ki sem jih sedaj navedel ter da bo znal najti način in
sredstva (in teh ne manjka), da temu odpomore in najde pametno in pravično rešitev za ta kočljiva vprašanja. Način in čas ki bo potreben za njih rešitev bo nam vsem služil kot dokaz in kot ocena za politiko, ki jo nameravate dejansko voditi nasproti državljanom slovenskega jezika in upam, da bo odbor izkoristil to razpravo, da prikaže svojo jasno politično voljo. Izražam tudi zaupanje, da bo odbor tudi dal primerne prispevke za kmetijstvo v naših krajih, Je zaključil t'.r.
Skerk.
Za Skerkom je spregovoril liberalec Trauner, ki je obravnaval razne postavke obračunov, pri čemer pa je omenil, da manjka podrobna ocenitev izdatkov. Obračuna kažeta, da se je politika odbora popolnoma izjalovila, saj ,jiiso porabili sredstev, ki so bili na razpolago, čeprav so bile potrebe v deželi zelo velike. Predvsem pa bi mdral odbor osredotočiti svoje posege na glavne in odločilne panoge, in sicer na zgraditev avto ceste Videm-Trbiž in na okrepitev tržaškega gospodarstva.
Komunist Bosari je obravnaval politično plat obračunov in rekel, da je prebivalstvo razočarano v svojih pričakovanjih, ker se niso uresničila. To seveda ne pomeni, da je bila ideja deželne avtonomije zgrešena, pač pa dokazuje, da odbor ni učinkovito deloval, saj je ostalo mnogo nerešenih vprašanj.
Odbor bi moral jasno povedati, kakšno politiko namerava voditi.
Svetovalec je tudi vprašal, ali je dežela dala kak prispevek, in v tem
IIIIIIHIIIIIIHIIIlIlHIIIIIIIIIIHIIimillllllllllllllMMIIIIIIIHlIllllHIIIIIIHIIIHHIIMIIIIIMHIHlHUlllltimilHIIIIIIIl
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
primeru koliko je dala, pedagoškemu zavodu v S. Vito ob Tilmsntu. Ta zavod namreč ne zasluži pomoči, ker je pred leti odpustil nekaj učiteljev, ne da bi jim sploh dal odpravnino.
Zadnji je spregovoril mlsovec Mo. relli, ki je odločno kritiziral obračuna in dejal, da so leta 1964 v glavnem porabili denar samo za u-stanovitev uradov in za nakup njihove opreme. Zato se ne more obračun za leto 1964 gospodarsko oceniti. Z gospodarske plati pride v poštev šele obračun za leto 1965, toda ugotoviti je treba, da je odbor zelo počasi deloval, pri čemer le Morelli uporabil za njegovo dejavnost izraz ((lepljivost«. Tudi Morelli je kritiziral dejstvo, da ni odbor v obračunih navedel, kako je Izdajal denar, zlasti na podlagi zakona štev. 23. Vidi se, da je ravno izvajanje tega zakona, na podlagi katerega daje dežela n. pr. podpore tudi raznim časopisom, precej trd oreh. Toda vse kaže, da bo odbornik za finance v odgovoru diskutantom ostal popolnoma nem.
Danes se bo splošna razprava zaključila z govori socialista Mora in komunista prof. Seme.
Delo deželnih komisij
Danes se sestane prva stalna komisija, ki bo nadaljevala razpravo o peticili številnih prebivalcev Karol je, Železnega kanala in Kanalske doline. Peticija se nanaša na razna vprašanja teh gorišklh področij.
dveh členov občinskega higienskega pravilnika.
Poleg tega je občinski odbor proučil vprašanje sklicanja rednega zasedanja občinskega sveta. Prva seja občinskega sveta naj bi bila v prvih desetih dneh prihodnjega meseca. O bodočem delu občinskega sveta bodo razpravljali načelniki skupin danes na županstvu, kjer se bodo sestali ob 12. uri. Predvsem bodo morali določiti začetek razprave o programskih izjavah, ki jih je podal župan na seji ob izvolitvi.
V začetku seje Je župan inž. Spaccini obširno poročal o sporu med uslužbenci in vodstvom pod-Acegat in je poudaril, da Je na razpolago za posredovanje in za sklicanje predstavnikov obeh strank, da za dosego sporazuma o začetku pogajanj. O tem vprašanju je govoril tudi odbornik Vascotto. Poleg tega je župan poudaril, da bo občinska uprava dala vso svojo podporo prireditvi mednarodnega mladinskega festivala, o katerem je nedavno govoril v Trstu podtajnik ministrstva za šolstvo poslanec Elkan.
jetja 1 vedno
V marcu sestanek Tolloya z deželnimi gospodarstveniki
Davek na potrošnjo elektrike predstavlja preveliko breme za podjetja
predstavlja povišek ie za poslovni svet,
Za zadnji seji volilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi podal daljše poročilo o nedavnem obisku glavnega ravnatelja carinarnice dr. Guida To-masona, kateremu je tukajšnji poslovni svet prikazal najvažnejša vprašanja, ki zadevajo poslovanje s carinskimi organi .Med drugimi vprašanji so dali poseben poudarek vprašanju državnega davka na potrošnjo električne energije po povišku, ki Je bil drugod v državi uveden z zakonskim dekretom št. 1199 iz leta 1948, a ki je bil raztegnjen na naš« področje v začetku letošnjega leta. Predstavniki trgovinske zbornice so v tej zvezi poudarili, da prehudo breme
ter da prinaša posledice ne le na gospodarskem, temveč tudi na psihološkem področju. Dr. Caidassi je omenil, da je dr. Tomasone obljubil, da bo vzel v pretres nakazani problem, ter ga ponovno obravnaval v luči pojasnil, ki mu jih je v tem pogledu dala trgovinska zbornica. Med tem časom pa je zbornica skupno s tržaško občino poslala ministru za finance Pretiju brzojavko, s katero ga prosi za prekinitev izterjevanja davka po omenjenem povišku.
Predsednik Caidassi Je nato poročal o ustanovitvi deželnega konzorcija za les, pobuda h kateri so vabljeni vsi trgovci iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine. Nova pobuda spada v okvir industrijske in trgovinske koncentracije, ki naj bi se uvedla tudi na našem pod roč. ju za vse tiste gospodarske dejavnosti, ki s težavo prenašajo sedanji konkurenčni boj. Prvo srečanje med prizadetimi trgovci in indu-strijci je bilo na sedežu zbornice 13. februarja, drugo srečanje pa Je najavljeno v istih prostorih za v sredo, 8. marca. Hkrati s tem pripravljajo podobna srečanja tudi na trgovinskih zbornicah v Gorici ln Vidmu.
Član odbora prof. Florit Je na seij poročal o delovanju zbornične komisije za povračilo vojne škode v letu 1966. Najvažnejše vprašanje, s katerim se ta odbor sedaj ukvarja, je vprašanje povračila vojne škode, ki so jo utrpela pomorska podjetja z našega področja med drugo svetovno vojno. Gre za zgubo približno pol milijona ton ladjevja, od katerega pa je pripadalo približno 340.000 brt državnim po-
morskim družbam, ki so že kolikor toliko obnovila svoje ladjevje ter za okoli 160.000 ton ladij, ki so pripadale zasebnim brodarjem, katerim ni bila še izplačana ustrezna vojna škoda.
Odbornik Vatta Je poročal o sestanku, ki ga Je organizirala v Rimu študijska komisija za zunanjo trgovino, ki deluje pod okriljem Italijanskega združenja trgovinskih zbornic. Na srečanju so strokovnjaki razpravljali predvsem o carinskih problemih. Dr. Vatta Je med nastopom poudaril predvsem potrebo po podpiranju pobud na področju izvoza proizvodov male industrije in obrtništva iz dežele Furlanije - Julijske krajine. O tem vprašanju bodo obširneje razpravljali tudi na srečanju z ministrom Tol-loyem, ki se bo v marcu sestal v Trstu z gospodarskimi operaterji Iz dežele Furlanije - Julijske krajine, v okviru zasedanja Odbora za severni Jadran.
Odbornik Novell! se Je zadržal ob vprašanju prispevkov za pokojnino na področju trgovine: zavarovanci morajo namreč v letošnjem letu vplačati kar tri letne pristojbine, kar predstavlja preveliko breme predvsem za tiste male trgovce, ki ne razpolagajo z velikim aparatom. Odbor zbornice je v tej zvezi izrazil prepričanje, da bo blagajna dovolila odplačevanje dolgovanih zneskov v obrokih, kakor se plačujejo neposredni davki.
Glavni tajnik zbornice Je nato poročal o rednem občnem zboru Konzorcija za razvoj letalskih zvez v treh beneških deželah, ki bo v Benetakh 9. marca letos. V okviru tega zasedanja bodo vzeli v pretres tudi delovanje in nadaljnji razvoj ronškega letališča, ki naj se v prihodnje uveljavi zlasti v mednarodnem letalskem prometu.
POČASTITEV BAUDELAIRA NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Ob prisotnosti številnih študentov, profesorjev ter kulturnih in političnih osebnosti je bilo včeraj v dvorani leposlovne ln filozofske fakultete tržaške univerze predavanje profesorja Lulgija de Nardisa o temi: »Baudelaire in poezija mesta«. Predavanje je bilo prirejeno ob stoletnici smrti pesnika. Tržaška leposlovna in filozofska fakulteta je prva v Evropi, ki Je dala pobudo za počastitev Baudelaira.
V TEATRO STABILE
Premiera Camusovih «Pravičnikov»
Pred maloštevilnim občinstvom je bila sinoči v Teatro Stabile premiera drame v petih dejanjih Alberta Camusa «Pravičniki» (Les Ju-stesj. Delo v celoti izraža najpomembnejše momente avtorjevega miselnega razvoja, od njegovega prvega romana «Tujec» pa do «U-pornega človeka», ki je Camusovo temeljno idejno delo.
Ce gre v «Pravičnikih» v bistvu za obravnavanje pekoče problematike tistega «romantičnega revolucionarnega boja» (Bakunin), ki ima v drami zgodovinsko opredelitev v Moskvi leta 1905, vendar njena nedvoumna klasičnost prerašča zgodovinsko dogajanje samo ter zaobjame tako neko širšo problematiko, h kateri se bomo povrnili v prihodnje.
Tako rekoč skromna režija in hladna odrska postavitev nista upoštevali prav te klasičnosti «Pravičnikov», ki zato tudi niso v tej uprizoritvi mogli ogreti občinstva. Subtilne a vendar naravnost prozorne like so z nekakšno monotonostjo podali igralci Giampiero Becherelli (Boris Annenkov), Cip Barcellini (Stepan Fedorov), Bruno Slaviero (Alexis Voinov), Egisto Marcucci (Ivan Kaliaj/evj, posebej pa gre o-meniti Mariangelo Melato za vlogo glavnega ženskega lika Dore Doule-bove, ki jV itekje tudi najbolj dramatični protagonist tega značilnega in miselno angažiranega Camusove-ga odrskega dela. JAKOB RENKO
Razstave
V foyerju balkona Kulturnega doma razstavlja od 23. t. m. do 6. marca slikar Demetrij Cej. Obiskovalce predstav Slovenskega gledališča vabimo, da si razstavo ogledajo pred predstavo ali v odmoru.
V nedeljo, 26. februarja, ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio
redni občni zbor Kmečke zveze v Trstu
z naslednjim dnevnim redom:
Pozdrav predsednika Volitve delovnega predsedstva Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Referati strokovnjakov o posameznih panogah kmetijstva:
a)	vprašanje mleka
b)	jusarske zadeve
c)	vrtnarstvo
č) vinogradništvo d) vpliv Skupnega evropskega tržišča e) kraški travniki Diskusija
Volitve novega upravnega odbora Razno
Vabimo vse člane, da se udeležijo občnega zbora.
Tajništvo KZ
Razna obvestila
SPD Trst obvešča svoje člane, da lahko poravnajo članarino vsak torek ln petek v Slovenskem klubu od 19. do 20. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
23. februarja 1967 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je 13 oseb.
UMRLI SO: 75-tetna Rosina Dobri-gna por. Pesaro, 86-letna Lucla Or-llch vd. Formica, 91-letna Anna Gre-gortch por. Furlan, 78-letni Guildo Franco, 74-letna Tereza Daneu vd. Sossich, 544etna Amalla Replch por. Lazer, 63-letna Valeria Bablch vd. Neslch, 88-letnl Antonio Fornasaro, 81-letna Giiusepplna Gherlanl vd. Garbez, 56-letna Maria Mafflone por. Del Monte, 69-letni Giuseppe Franco, 84-letna Ermenegilda Slmsig vd. Se-coli, 58-letnii Marco Valenti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A-ll’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Ciipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Gin-nastica 44; Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.36 do 1.31)
Ali a Basiilica, Ui. S. Gliusto 1; Bu-solini, Ul. Revolteiia 41: 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2,
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM FILIBERT BENEDETIČ
Ne vedno kakor lastovke
drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC
Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC
Pri predstavi sodeluje ansambel «5 fans«
PONOVITVE
DANES, 24. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev in invalidski)
V	soboto, 25. t. m. ob 21. url (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 26. t. m. ob 16. url (abonma nedeljski popoldanski in okoliški)
V	torek, 28. t. m. ob 20. url (študentovski abonma)
V	sredo, 1- marca ob 21. uri
V	četrtek, 2. marca ob 21. url
V	nedeljo, 5. marca ob 18. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
VOZNI RED OKOLIŠKIH AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V NEDELJO, 26. T. M.
Avtobus štev. 1 Prečnik Mavhinje Cerovlje Vižovlje Sesljan Nabrežina
Avtobus štev. 2 Križ Prosek Kontovel
15.05
15.10
15.15
15.20
15.25
15.30
15.25
15.30
15.30
Avtobus štev. 3 Šempolaj Praprot Trnovca Samatorca Salež
Koludrovca
Zgonik
Mali Repen
Briščiki
V. Repen
Col
Tabor
14.50
14.50
14.55
15.00
15.05
15.10
15.10
15.15
15.20
15.25
15.30
15.30
Dramska skupina PD »IVAN CANKAR*
V soboto, 25. t. m. ob 21. url v dvorani p. d. Ivan Cankar — Ul. Montecchi 6/IV. nadst.
premiera Sergej Verč
KOCKI V KOCKI
drama v dveh dejanjih -krstna predstava
Režija: Ser
gej
Verč
Verč
Nastopajo: Jurij Kufersin, Stojan Colja, Ivan Verč, Vojka Lavrenčič, Mara Rogelja, Boris Gombač, Ana Mikulus in Sergej Verč.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE
priredi v nedeljo, 26. t. m. ob 16.30
Prešernovo proslavo
s sodelovanjem pevskega zbora Kraški slavček in znanih solistov.
Vljudno vobljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK■KONTOVEL
priredi v nedeljo, 26. t. m. ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku
PREŠERNOVO PROSLA VO
Na programu Je nastop pevskega zbora, dramske družine z uprizoritvijo Linhartove veseloigre v dveh dejanjih Županova Micka in recitatorjev.
Vljudno vabljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina
priredi v soboto, 25. t. J*1' oh 20.30
PREŠERNOVO
PROSLAVO
na kateri bosta poleg dotfj* čega pevskega zbora sodeloj^ la tudi pesnika Marija Mu0 in FlUbert Benedetič.
Vabljeni 1
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča »Verdi« se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Belllnljeve »Norme«, ki bo v nedeljo ob 16. url za dnevne abonmaje vseh redov. Nastopili bodo Isti umetniki kot na prvi predstavi.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drii gega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235.
SPDT priredi 26. t.m. smučarski Izlet v Orni vrh in vabi obiskovalce smučarskega tečaja in ostale Izletnike, da se čimprej prijavijo v Tržaški knjigarni.
SPDT prosi, da izletniki poravnajo vpisnino za Izlet do petka.
Odhod Iz Ul. F. Severo ob 7. url, z Opčin ob 7.20.
Naztonale 14.30, 21.45 «11 dottor^ |Sj go« Metrocolor Iz romana ® Pasternaka. Geraldlne Chapu°' lec Guinness, Omar Sharlf. Deseti teden.	„,0(1'
Ezcelsior 15,30 «Vlvl e lascla ' re» Technicolor. Stuart Wb*1 p,{-Janet Leigh, Eleonor Parker-povedano mladini pod 18. -icit Fentce 15.30 «Le streghe« g o? lor. Silvana Mangano, Albert" jt di. Prepovedano mladini P°B letom.	0
Eden 16.00 Ingmar Bergmano* 0yr «Persona» Bibl Ander;-en. Pr dano mladini pod 14. letont. .£» Grattaclelo 16.00 «L’uomo de* v!<y dei pegnl« Kod Steiger. PreP® no mladini pod 18. letom.
Rltz (Ulica Sari Francesco l0lreCtiel 16.00 »Funerale a Berllno« * »e. color. Eva Renzl, Michael Alabarda 16.30 «Joe VValker oP' 0p»-ne Estremo Oriente« Col®*3 Tony Kendall, Barbara Fre^'. CA Fllodrammatico 16.30 «11 corp°' pft lorscope. M. Saga, Y. povedano mladini pod 18. Moderno 16.00 «Viaggio aJluc" ade Technicolor. Stephen Boyd- n Welch, Edmond 0’Brien.	^itt®
Crlstallo 16.00 «L’arcidiavolo» rio Gassman, Claudine AU* Garibaldi 16.00 «Due maflos1 0
Al Capone« Technicolor. Franchi, Ciccio Ingrassia.
Aurora 16.30 »Kartum«.	.0*
Capitol 16.30 »Scusi lei k ^ o contrario?« Alberto Sordj-^(7 Ekberg, Paola Pi: (gora. Te lor	.0
Impero 16.30 «Le fate« PreP°v mladini pod 14. letom. „„ir V Vlttorlo Veneto 15.45 «My ^ dy» Technicolor. Audrey Ideale 16.00 «1 combattentl t>el' S«"' te« Technicolor. Kirk Dougla ' ta Berger, John Wayne.	». f
Astorla (Ulica Zoruttt, nloDUf,.tta^ 16.00 «Strano Incontro« arc0t' Wood, Steve Mac Queen. P dano mladini pod 18. leto®’' Astra 16.30 «Peter Pan*.	<Ff
Abbazla I6j00 «Le meravlgl^fecjj ne del Glappone fantast)«*!, pc* nlcolor. Prepovedano mlad*
18. letom.
Darovi in prispevki
Družina PuhalJ daruje v desetletnice smrti ljubljenega jv in očeta 5000 lir za Slove«5 ggl1" brodelno društvo, 5000 lir za plJs Sergija Tončiča in 5000 Ur ** ško matico.	joP,
Ob obletnici smrti prij»te^af0tfl) ta Puhalja daruje družina 0 3000 lir za Dijaško matico lir za Sklad Sergija Tončl£a' Namesto cvetja na grob J^a i(( ** Maganja danuje Gregorič Športno združenje Bor.
N. N. daruje 1500 Ur r» v I matico.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša
JOSIPINA GRILANC vd. JAZBEC
Pogreb drage pokojnice bo danes, 24. t. m. ob 16. ^ izpred cerkve v Nabrežini na domače pokopališče. 0 Žalujoči: nečak PEPI, brat NINI * in drugi nečaki in nečakinje
Nabrežina • Zgonik, 24. februarja 1967
DEMOKRATIZACIJA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA GRČIJE
GRŠKA KP POSTAVLJA ZAHTEVO PO LEGALIZACIJI
Pismo Komunistične partije Grčije parlamentu in vladi * Odbori za uspešno zagotovitev akcije v vseh mestih - Presenetljivo stališče desnice - Ali levici res ttozi razcepitev? ■ Vprašanja povratka emigrantov državljanske vojne v domovino
ATENE, februarja. — Ilegalna komunistična partija Grčije je —
* Pismom, naslovljenim na parla-vlado in politične stranke — Ponovno zaprosila, da se pretreslo možnosti njene legalizacije in sodelovanja na skorajšnjih volitvah.
Pismo, ki se v njem postavlja •Smeva po legalizaciji, je podpisi v imenu CK KP Grčije Apostol f°zOs. Predstavlja pa doslej najpomembnejšo akcijo v tem smislu Grčiji. Ustanovljen je bil tudi jjooor za legalizacijo KP Grčije, S.?? sestavljajo mnogi ugledni po-p^ni, kulturni in javni delavci, odobni odbori pa delujejo tudi v J”slone vseh mestih in delavskih oprtih. Od vseh strani prihajajo jSoteve in peticije s podpisi, ki j/ objavlja «Avgi», glasilo Zdru-ne demokratske levice (EDA).
G položaju ICP Grčije se je raz-J?yljalo že večkrat po končani jjj~Avljanski vojni. Vprašanje pa ^ danes še ni bilo rešeno. Raz-Jj® za to je treba iskati v zgo-v partije po drugi svetovni i im, to se pravi v obdobju dr-‘*vllanske vojne, preganjanja, po-j z“y in emigracije. V teku dr-j v‘janske vojne je bila grška KP _ Zakonom 509 postavljena izven ko °n&' Na osnovi omenjenega za-. b® je bila zatem izdelana vrsta p^mih predpisov proti delovanju ki predstavljajo osnovo ta-l khenovanih ^izrednih primerov*, ukinitev se zdaj zahteva ati z legalizacijo.
,.Vilne meščanske stranke doda V-”*80 pokazale pripravljenosti, s,, bi proučile to zahtevo KP Gr-1^' Desničarska ERE pa je od-proti temu, kolikor smatra G za »protigrško* partijo, ki je povezana s tujimi silami*. Tudi pjjandreujev8 Unija centra je po bodu na oblast 1. 1964 zavrnila fmucitev legalizacije KPG. Me-jjbske stranke nasprotujejo le-J^Zbciji tudi zaradi tega, ker me-oliv'' 'eKa'na KP že obstoji v w "m združene demokratske le-Vprfj je sicer res blizu KP,
Sv se 0fj te razlikuje tako po ston'K Pr°f?ramih kot tudi po pri-5. .b k reševanju raznih vpra-1 sodobne Grčije.
pa je demokratizacija po-življenja spremenila tudi hr ufje, v katerem se ima razdati o zahtevi KPG. Stališča vji^meznih politikov so se raz-j9) *n gredo od načelnega soglas-tjf,' bs se zahteva postavitev na Zoni- reb. do podpiranja legali-it^e- Med takimi so tudi Ciri-tUjJ5®- Andreas Papandreu, bivša c«io fa Merkuris in Kostris in jf. Voditelji skrajne desničarske j^»resistične stranke Markezinis.
omenjeno pismo je na-litjLj na ugoden odmev med podi L.,er javnim mnenjem, pa tudi takoj ogorčeno napadeno brezpogojno zavrnjeno.
Pl
tg‘?.silo Markezinisove stranke Po ,lJa» — ki pristaja na zahtevo bj ^Ealizaciji — meni, da je tre-, dovoliti udeležbo na volit-Poj.' *če se osvoji enostavni pro-°nalni sistem, ker bi to pri-lVJ do razcepitve sil levice*.
komentar je objavil tudi j« ”iCafski »Akropolis*, vtem ko j9Vii s'*° unije centra »Nea* ob-najznačilnejši del pisma CK
p
V* Za stališče, sprejeto na VIII. ksivfesu Partije. ki je šele zdaj č* * Poudarjeno. V njtm je reko j' ba je partija prepričana, ka-vJ6 <vse spremembe, majhne in lot e> moč izvesti na miren način upoštevanju ljudske volje, iš a° lahko imajo vsi Grki svo-Pričanja, ki jih lahko uve-ha bsjo s političnimi sredstvi, in iefcie n'hče drugemu vsiliti svo-5oa binenja in idej*. To stališče tični krogi ocenili kot pri-iel9 v?nje liniji, ki so jo bile spre-hodn Ze komunistične partije za-tti-,® Evrope, in kot napor od b8čin ^pG. da bi se na ustrezen Ijorijg vključila v politično živ-
ICp^dnje ie[a je prisotnost ilegalne AL bolj občutna. Tako neka
na tak način lažje prišlo do natančnejše predstave o tem, kakšna je resnična moč KP in katere so sile, ki stoje za njo, kot tudi — kot že omenjeno — da bo to privedlo do razcepitve naprednih sil. Računa se, da bo EDA z legalizacijo KP precej oslabljena, borba proti legalni partiji pa bo olajšana s pomočjo že znanih obtožb glede njene «anacionalnosti*.
Krogi okrog EDA in drugi politični ter družbeni dejavniki, ki podpirajo zahtevo po legalizaciji KPG, pa navajajo, kako da vse to odkriva tudi dejstvo, da osnovo nasprotovanja legalizaciji predstavljajo pravzaprav politični razlogi in ne «anacionalnost». Čas je že, poudarjajo, da pride do nacionalne pomiritve in da se omogočijo nove dimenzije demokratičnega razvoja dežele.
Povratek KP Grčije v legalnost pomeni hkrati tudi amnestijo in
vrnitev emigrantov državljanske vojne v domovino. In kot se zdi, je prav to, kar navaja meščanske stranke, da se postavljajo po robu gibanju za legalizacijo. Ti emigranti so obtoženi kot agenti, češ da so delovali v smotru odcepitve grških ozemelj v prid tujih sil. Dolga leta zapovrstjo ponavljano, se je to mnenje v določenih krogih močno zakoreninilo, zlasti še ker je Grčija izredno občutljiva za vse, kar se nanaša na podobna vprašanja.
Toda močno je tudi gibanje za demokratizacijo Grčije, tako da družbeni razvoj stalno povečuje število tistih, ki ugotavljajo potrebo po legalizaciji KPG, da bi se tako ozdravile rane državljanske vojne. Spričo tega je torej vprašanje legalizacije KP Grčije, kot se zdi, samo še vprašanje časa in primernega političnega trenutka.
M. KOCEV
Z uvajanjem oblek lz papirja bo poklic šivilj veliko izgubil na svoji veljavi. To nam nazorno kaže gornja slika.
V Ljubljani je umrl barkovljanski rojak| inž. Milan Pertot
In zopet je legel v grob pomemben Barkovljan. V ponedeljek so pokopali na ljubljanskih Zalah inž. Milana Pertota.
Inž. Milan Pertot se je rodil pred triinosemdesetimi leti v Trstu. Njegov oče je bil zelo znani zdravnik Simon, ki je bil nameščen v tržaški glavni bolnišnici kot prosektor skozi dolgo dobo, nekaj več kot četrt stoletja. Brat pa mu je bil vsem tržaškim Slovencem starejših let dobro znani zdravnik, politik in dobrotnik vseh revnih — Just Pertot.
Po dovršenem študiju na tržaški nemški gimnaziji je pokojnik v najkrajšem roku položil dopolnilni izpit iz francoščine, angleščine, risanja in opisne geometrije, torej iz predmetov, ki se niso poučevali na gimnaziji, nakar se je vpisal na praško tehniko. Po dveletnem šolanju je moral opraviti vojaški rok, nato pa je nadaljeval študij do konca in postal inženir.
Se pred končanim študijem je zahajal med počitnicami v trža-
iiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiigiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimiiiiiiiiiHiiiiiiiii
PREKINITEV 11 UR PRED ROKOM
«LUNAR ORBITER 3* JE OPRAVIL NALOGO
Prišlo je do nekih motenj in okvar
PASADENA, (Kalifornija), 23. — Naloga ameriškega vesoljskega u-metnega satelita «Lunar Orbiter 3» je zaključena. Kakor smo ob času poročali, so ta umetni satelit izstrelili z oporišča na Cape Kennedy 14. februarja. «Lunar Orbiter 3» se je postavil na krožno pot okoli Lune in od 15. februarja poslal na Zemljo 211 fotografskih posnetkov raznih področij Lune, ki bi mogla priti v poštev za pristanek ameriških kozmonavtov na Luni. Ameriška ustanova za vesolje NASA pa je sklenila, da se naloga satelita «Lu-nar Orbiter 3» prekine v sredo zvečer, to je 11 ur pred predvidenim rokom. Vzrok so bile nove motnje, ,noye okvar« ,v,foto- , grafških hdbravah Ufdemfegd' satelita. Te’ okvarensO’ tudi- onemogočile da bi »Lunar Orbiter 3» napravil tri fotografije tistega področja, kjer je pristal «Surveyor 1». Kljub tem napakam in motnjam pa je, po trditvah NASA, »Lunar Orbiter 3» opravil svojo nalogo in njegove fotografije so baje odlične.
Potvarjanja ne samo v prehrambeni industriji
GENOVA, 23. — Pred leti je vrsta škandalov spravila v ospredje vprašanje potvarjanja prehrambenega blaga. Sledila je vrsta ukrepov, ki naj to preprečijo. Nato je ta problem šel počasi v pozabo. Pred nedavnim pa so kontrolni organi odkrili velikanska skladišča, prave tovarne potvorjenih vin. Zadeva Je šla ponovno v ospredje. Toda vsemu temu je treba nekoč napraviti konec. S tem problemom se bodo v
septembru temeljiteje ukvarjali na zasedanju v Genovi, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki«, organiziral pa ga bo zavod za bla-goznanstvo genovske univerze. Strokovnjaki bodo skušali odgovoriti na vprašanja, kaj pijemo, kaj jemo in ali je obleka, ki jo nosimo, resnično iz surovin, iz katerih bi morala biti.
Strokovnjaki pravijo, da pravzaprav ne gre le za potvorbe prehrambenega blaga in raznih pijač in napitkov, pač pa da gre za potvorbe ali nekvalitetno delo tudi v drugih industrijskih panogah. Kaže namreč, da niti kovina, iz katere je napravljen avtomobil, steklo, iz katerega je napravljen kozarec,)(jprovjpa, iz katere je napravljeno -platno ali blago, ne ustreza normam. K temu dodajajo, da se s potvarjanjem svoje proizvodnje ne ukvarjajo le majhna tako rekoč »družinska« podjetja, pač pa tudi velikani italijanske industrije.
Kar zadeva prehrambeno industrijo obstaja ((kilometrski« seznam potvorjenih izdelkov, seznam, ki so ga sestavili razni hi-' gienski zavodi, da ni lahko odkrivati razne potvorbe, kajti sredstva, ki jih imajo proizvajalci na razpolago, so zelo popolna. Hkrati pa so mnenja, da je treba ves ta problem začeti reševati v osnovi in na potvarjanja velikih podjetij odgovoriti na ustrezen način. To se pravi, da se morajo razni kontrolni organi primemo opremiti.
Organizatorji tega zasedanja končno menijo, da gre za pripravo kontrole, ki ni le v interesu potrošnikov, pač pa tudi samih proizvajalcev, to se pravi tistih proizvajalcev, ki se držijo določenih norm in ki jim nevestni proizvajalci delajo konkurenco z manj kvalitetnim blagom, ki pa je vsaj navidez enakovredno njihovemu.
PO UMORU JOHNA KENNEDYJA V DALLASU
Seznani sumljivih smrti se nepretrgoma daljša
Smrt bivšega pilota Davida Ferrieja je že enajsta smrt, ki se povezuje z umorom v Dallasu - Kdo bo še verjel poročilu Warrenove komisije?
NEW ORLEANS, 23. — Čeprav so že novembra lani minila tri leta od umora predsednika Johna Kennedyja, prihaja zločin iz Dallasa pogosto ponovno v ospredje in te dni imamo opravka kar z dvema dogodkoma, ki se neposredno ali posredno povezujeta ? njim. Pred nekaj dnevi je okrožni državni tožilec za New Orleans Jim Garrison prišel na dan s trditvijo, da ni bil Lee Osvvald edini ali sploh morilec predsednika Kennedyja, pač pa da je bil pokojni predsednik žrtev zarote, pri kateri naj bi bili sodelovali tuhi" kubanski prolirevoki-cionarji.-.Drlavrtf• tožilec Je tudi izjavil, da je ameriški tisk veliko škodoval preiskavi, ker je s svojim pisanjem opozoril, ljudi, ki bi sicer ne postali pozorni na nevarnost, ki jim grozi.
Včeraj pa je prišlo do novega dogodka, ki se posredno povezuje z zločinom v Dallasu. V New Orleansu so našli na stanovanju mrtvega Davida Ferrieja lastnika majhne družbe za posojanje letal, ki je prav tako povezan z vso to umazano zadevo. Nekaj dni po umoru predsednika Ken-nedyja so Davida Ferrieja aretirali, po umoru Oswalda pa takoj izpustili.
Tudi ime tega človeka se torej postavlja v zvezo z umorom predsednika Kennedyja. Sedaj pa je — mrtev. Ta smrt je po nepopolnih podatkih že dvanajsta smrt, ki se tako ali drugače povezuje s smrtjo pokojnega predsednika ZDA.
Na kratko bomo prikazali sumljive smrti tudi ostalih enajstih oseb, ki se kakor koli povezujejo z umorom v Dallasu.
James Koethe je bil mlad novinar «Dallas Times Heralda«. Pi-
1W l}a radijska postaja ^.alno stališča partije, v časo-klL, EDA pa se objavljajo za-*tva j in sklepi partijskega vod-p la politični članki.
Išg^v ta prisotnost je tudi raz-Vljj a so na zahtevo po legali-čaJ/. Pristali tudi nekateri desni-his ** Politiki, kot n.pr. Markezi-
namreč menijo, da se bo
'"'"lin
Skandinavska
satelitska
Postaja
^iti^ni predstavniki Norveške, tbfa^e’ Švedske in Danske so se !*a zasedanju v Oslu, kjer
Wll
odločiti o skupni izgrad-

Št a!atelitske	telekomunikacijske
Jitia ki bi stala okrog 1,2 mili-nintov šterlingov. Leif Lar-fi0f'V(?'rektor generalne direkcije Sti (ih Pošt. je ob tej prilož-Rjavil, da bi najugodnejši »O to bil v gorovju južne ?taja Sae. Kot predvidevajo, bo po-^4 začela delovati nekje 1971.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -, 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Skupina C Pacchiorija - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo -18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 O glasbi govorijo skladatelji - 19.00 Moj prosti čas - 19.15 Plošče, ki so mladim všeč - 19.30 Postni govori - 19.45 Orkester Jacka El-liota - 20.00 šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta -22.45 Magija glasbil.
12.05 Pianist Tommasi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -13.30 Malo poezije - 13.40 Prvo dejanje opere »Hovanščina* - 14.20 Iz cikla javnih koncertov.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Pesem in ples - 11.00 Ritmi . 11.15 Male plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zbor Tone Tomšič - 15.45 Domači ansambli -
16.00	Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Današnji gostje -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi - 22.15 Pianist O. Peterson
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -
PETEK, 24. FEBRUARJA
8.30 Jutranje pesmi -10.05 Neapelj-
Poročila
9.05 Zvočni trak	_ _
ske pesmi - 10.30 Šola - 11.30 Sopranistka E. Schvvarzkopf - 13.30 Orkester in petje - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Program za mladino - 16.30 Operna glasba s plošč - 17.15 Pevci lahke glasbe - 17.45 Tribuna mladih -18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Simf. koncert -21.45 Francoski pevci - 22.15 Pianist R. Williams.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box -14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Dirigent Victor de Sabata - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše - 17.35 Operetni program - 18.35 Enotni razred: Psihologija otroka - 20.00 »Osebnost*
- 21.55 Nogometni klub Genoa.
UL program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Haydn, Stravinski in Milhaud - 20.30 Znanost in zgodovina - 21.45 Jazz - 22.50 Literarna oddaja - 23.05 Revija revij.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik -9 25 Ansambel J. Kampiča - 9.40 Dva otroška zbora - 10.15 Pri skladateljih M. Žigonu ln J. Šeguli - 10.35 I. Shaw: Dva tedna v drugem mestu - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Popevke - 12.00 Na
današnji dan - 12.10 Romunski zabavni ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe -
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 S popevkami po svetu - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Napotki za turiste - 15.25 Zabavni in-termezzo - 15.40 «Interna 469» -16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Slov. ansambli - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Slov. zemlja v pesmi in besedi -21.15 Oddaja o morju - 22.10 Iz angleške simf. literature - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 šola - 15.00 Konjske dirke v Firencah - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Koncert komorne glas be 19.15 Človek in družba - 19.45 Športne vesti in ital. kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 Pirandello: »Cosi č (se vi pare)* - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00 Tečaj angleščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Portret mesta: Cu-neo - 22.10 Nagradno tekmovanje »Giochi di famiglia*.
Jug. televizijo
9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 ln 15.50 Angleičina • 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 Oddaja za otroke • 17.55 Obzornik - 18.15 Tiskovna konferenca - 19.05 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.37 Ljudomrznik, francoski film - 22.00 Zadnja poročila.
sal je knjigo o umoru predsednika Kennedyja. Preden je knjigo napisal so ga našli mrtvega na njegovem domu. Morda bi se ta umor ne postavljal v neposredno zvezo z umorom Kenne-dyja, če bi ne bile izginile tudi vse njegove beležke v zvezi z u-morom predsednika Kennedyja odnosno v zvezi z nameravanim pisanjem knjige.
Bill Hunter je bil prav tako novinar. Pisal je za «Long Island Peacb Independent Telegram«.
Iz poklicnih razlogov je sledil umoru in vso zadevo preiskoval tudi na lastno pobudo. Umoril ga je neki policijski agent. Ta je bil sicer nato obsojen, toda značilno je to, da Je do tega u-mora prišlo kmalu potem, ko je neka priča, ki je bila zaslišana pred Warrenovo komisijo, izjavila, da sta Hunter in Koethe prisostvovala nekemu sestanku na domu Jacka Rubyja.
Na seznamu sumljivih smrti je tudi smrt Toma Hoivarda. Tom Howard je bil prvi Rubyjev odvetnik, ki je prišel na policijski komisariat potem, ko je Ruby umoril Osvvalda. Tom Howard je umrl 27. marca 1965 zaradi srčne kapi. Zanimivo pa je, da trupla Toma Howarda niso raztelesili. Zakaj?
Podobne smrti je umrla tudi Arlene Roberts, lastnica hiše, v kateri je stanoval Ruby.
Ce bi mogli ti dve smrti pripisati prav enostavni srčni kapi, postaja bolj sumljiva smrt Jane Mooneg. Jane Mooney je nastopala v enem izmed nočnih lokalov Jacka Rubyja. Zaprli so jo, ker da Je kršila nočni mir. Toda dan po aretaciji so jo našli mrtvo v celici. Po policijskem poročilu je dekle napravilo samomor. Z druge strani pa se ve, da je prav ona ((zagotovila« alibi nekemu moškemu, ki so ga obtožili, da je hotel umoriti neko pričo, ki je prisostvovala umoru policijskega agenta Jeffersona Tippita, torej človeka, ki je obtožil Osvvalda, da je streljal na Kennedyja. Ta samomor je skrajno sumljiv.
Med sumljive smrti se šteje tudi smrt Thomasa Killama. Ta je bil mož neke artistke, ki Je nastopala v Rubyjevih nočnih lokalih. Mož pa se je začel preveč zanimati za umor predsednika Kennedyja. Nekega dne so ga našli mrtvega v Floridi, kamor se je bil preselil. Imel je prerezan vrat. Revija «Ramparts», ki je prva začela objavljati seznam sumljivih smrti, trdi da je Thomasa Killama posredno umorila ameriška zvezna policija FBI.
William Whaley je bil taksist. Kot takšen je, kot kaže, vozil Osvvalda od kraja umora do stanovanja. Umrl pa je pri prometni nesreči. Ameriška revija «Ram-parts« pa pravi, da tudi ta smrt ni prav nič «čista» kajti policija se ni niti najmanj potrudila, da bi nesrečo razčistila.
Edivard Benevides je nadaljna žrtev v vrsti teh sumljivih smrti, njegov brat Domingo Je šofer tovornjaka in je bil priča umora policijskega agenta Tippita. Po tem, kar je zapisala revija »Ram-parts«, je možno, da je bil Domingov brat — Edvvard — umorjen po pomoti. Nekdo ga je u-strelil v hrbet. Povsem razumljivo je, da se Domingo Benavi-des, šofer tovornjaka, ki je bil dejanska priča umora agenta Tippita, danes skriva.
Dorothg Kilgallen je bila znana novinarka. Našli so jo mrtvo, ker da je uživala preveč pomirjevalnih sredstev in alkohola. Zdi se pa, da je bila Dorothy Kilgallen edina oseba, ki je le nekaj dni pred Rubyjevo smrtjo imela
z njim daljši zaseben razgovor. Po tem razgovoru z morilcem Osvvalda pa je bila Dorothy Kilgallen nekoliko neprevidna. Rekla je namreč, da namerava «vso zadevo ponovno načeti«.
Med smrti, ki sledijo umom Kennedyja, moremo prišteti tudi smrt Leeja Boiversa. Po poklicu je bil železničar. Naključje je prineslo, da je bil priča umora Kennedyja. Po tem dogodku pa je Bovvers govoril okrog, da je videl dva sumljiva moška, ki sta se dokaj sumljivo vedla. In tudi ta je izgubil življenje pri pro-. metni nesreči. Revija «R^mt)arts» pa pravi, da je ta prometna nesreča — čudna, še bolj sumljivo pa je to, da je zdravnik, ki je pokojnikovo truplo po nesreči pregledal, izjavil, da ni še nikoli videl takšnih ran pil ljudeh, ki so izgubili življenje pri prometnih nesrečah.
Za zadnjega smo pustili Jacka Rubgja. Ta je umrl pred nedavnim. Rekli so, da je umrl zaradi pljučne tromboze. Ko je 3. januarja podlegel «pljučni, trombozi«, se je o njegovi smrti veliko govorilo.
Ponovno se bomo vrnili k Davidu Ferrieju. Prvi znaki kažejo, da gre za samomor, kajti v ((samomorilčevem« stanovanju so našli prazno tubo uspavalnih sredstev. Toda okrožni tožilec Jim Garrison je mnenja, da je bil Ferrie ena ključnih osebnosti v zaroti, katere žrtev je bil predsednik Kennedy. Pravzaprav Je Garrison nameraval dati tega sumljivega človeka zapreti. In bi ga bil dal aretirati, če bi ne prišlo do «samomora».
David Ferrie, za katerega smo rekli, da je bivši pilot in lastnik letalske družbe za izposojanje letal, je kmalu po Kennedyjevem umoru spregovoril tudi po televiziji in v tem intervjuju rekel, da je Osvvald predsednika ubil v stanju hipnoze. David Ferrie je celo osebno poznal človeka, ki je Osvvalda hipnotiziral. Trdil je, da gre za nekega hipnotizerja in hi-trorokca, ki da je nastopal v Rubyjevem nočnem lokalu.
Kakor vidimo, je zelo čudna že vsa ta povezava imen in ljudi in zato je prazna tuba uspavalnih sredstev kaj malo prepričljiva, pa čeprav je bil David Ferrie zaslišan in izpuščen.
še bi mogli navesti dogodkov in imen, ki se zdijo tako sumljiva, toda kdo sploh še verjame poročilu, ki ga je sestavila War-renova komisija?
ško ladjedelnico, kjer se je izpopolnjeval v pomorskem inženirstvu in mu je takratni ravnatelj Jeronitti glede na njegovo bistroumnost in zanimanje prerokoval lepo bodočnost, ki jo je pokojnik v resnici dosegel.
Po končanem študiju se je zaposlil skozi dve leti v Pragi, nakar je prevzel ravnatelj stvo tramvajske proge Matulje, Vo-loško, Opatija, Lovran, kjer je bil zaposlen do italijanske okupacije in še leto več, a je moral nato kakor marsikatera vidnejša osebnost zapustiti svoje mesto in iskati zavetišča v Jugoslaviji, kjer je bil po kratkem presledku imenovan za ravnatelja premogokopne družbe v Trbovljah. Kakor drugi, tako je tudi on okusil zlo nacistične okupacije in je bil deportiran v Sisak, od koder pa se mu je posrečilo priti do bratov zdravnika Justa in pravnika Vladimira, ki sta živela v Zagrebu.
Ob vrnitvi na svoj dom, je našel, kakor so našli vsi deportiranci, svoje stanovanje povsem prazno. Nacisti so mu odnesli vse.
V Trbovljah je nadaljeval svoje delo do upokojitve.
Inž. Milan Pertot si je postavil že med svojim delom kot ravnatelj in ves čas do upokojitve za cilj, dokazati krogom, ki se ukvarjajo z elektrotehniko in e-lektroniko, kaj je predstavljal na tem področju veliki izumitelj Nikola Tesla. V ameriških krogih so povzdigovali Teslo v deveta nebesa, saj nosijo še današnji transformatorji, izum velikega Tesle, njegovo ime. Tega priznanja mu niso dali ne Angleži in ne Francozi. Zato je pokojnik kot temeljit poznavalec evropskih jezikov, polemiziral v angleških kakor tudi francoskih revijah in dokazoval, kaj je vsega na električnem področju izumil veliki Tesla. Njegovih členkov niso prinašale samo hrvatske in slovenske strokovne revije, ampak si inženirja Milana Pertota srečal tudi v nemških in ruskih revijah.
Zanimiva je njegova knjiga Nikola Tesla, v kateri na podlagi neizpodbitnih dokazov, ki jih je zbral iz ameriških revij, dokazuje, kaj je bilo vsega Tesli ukradenega in kako se marsikateri ponaša z izumi, ki so sad Teslovih študij.
Ob vsakoletnem obisku njegove sestre Minke, sva se srečavala 'vsak dan m na prelepi terasi Per-totmfč hiSe■ sva ure in ure obravnavala vsa skeleča vprašanja, ki se tičejo nas Slovencev na tem ozemlju. Zanimalo ga je vprašanje šolstva, ko sva obujala spomine na svoja mlada leta; ko nas je bilo od petdeset do šestdeset v prvem razredu osnovne šole, medtem ko se moramo danes pošteno truditi, da spravimo skupaj sedem otrok, da se odpre prvi razred.
Nič manj se ni pokojnik zanimal za gospodarsko in kulturno področje in ker je na vseh naših področjih več senčnih kot sončnih strani, me je večkrat pri taki obravnavi stisnil za zapestje in me prosil, naj opustiva take razgovore, ker mu slabe vesti grenijo dušo.
Rad se je tudi ustavljal na dolgem bovedskem dvorišču, kjer je kramljal z domačini in obujal spomine na svoja mlada leta, ki jih je preživel v svojih Barkov-Ijah. Zaradi njegovega blagega značaja so ga vsi visoko cenili in vsem je žal, da ga ne bodo več srečavali v Bovedu.
Kljub precej visoki starosti se ni strašil dela, ki ga ni opustil niti ko je prišel na dopust ali oddih k svoji sestri. Pokojnik ni poznal površnosti in mu je bila temeljitost glavni cilj vsega delovanja.
Ker je pokojnik večji del svojega življenja prebil v Jugoslaviji in smo se srečavali z njim le ob vsakoletnem obisku sestre, je bolj malo Barkovljanov, ki so imeli stike z njim, zato pa se tisti, ki so ga poznali zavedajo, kaj je leglo z inž. Milanom Pertotom v grob. Zato ga bomo pri nas ohranili v trajnem spominu.
Sestri Minki, bratu dr. Vladi-miru in hčerama Jeli in Miladi naj gre izraz našega globokega sožalja, pokojnik pa naj najde zasluženi mir na ljubljanskih Žalah.
R. P.
IIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIII lit Hill lili III lllllll HUMI || m t|| iHitiiiltlllllllll 1111111111111111 IIMIIIMtt
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Samo delo vam bo zagotovilo resnično in popolno zadoščenje. Najbolje bo, če neki stari spor čimprej poravnate.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Sedaj je najprimernejši trenutek, da sklenete koristno poslovno zavezništvo. Vzpostavite kar najboljše stike z vsemi sosedi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Če vam je potreben dober nasvet, se zanj obrnite na osebo, ki vam je v tem pogledu že večkrat pomagala. Prehodno nerazpoloženje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V teku jutra boste v svojem delu naleteli na nekaj manjših zaprek. V čustvenih odnosih bodite bolj disciplinirani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odvzemajte poguma tistim, ki so sicer polni dobre volje. Nakar ne skušajte za vsako ceno zadostiti svojim
cipa ctpm
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite vso potrebno pozornost vprašanjem, ki so zdaj za vas najvažnejša. Kar pri vas ne velja je to,
da ste do vseh preveč nezaupljivi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vse bo prav, če boste le znali ne koliko zadrževati svojo jezo. Spoštujte mnenje in stališča vsakogar.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Spričo nekega zanimivega potovanja, vam bo tudi delo šlo lažje izpod rok. Bodite bolj previdni v svojih besedah.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neko postransko vprašanje bo danes na prvem mestu. Nepredvideno srečanje z nekim tekmecem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes utegnete priti ob neodvisnost, ki ste jo doslej uživali. Ne dramatizirajte nepomembnih vprašanj.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspešen dan navzlic nekaterim manjšim nevšečnostim. Nekdo vam bo nepričakovano izrazil svoje spoštovanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrebno je, da svoje metode dela nekoliko prilagodite sodobnim zahtevam. Pismo, ki ga boste prejeli, vam bo dalo novega poleta.
IZ UMETNOSTNIH GALERII
Postojna v dvorani eksperimentalnega gledališča
V dvorani eksperimentalnega gledališča je razstava olj Beni ta Postopne. ki se je nedavno, po šestih letih dekoriranja ladij v Braziliji, vrnil v Trst, kjer je nekoč med prvimi dokončal državno slikarsko šolo. Slikar prikazuje deset zelo velikih platen, ki jih je naslikal o Braziliji. V njih pa ni pričakovane eksotičnosti. Nasprotno, očitujejo tesno povezavo z umetnostjo starih italijanskih mojstrov, kot sta to bila Paolo Ucello in Piero della Francesca. S tem pa Postogna ne ponavlja poskusa novočentistov, fci so v teh dveh početnikih slave italijanskega slikarstva iskali njen preporod po prvi svetovni vojni. Kajti Postogna ne posnema hote tiste pornanjkljivosti perspektive in telesnih razmerij bitij, ki nam njegova dela približujejo po njih u-spešnem uveljavljanju v slikah sodobnih umetnikov, ekspresionistov in neukih slikarjev samorastnikov.
Njemu je to nujnost, da s tem more podati duhovno izraznost slikarstva predrenesančnih mojstrov. Bolje povedano je to tako, kot da bi skušal Postogna gledati današnji svet recimo z očmi omenjenih starih mojstrov, ki bi se pri tem zavedali spornosti, nedognanosti in nejasnosti, ki vlada na svetu, kljub napredku ved, in morda prav zato.
Zaradi tega tvega Postogna povratek v preteklost, kjer v ljudeh ni še toliko prevladoval osebnost razkrajajoči duševni nemir vprav zaradi omejenega znanja življenjskih ugank. Temačne barve in celo navidezna zaprašenost in razpokanost površin slik, vse spominja na preteklost. Razodetje tega nenavadnega umetniškega poslanstva zaslutimo v najstarejšem olju izpred šestih let. Je to obsežno platno «Snemanje». brez križa, kjer opazimo le rdečo lestev vzporedno z ležečim golobradim Kristusom, ki je tu le prispodoba za neki ideal umrlega človeka. Iz njegove srčne krvi spleteno lestev pa odnašajo ljudje, ki se nam zde zelo znani, a hkrati silno tuji po izrazu njih obrazov. Tako ti verjetno Piero della Francesca, če bi spet prišel na svet, naslikal tragedijo vseh mladih idealistov, katere neizprosna stvarnost življenja dnevno razpenja na kriz. V podobi »Partija šaha* se je slikar po petih letih tako izostril, da v osvetljevanju današnjosti z lučjo preteklosti ne rabi več miselnih prispodob za njih povezavo. Enako ne v slikah »Pričakovanje* in »Nesreča*. Ako je še nekaj tega v slikah «Družina» in »Tolažba žalostnih*, pa moramo upoštevati, da je obe dokon-čaval skozi štiri Igta.
MILKO BAMBIČ
«Feltrinellijeve stvari» v «Centro Arte Viva»
Razstava »Le cose di Feltrinel-li», Feltrinellijeve stvari, ki jo prireja »Centro Arte Viva- Feltri-nelli», naj bi, po podnaslovu »op-on the pop» sodeč, vezala v stopnjevanje učinkov op. in popart. Je pa po svojem bistvu izraz življenjskosti yeye, razvijajočega se novodobnega sloga dejavnosti najmlajšega rodu. ki podreja kakršnakoli osebnejša nagnjenja posameznikov v prid skupnosti.
To potrjuje v tiskarsko razgibanem vabilu odstavek iz del znamenitega tolmača najnaprednejših struj umetnosti Pierra Restanya, kjer pravi: »Drugi val yiyč je pomnožil svoje občinstvo, je vdrl o vse odseke modernosti in mladega duha. Yčyi, ki je vzniknil na sti-kalištu stilnih sintez našega časa, je nekak katalizator, pospeševalec evolucije... lasti si najbolj nasprotujoča si odkritja, op, pop in mek-art v secesionistični omaki «prisunic» in arhitekturo bodočnosti*.
Povprečnega ljubitelja umetnosti razstava gotovo zbega, saj je to bolj nekaka združitev gledališkega odra in pestrega sejma. Kajti ob straneh se vrste številne kulise, ki segajo od stropa do tal in so sestavljene iz ogromno povečanih slik zvezdnic in zvezdnikov vseh dob filma, pa tudi slik Einsteina in Maocetunga. Na mizicah in stojalih pa so razmeščeni bizarni predmeti, ki jih zna uporabljati le mladina. Vse je tu od nenavadnih dokolenk, z napisi potiskanih rut in blazin, čudnih knjižic in iger pa do Feltrinellijevih ponatisov seceskmističnih razglednic in gramofonskih plošč. Kmalu pa se zavemo, da daje poudarek razstavi znano geslo velemestne mladine »Make love not war», «ljubimo se in ne vojskujmo*, ki se ponavlja v tajinstvenosti mnogih okroglih znakov in zvokih plesne glasbe istoimenske plošče*
Najpravilneje je, da razstavo smatramo v celoti kot poskus prikazovanju nove dobe, ki že vzhaja na obzorju mladih, poizkus, v pravilnost katerega lahko tudi podvomimo, kot dvomi ta mladina v pravilnost kulturnega razvoja od secesije dalje. Zato se vrača spet k njej in od tam gradi v bodočnost mostove v vse mogoče smeri v upanju, da nekateri od teh vendarle nekje doseže breg obljubljene dežele miru.
Značilno pa je za to mladino, da je ne želi doseči pod vodstvom izstopajoče osebnosti novega Mojzesa, temveč skupno, kot val, ki pljuskne na obalo.
MILKO BAMBIČ
PRIMORSKI DNEVNIK
'1 --------------------
VESTI IZ OBČINE DOBERDOB
Razdeljevanje denarnih podpor za potnine dijakom in učencem
Dražba za sečnjo drv ske številke - Lov
na
Nove telefon-lisico v Dolu
V	soboto 25. februarja ob 14.30 bodo na županstvu v Doberdobu razdeljevali občinske denarne podpore za prevozne stroške dijakom, ki obiskujejo srednje, višje in stro-
) kovne Sole kakor tudi učencem o-snovnlh šol s Poljan ter od Devetakov in Bonetov.
| Na županstvu v Doberdobu ima-jjj Jo obrazce za prijavo dopolnilnega | davka (Vanoni). Občani lahko izpol-* njene obrazce nesejo v Gorico, Tr-tič ali pa na občinsko upravo, ki bo za prejete prijave izstavljala potrdila.
Kdor koli se želi udeležiti dražbe ga sečnjo drv v krajih Gradina-Baba J in pri Dolu, naj pošlje najkasneje do ponedeljka 27. februarja do 12. ure pismene ponudbe v zaprti kuverti na županstvo.
V	občini Doberdob so spremenili telefonske številke. Po novem imajo naročniki naslednje številke:
Javni telefon v Doberdobu v baru Gergolet 72-160 Karabinjerji 72-774 Županstvo 72-013 Pošta in telegraf 72-818 Javni telefon v Jamljah, gostilna Alojz Pahor 73-465
I V nedeljo 26. februarja priredi lovska sekcija iz Tržiča lov na lisico. Lovci se bodo ob 8. uri zbrali v gostilni pri Roži ter krenili v rezervat v Dolu.

PD »BRIŠKI GRIČ.
V soboto predavanje o Slovenskem oktetu
Prosvetno društvo sBriški griču v Steverjanu priredi v soboto 25. februarja ob 20.30 v svojih prostorih na Valerišču predavanje Toneta Kozlevčarja o temi sPrva pot
pisano značko za pse za leto 1967. Značko dobijo na občinskem davčnem uradu. Po preteku tega roka bodo občinski uslužbenci polovili pse brez značke in njihovi lastniki bodo plačali kazen.
Sestanek na PSU v Tržiču
Na sedežu PSU na Trgu republike v Gorici so imeli sestanek mestne sekcije, katerega se je poleg občinskih svetovalcev in odbornikov udeležil tudi deželni svetovalec PSU Bisol iz Pordenona, ki je bil eden izmed tričlanske komisije, kateri je občinski svet poveril nalogo, da pripravi tehnični izvid o poobčinje-nju mestne avtobusne službe.
Prihodnji sestanek bodo imeli v sredo.
Delež loterijskih dohodkov tudi za goriške ustanove
Uradni list od 20. t. m. je objavil razdelitev čistega dobička loterije v Meranu, ki je bila 26. septembra leta 1965. Med ustanovami, ki bodo deležne dela tega dobička so tudi nekatere ustanove in društva v Gorici. Med njimi so: Zveza civilnih invalidov, ki bo prejela 0.13847 odstotka, Goriški Zeleni križ (0.23079), Krožek za svobodo kulture (0.36927), Ustanova za strokovno izobrazbo (0.23079), Izobraževalni center za svobodo kulture (0.23079) ter siro-tišče Contavalle (0.23079).
Kratki iz bolnišnice
V levi prst se je urezala 38-letna Mariella Paulon iz ribiškega naselja pri Devinu. V tržiški bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 8 dni.
Na zdravljenju so pridržali 44-letnega Marcella Turusa iz Farre,
Ul. Roma 35, ki se je poškodoval v prometni nesreči. Pobil se je po glavi; okreval bo v 10 dneh.
liiiiiiiiiiiiitiimHiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaai
SPOROČILO AVTOMOBILSKEGA KLUBA V GORICI
Spremembe v rokih plačevanja avtomobilske pristojbine
Ministrski dekret ima namen preprečiti naval v uradih avtomobilskih klubov
Avtomobilski klub iz Gorice sporoča, da Je ministrstvo za finance s svojim nedavnim dekretom odobrilo novosti, ki zadevajo roke o plačevanju avtomobilske pristojbine, da bi se zmanjšal naval občinstva pri okencih.
Od 1. marca dalje bo za kategorije vozil, ki jih navajamo spodaj, veljalo plačevanje takse naslednje mesece: marec, maj, julij itd., ne pa za mesece februar, april, junij Itd. Ta novost velja za vse avtomobile do vključno 9 konjskih sil (HP), za enako močna vozila z me-
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO
IZPRED OKRAJNEGA S0DISCA V GORICI
Nemogoče je mirno sožitje v ljudskem naselju pri Standrežu
Roza Montico iz UL Pasubio 4 je v stalnem prepiru s sosesko in prišlo je tudi do pretepov - Obsojena je bila na dva meseca zapora
Čeprav je včeraj stavka sodnih zapisnikarjev še trajala in so se je zapisnikarji goriškega sodišča kompaktno udeležili, je vendar bila včeraj dopoldne razprava pred okrajnim sodnikom v Gorici. Sodnega zapisnikarja Je nadomestoval notar dr. Giuseppe Sardelli, ki mu je pomagala neka sodna uradnica. Tako je bilo formalnim predpisom zadoščeno in razprava je bila omogočena. Tudi pretekli torek so na ta
Slovenskega okteta*. Opisal bo ‘“M način lahko opravili nekaj zasli-
nejo okteta po Ameriki, Kitajski in Holandski ter bo o njej prikazal nad 150 barvnih diapozitivov.
Odbor društva vabi vse vaščane k udeležbi.
Sanj pri civilnih razpravah.
Med včerajšnjimi razpravami je bila vsekakor naj zanimivejša ona, pri kateri Je sedela na zatožni klopi 43-letna Rosa Capasso poročena Montico, ki je že stara znanka sodišča ter se ima le številnim amnestijam zahvaliti, da doslej še ni bila v zaporu. Poleg nje sta se morala zagovarjati tudi njena hčerka 23-letna Giovanna Montico in 21-letni sin Arturo Montico.
Dvignite na županstvu značke 1967 za pse
Lastniki psov v Gorici morajo najkasneje do 28. t. m. kupiti pred-
BHHiMmuMHiiiHimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimnuiniimiHintmmmuimnHUiununiiunnmuiuiiiiumui
BUJNA DOMIŠLJIJA IN DELČEK NAGNJENOSTI?
Mladoletna brata vlomila ter odnesla 50.000 lir
Šipo v pritličnem stanovanju sta prerezala z diamantom - V predalu je bilo skupno 200.000 lir - Aretacija zaradi vinjenosti
Mladoletna brata stara 14 odnosno 13 let, sta vlomila v neko stanovanje ter odnesla 50.000 lir od 200.000, kolikor jih Je bilo v predalu. Podvig sta opravila v torek ter Ju je policija izsledila v enem dnevu.
Dolores Marvin, bivajoč v novem naselju IACP ob Ul. Fatebenefra-telli (Ul. Casentono 2), Je v torek prijavil na kvesturi vlom v svoje pritlično stanovanje. Okoli 17. ure Je odšel zdoma na obisk k prijateljem; ko se je čez kakšno uro vrnil, je našel kuhinjo docela razmetano, iz nekega predala, v katerem Je hranil 200.000 lir, pa jih je zmanjkalo 50.000.
Kvestura je uvedla preiskavo. Izprašala je več otrok v tej četrti ter od 6-letnega dečka izvedela ze-
lo značilno vest. Povedal je, da mu je neki znanec, starejši otrok, pravil o kraji diamanta v domačem stanovanju. Izpoved jo je pripeljala na pravo pot, zakaj s tistim diamantom sta fauta prerezala šipo ter prišla v stanovanje. Policija je aretirala oba mladoletnika 14-let-nega F. P. in 13-letnega F. B. ter ju prijavila sodišču za mladoletnike v Trstu. Pri njiju Je našla tudi ves denar, 50.510 Ur, ki sta ga po lastnih izjavah ukradla z namenom, da bi si nekaj kupila; kaj, tega nista povedala.
FoUcija Je aretirala 43-letnega E-doarda Bisaia iz kazermet, ker so ga prejšnjo noč ob 23. uri našli docela vinjenega, ko je spal na pločniku v Ul. ItaUco Brass.
Kot tožiteljlca pa je Rosa Montico nastopala proti Bianchi Troso por. Marchesan, 38-let, ki stanuje v isti hiši kot družina Montico, se pravi v Ul. Pasubio št. 4 v ljudskih hišah naselja pri Standrežu.
Proti Rosi Montico je bilo zbranih kar pet obtožnic, ki pa jih je sodnik združil v eno. V njih je rečeno, da je Rosa imela stalne prepire s sostanovalci iste hiše, jih žalila, zmerjala, pljuvala vanje, neko žensko je celo polila z vsebino nočne posode; dne 22. aprila lani je prišlo celo do pretepa, pri katerem sta ji pomagala hči Giovanna, ki je razpraskala po obrazu Antonia Laurittija ter sin Arturo, ki je pretepel Emmo Lauritti. Kot napadene stranke so pričale proti Monti-covi tudi Giuseppina Bressan, Maria in Nives Marega, Bianca Troso in drugi. Med njihovim pričevanjem je Roza Capasso reagirala tako živahno, da jo je sodnik ukazal odpeljati iz sodne dvorane.
Številne priče so vedele povedati, da trajajo prepiri v hiši že leta. Obtožnice se nanašajo na obdobje od lanskega aprila do oktobra, v sodnih arhivih pa )e več aktov, ki govorijo o takih preprih v prejšnjih letih. Sosedje, sostanovalci hiše štev. 4 v Ul. Pasubio pravijo da je nemogoče mimo sožitje s to družino. Uprava hiše IACP je tej družini že pred časom ponudila prese-Utev v drugo svojo hišo, pa so odklonih češ «mi ne gremo od tu, pa naj se drugi izselijo«.
OmeniU smo, da je Montico s svoje strani vložila tožbo proti Bianchi Marchesan, ki stanuje v isti hiši pod njo, češ da Ji je s škarjami porezala posteljno odejo in jo tako pokvarila. Iz razprave je bilo razvidno, da je Montico večkrat spustila odejo tako, da je zakrila okno spodaj stanujoče stranke. Tako se je zgodilo tudi 22. oktobra lani in ko je Bianca protestirala je nekdo od zgoraj odejo potegnil. Branilec odv. Mayo je namignil, da je najbrž Montico sama pokvarila odejo in potem obdolžila spodnjo sosedo.
Kar se Rose Montico tiče Je državni tožilec dr. PortelU zahteval zanjo dva meseca zapora in odškodnino prizadetim strankam za sodne stroške in škodo. Uradno jo
je branil odv. Munafb, ker njenega zaupnega branilca odv. PascoUja ni hotelo biti od nikoder. Sodnik Je obsodil Rozo Montico na dva meseca zapora in plačilo po 35 tisoč Ur vsaki od prizadetih strank ter plačilo sodnih stroškov. Blanco Marchesan je popolnoma oprostil, ker ni zakrivila dejanja, Giovanno In Artura Montico pa Je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Ker je Roza bila že večkrat obsojena, bo morala kazen odsedeti.
šanim tovorom, avtobuse in prikolice za prevoz oseb, vozila in priko-hce za posebne namene, tovornjake s prikoUcami za prevoz blaga, motorne tricikle manjše in večje cl-lindraže.
Ker ni možno plačilo pristojbino za en sam mesec, bodo moraU lastniki zgoraj omenjenih vozil plačati pristojbino za 3, 5, 7, 9, 11, ali 13 mesecev. Za vsa ostala vozila roki plačevanja niso spremenjeni.
fiorlea
VERDI. 17.15: «Papa, ma che cosa hal fatto in guerra«, J. Coburn in G. RalU. Ameriški kinemasko-pe v barvah.
CORSO. 17.15:	«La contessa di
Hongkong«, S. Loren in M. Bran-do. Kinemaskopski barvni fUm.
MODERNISSIMO. 17—22.30:	«In-
compreso«, S. Colagrande in G. Moll. Italijanski barvni film.
CENTRALE. 17.15—21.30: «OSS 117 — a Tokio si muore«, M. Vlady in F. Stafford; kinemaskopski barvni film.
VITTORIA. Danes zaprto, jutri ob 17.15: «Ringo, il volto della ven-detta«, Antony Steffen, v barvah in kinemaskopu.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Una bara per lo sheriffo«, A. Steffen, L. GilU, v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Gambit», S. M. Laine, v kinemaskopu in bar vah.
PRINCIPE. 17.30: «1 protessionisti«, Burt Lancaster in Claudia Cardi nale, v kinemaskopu in barvah
KOŠARKA
Petrarca 67 (BI) Crvena zvezda 65 (34)
PADOVA, 23. — V prijateljski mednarodni tekmi Je Petrarca odpravila beograjsko Crveno zvezdo z minimalno razliko dveh košev. Končni rezultat je bil 67:65 (31:34).
Moštvi sta nastopih v naslednjih postavah:
PETRARCA: Mo (33), Peroni (12), Jessi (1), Tonzlg (4), StefanelU (5), Formentl (2), Toniolo, Bonetto, Da-nieletto.
CRVENA ZVEZDA:	Todosijevič
(6), Milutinovič, Popovič S., Poljak (4), Cvetkovič (30), Popovič D. (4), Slavič, Simonovič, Dragojolovič (2), Skulič (9), Pavlovič (10).
* * *
SOFIJA, 23. — V tekmi veljavni za pokal evropskih prvakov je Slavij a iz Prage premagala domači Lokomotiv s 95:88 (45:39).
VATCRPOIO
It on k f
EXCELSIOR. pudore«,
19—22: uOltragio al Folco LulU in Jacques
Nesreča tekstilne delavke
V goriški civilni bolnišnici so za 20 dni pridržali na zdravljenju 39-letno Angelo Zollia iz Ul. Fosco-lo 39, delavko v tekstilni tovarni v Podgori. Ob 18. uri ji je na delu priletela ročica v ličnico ter ji prebila kožo in zdrobila kost. Pone-srečenko so v bolnišnico odpeljali z zasebnim avtomobilom.
Perrin. RIO. Zaprt.
UE2URNA LEKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Ul. Carducci 38, tel. 22-68
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna «AUa Sta-zione«, dr. Matltti, Viale Garibal di 3, telefon 75046.
MOSKVA, 23. — V okviru mednarodnega turnirja v vaterpolu Je jugoslovansko moštvo Jadrana premagalo italijanski Lerici s 5:3 (2:1,
0:0, 3:1, 0:1). Za isto tekmovanje je moskovski Dinamo odpravil postavo Lokomotive s 8:0.
iMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiMHimimmiimiiiiiiiutiiitmimii
jggEE2MB	Pr|iill<’|isk(l srcčt"i*
BOR-IZOLA 3:1
Borovci povsem zadovoljili
V prijateljski odbojkarski tekmi moških šesterk Bora in I*ol* so tržaški odbojkarji zabeležili gladko zmago Prikazali so dobro od' bojko z neštetimi finesami, ki so večkrat popolnoma onemogočil nasprotnikovo obrambo. Izola je zaigrala pod svojimi zmožnosti« ■ upoštevati pa moramo, da trenira le mesec dni, ker je pozimi J11-goslovansko prvenstvo prekinjeno.
Bor je takoj pritisnil na plin in povedel s 4:0. nato pa obdržal isti tempo igre do konca. Enako stanje na igrišču, kot v prvem nizu, je bilo v naslednjem setu. V tretjem pa so plavi nekoliko popustili in dovolili Izoli, da je povedla in tudi zmagala. Omeniti pa moramo, da so na tržaški strani stopile na igrišče rezervne sile. V zadnjem setu je spet borova šesterka nastopila v popolni postavi in zmaga se ji ni mogla več izmuzniti iz rok.
Poudariti moramo tudi, da se je Izola predstavila z napadom, ki nima primerjave v drugi italijanski ligi in le obramba bo morala biti še dolgo registrirana, potem bomo lahko spet videli na igrišču Izolo, kot smo jo vajeni.
Izid:
Bor — Izola 3:1 (15:7, 15:6, 9:15,
15:8).
Postavi:
BOR: Jurkič, Veljak, Mijot, ničar, Vitez, Fučka, Uršič, Vodol* vec in Orel.	,w.
IZOLA: Gašperšič, Jakomin, ° belj, Torkar, Viler, Klepač Kleva.
Sodil je Anton Dougan.
f. *•
SMUČANJI
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Felice De Nicolo zmagovalec v veleslalomu
Žensko tekmovanje prekinjeno zaradi močnega vetra
COURMAYER, 23. — Felice De Nicolh Je danes osvojil naslov ita. lijanskega prvaka v veleslalomu. Včeraj je De Nicolč zmagal v slalomu in tako potrdil, da spada med najmočnejše italijanske smučarje, ki se lahko z uspehom postavijo na mednarodnem polju.
DEŽURNA LEKARNA V 1'RZICU »Centrale« dr. Fitz & Enneri, Plazza della Repubblica 23, telefon 72341
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiniiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiHifiHiiiiiiiiMuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiimimii
PREJŠNJO NOČ V GABRJAH
Neznanci so v župnišče in v
vlomili
cerkev
Iz župnišča so odnesli 50.000 lir, iz cerkve pa miloščino
Neznani vlomilci so v noči od srede na četrtek vlomih v župnišče in cerkev v Gabrjah ter oškodovali g. župnika 2erjala za 50.000 hr, ki so jih dobih v kuhinji, ter za miloščino, ki so jo vzeli v pušici v cerkvi. Na kraj dogodka so prišli karabinjerji in sodna policija iz Gorice.
Vlom je bil izvršen med 23. uro v sredo in 2. uro v četrtek zjutraj. Opazil ga je g. župnik zjutraj nekaj pred 7. uro, ko Je vstal. Vsi kuhinjski predah so bih odprti in
razmetani, iz predala v omari pa je manjkalo 50.000 hr, ki so predstavljale del dvomesečne pokojnine, ki so jo ravno prejšnji dan prej eh za sestro. Ker je župnišče povezano s cerkvijo, niso imeh težav, da so prišli tudi tjakaj. V cerkvi so sneli pušico in jo odnesli v zakrestijo, da so jo v miru izpraznili. Pregledah so tudi oltar in prostorček v zidu, kjer so sveta olja, vendar zlatih posod in drugega niso odnesli.
Zenski veleslalom, ki bi moral biti na sporedu danes je bil prekinjen po spustu šeste tekmovalke, zaradi zelo močnega vetra, ki je pihal tudi s hitrostjo do 100 km na uro. Tekmovanje bodo ponovili jutri.
Izid današnjega tekmovanja v moškem veleslalomu:
1.	Felice De Nicold (Sci Gardena) 2’22”08
2.	Giuseppe Compagnoni (Sel Pira-vano) 2’23”20
3.	Bruno Piazzalunga (Sci Pirova-no) 2’24”06
4.	Pier Lorenzo Clautaud (Sestrie-re) 2’25”25
5.	Renato Valentini (Fiamme gial-le) 2’26’’13
6.	Enrico Demetz 2’26”99
7.	Michele Stefani 2’27"26
* * *
CHAMONIX, 23. — Jean Claude Kllly Je osvojil še eno lovoriko. Danes je namreč zmagal v veleslalomu veljavnim za francosko prvenstvo pred Rossatom-Mignojem, Perillatom in Melquiondom. Po tekmovanju je bila sporočena francoska reprezentanca, ki bo nastopila na mednarodnem tekmovanju »Kan. dahar« v Sestriere, ki bo od 3. do 5. marca. V reprezentanco Je bil vključen Jean Claude Killy In vsi najboljši francoski smučarji.
* • •
SCHRUNS, 23.	— Avstrijka
Christl Haas se je danes med «no stop« treningom za avstrijsko smučarsko prvenstvo lažje poškodovala. Izpahnila si je desno nogo in bo morala tako počivati dva tedna. Na isti progi se je včeraj ponesrečila njena rojakinja Zimmermann, ki si je poškodovala gleženj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiisiaiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNA ODBOJKA
v
Zenski turnir v Modeni
MODENA, 23.	— V modenski
športni palači se je danes pričel mednarodni ženski turnir, na katerem sodeluje poleg domačih ekip, FINI Modena, Edizioni Panini in Cabassi, tudi mehiška reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na prihodnji olimpiadi, ki bo prav v mehiškem glavnem mestu.
Izdi:
Mehika - Cabassi 2:0 (15:12, 15:9) Cabassi-Ed. Panini 1:1 (15:11, 12:15) Ed. Panini . FINI 1:1 (15:11, 15:3)
Svetovno novinarsko prvenstvo v Italiji
Od 3. do 8. aprila bo v Chiesa pri Valmalenco (Sondrio) svetovno novinarsko prvenstvo v smučanju. Tekmovali bodo v veleslalomu in slalomu. Svetovno prvenstvo bi se moralo vršiti v Franciji, vendar je francoska zveza novinarjev in časnikarjev sporočila, da prvenstva ne more organizirati, ter je zato zaprosila italijansko smučarsko novinarsko zvezo CIS naj ona organizira letošnje prvenstvo. Lansko svetovno prvenstvo je bilo v Kranj, ski gori, predlansko pa v Tatranskl Lomnici na Češkoslovaškem.
NOGOMET
Sklepi deželnega odbora FIGC
rtofi.
Deželni odbor Italijanske tietne federacije Je na svoji
tudi nas
metne federacije je seji sklenil podeliti opomine in kazni:	^
globo 2000 lir Aurisini zaradi športnega obnašanja navijač® • ^ ključitev z eno nedeljsko prep®^ jo igranja zaradi grobosti: £*} Jgjijo Ltvio (Muggesana B),
Stellio (Don Bosco) in Leban ^ seppe (S. Anna). Za dve nede J ^ so bih zaradi žalitev simuliranega prekrška	V»'
Rudež Bogomir (Aurisina) “*-jj scovo Claudio (S. Sergio). oPr^p. sta prejela: Braulin Giorgio Roianese) in Gosdan Mauro '"•jjj. panelle). Do 20. 3. 1967 je kvalificiran zaradi žalitve Fasano Aldo (maser Grette).
FIRENCE, 23. - Polprofes^. na nogometna zveza je med “ mi diskvalificirala z en°®"eSti-
■■L
prepovedjo igranja igralca jo, ne Martinellija. Zanimivo psi da zveza ni upoštevala rila pri sojenju prekrška B«** (Como), ki ga je sodnik tudi v časno posial v slačilnico.
• * •
RIM, 23
— Tiskovni urad je sporočil, da je zvezni
t
KYOTO, 23. — V drugi turneje po Japonskem je sovJ^sj olimpijska reprezentanca Pre, p la izbrano moštvo Japonske
(1:»- ^
....................................iiimiiiiititiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<l,><ll(l
J 3 »pUlUUll,	j c avcou* r jVV
nik Giuseppe Pasquale doiocn ^ ja sodelavca za mednarodne '^jope italijanske reprezentance. ^
g,i je bila poverjena trenerj^. Releniju Herreri in Ferrucciu careggiju.	y,
Za sestavo ohmpijske rep^j, tance bo skrbel Paolo Todes^p. medtem ko bo vodil juniorj® seppe Galuzzi.
* * *
mil Z ONSTRAN MEJE
Zmagi za koprske in izolske nogometaše
V Kopru je bil občni zbor plavalnega klubu
nladansldf
Koprski nogometaši nadaljujejo s pripravami za spomiacuu*— prvenstva. V nedeljo so se pomerili na domačem igrišču z ljub Js(j sko Slavijo in zmagah s 4:3. Vsekakor je to pomemben uspel*1 zaseda Slavija drugo mesto v republiški ligi. Koprčani so bil*
tekmo v premoči in bi lahko z nekoliko večjo iznajdljivostjo napadalcev zmagah še z višjo razliko.
Izola pa je odigrala prijateljsko tekmo s Piranom in zmagala s presenetljivo nizkim rezultatom 2:1.
* * 4*
V Kopru Je bil redni občni zbor plavalnega kluba. Udeležil se ga je tudi sekretar Plavalne zveze Slovenije Bučar, ki je klubu izročil pokal za osvojeno drugo mesto na moštvenem prvenstvu Slovenije. Plaketo Plavalne zveze Slovenije pa je prejel znani koprski plavalni delavec Tugomir Brozovič ob 30-let-niči dela v plavalnem športu
Ko so govorih o problematiki plavalnega športa na koprski obali, so poudarili sicer vsestranska prizadevanja plavalcev in vaditeljev, hkrati pa naglasili, da Je težko ra-
------------- 1<r
čunati na neke večje uspehe, ne bo dobil Koper zimskega, ( na. Zamisel o suhem trelULjr4, telovadnici je sicer treba	’
ti, toda to ne rešuje Prob jini ^ celoti. V primerjavi s prejsnj. pi*j tom so nekoliko napredova** M jdtem ko so vateir-sfl
valci, medtem nazadovali. Vzrok je v posameznikov, pa tudi kadrov je premalo Končno j /p
treneš 1
razpravi povedali, da ni preštevilne napovedane rpfr
narja za ditve in meniti.
bo treba koledar
V zimski republiški roko«*gr gi je Slovenjgradec premaga per s 15:7, Ajdov5čino P» * ffP Ajdovščina |e izgubila tudi nom in sicer z 10:13.
a:::::::::::::::::::::::::"......^
CARLO LEVI
n.
BESEDE SO GAMSI
Ko sem se naslednjega jutra navsezgodaj potapljal v najgloblji spanec v svoji sobi velikega hotela v mavrskem slogu, so me nenadoma prebudili močni udarci na vrata in trušč nekoga, ki je vstopil. Ob tej prvi svetlobi sem pogledal in zagledal ob svoji postelji manjšega čokatega moškega srednjih let, ki je imel temno kožo in črne oči in ki mi Je rekel: «Jaz sem Impellitteri!« Bil je neki sorodnik, nekakšen sorodnik v devetem kolenu: spoznal sem ga po široko poševnih očeh kot Jih ima paladin Orlando, želel je, da bi ga predstavil njegovemu sorodniku in mu pripovedoval o ne vem kakšni njegovi trgovini s prekajenim mesom: toda pri poslušanju me je oviral spanec. V naglici sem se oblekel in pobegnil. Hotel sem oditi v Lercaro Friddi (rodno vos Lucky Luciana*) in si ogledati žveplene rudnike. Tam sem v resnici srečal drugi obraz sveta, fevdalno spako, podobo nekega tako oddaljenega in neverjetnega časa, fevdalne spake, ki so bile pri vsem tem še žive in divjo bitko z mršavim: rudarji iz žveplenih rudnikov. Pred mano se je odpiral povsem nov svet, nekakšna povsem druga Sicilija v sočasnosti časov. Impellitteri je odpotoval.
Na hotelskem vrtu me je čakal novi najeti avtomobil. Tudi voznik je bil drug kot včeraj. Včerajšnji voznik je bil nekakšen star, ceremonialen, preudaren in hlapčevski kot kakšen majordom, navajen potikati se okoli s princi in Američa-
ni in uradno dajati stereotipne razlage za vse, karkoli si ga vprašal. Današnji voznik pa je bil nasprotno plavolas mladenič v majici, ves divji na svoj neprikupni, stari avtomobil in vedno pripravljen odpreti svoje srce s pravo otroško ljubeznivostjo. S seboj sem imel tudi prijetnega tovariša, gospoda B., odličnega fotografa, ki Je bil oborožen z blestečimi instrumenti in drugimi drobnarijami, s čudovitimi filtri in teleobjektivi. Bil je svetal, rožnat plavolasec iz Piemonta, malce me-dvedast, miren, navajen potovati po svetu, ne da bi se čemurkoli čudil. Slišal je bil o mojem namenu, da bi obiskal žveplene rudnike in me je zato prosil, če me lahko spremlja. Ker sva menila, da imava pred seboj še dovolj časa (Lerca-ra je oddaljena od Palerma komaj šestdeset kilometrov) in bi moj spremljevalec rad napravil še nekaj posnetkov, sva sklenila, da bova v dopoldanskih urah, preden bi zavila na cesto proti Caltanissetti, odšla še na kratek krožni sprehod po okolici Palerma. Voznik Gianni, ki naju je poslušal, je posegel vmes in nama svetoval, naj obiščeva Monte Pellegrino, kajti kdor ga ni videl, sploh ni videl ničesar. Toda midva sva ga že videla: nedavno sem se vrnil po vsej dolžini te ceste, Po kateri hodijo nabiralci fig s svojimi košarami na ramah, ceste, ki se dviga kvišku prav do kipa svete Rozalije Zaščitni-ce z dolgim vratom in nenavadnim kozjim obrazom, ki je videti privezan na nebo. Na tleh, ob njenih nogah sem videl dve drugi ogromni marmornati glavi, ki ju je razjedel čas, in prekriti z napisi in podpisi s svinčnikom ali pa z izpraska-njem. Bili sta dve veliki zapuščeni glavi. Vprašal sem nekega moškega, potem ko je pomalical ob vznožju svetnice in se pravkar pripravljal, da bi sestopil s svojim otrokom, kaj naj bi pomenila oba fragmenta. «Glavi svete Rozalije, ki sta padli med bliskanjem,« mi Je odvrnil. «Vsaj tako bi radi, da se je zgodilo. Ko sta glavi tako odpadli, ošinjeni od bliska, je sveti Rozaliji vsakokrat znova pognala nova glava.« In dodal je še z razumsko previdnostjo: «Toda tako ni moglo biti: tako velik kos! Toda radi bi, da se je zgodilo tako.« Toda deč-
ko ga je ošinil in se skoraj sramoval njegovega blodnega in slaboumnega skepticizma in slišal sem, kako je rekel očetu, ki ga je držal za roko, medtem ko sta se po poti oddaljevala, z glasom, polnim očitka: »Očka, čudež Je čudež!« Pustila sva torej pri miru goro in čudeže, da bi sestopila proti mestu v nasprotni smeri.
Prečkali smo mestni okraj, ki mu pravijo «Stalingrad», privozili smo pri Porti Carbone na obalo, ki ji pravijo «La Casbah«. Tu nas Je obdalo med venčki vihravih obleke na tisoče dečkov in otrok: neko malo, golo dekletce se Je skušalo povzpeti na pisan voziček, starke so posedale na pragih z dolgimi, bledimi in izčrpanimi obrazi. Neki brivec je bril pod plahto, napeto na palico, kar na cesti svoje stranke. Neka ogromna ženska Je stala znotraj kolibe iz lesa in pločevine iz bencinskih sodov pred stoli in zbitim pohištvom, ki je padlo bog ve odkod pod njen nadstrešek: prodajala je sadje in ko je opazila, da Jo ogledujemo, se Je okrenila kot da bi se hotela umakniti. Neki dečko oblih oči, podoben žabi, je pričel skakati okoli nas, se spakovati, legel na tla in se metal kvišku samo zato, da bi vzbudil našo pozornost. B. mi je pripovedoval o revnih četrtih in periferijah velikih mest, ki jih je obiskal. In Gianni, za katerega Je imela ta tuja beseda gotovo drugačen pomen, nama Je rekel: «Ta periferija ni dobra. Ce hočete videti kako drugo periferijo, v Palermu jih je kar dovolj. Celo v središču mesta. Poznam vse te periferije. Ce hočete, vas popeljem tja.« Prešli smo via Roma in via Maqua-do, šli mimo blazne groteske na poštni palači in mimo neizmernih stebrov, napihnjenih kakor pnevmatike pred njo, za katero se Je množica gnetla skozi mala vratca, in v kratkem prispeli po ulicah in cestah do «periferije» našega vodnika. Za luknjastimi okopi, pod zavesami in premičnimi kulisami rjuh in srajc so otroci in ženske polnili male uličice. Ulica Capraio, Ulica del Fomo ai Maestri d’Acqua, koder zrak izgine in vstopa ves zelen in siv skozi špranje med visokimi hišami in kjer dekletca nosijo v naročju še manjša dekletca:
rizof*
predstava «najnižjih» iz Neaplja, isti prizor kot p--	-
drugih krajih in mestih italijanskega Juga med ubo8lAtfl1 prijaznim ljudstvom. Pred slehernimi vrati je delal °v pf* ki so ga obdajali vznemirjeni tropi otrok Na oknih so / kazovali obrazi žena, tako številni, da bi lahko napol1*1 prostor z blestečimi in iskrečimi se očmi ter upornih*1 ^ V nekem kotu, pred majhno črno sobico, je sedel na v f ljenem stolu starec, ki je potrpežljivo oblikoval franc1*5* ladine. Imel Je krožnik, prepoln glav, pripravljenih kot nibalski obed in natikal jih je na ogrodje s kavljem v s jf®. Drugi paladini iz sladkorja pa so v prečudovitih barvah, ^ brnim ln zlatim orožjem ter rdečimi in sinjimi Per^ p*rli**c na čeladah, stali v izložbicah kakšnih zanemarjenih tr? ^ skupaj z rožnatimi golimi ženskami okobal na petelinin M paj z Bartalijem na kolesu. Ti paladini so se morali P ^ med prvimi zato, ker so jih navadno podarjali otrok0 praznik vseh svetih prvega novembra. In kupovali t l>fl na obroke in prinašali, kadar bodo imeli, pet ali dokler jih ne bodo ob koncu oktobra, seveda, če jih bo<J0 gli popolnoma izplačati, odnesli domov. Tudi tukaj 5“ spremljali dečki, se rinili okoli nas in tudi tod je nel{^0 S**^ kal kakor žaba, samo zato, da bi ga opazili. Medtem *bel!^ se ob takšnem spremstvu odpravljali, se je prikazal n» ^ oknu kakor privid prečudovito bel, rožnat in črn obr^L). \ vedne deklice s svetlečimi se lasmi in smejočimi se tem obrazu, ki je zmagoslavno blestel sredi bede, sm° li v avtomobil, ki nas je čakal za vogalom bližnje ul,iClCrjv ^ B. Je predlagal, da bi skočila še po obalni cesti V Bagherie, po kateri sem se vozil sem ter tja v obe dan prej. Rad bi izkoristil za svoje delo sonce, ki Je 'lJror jalo na spremenljivem nebu, po katerem so se podih * oblaki. In soglašal sem z njim.
•Znameniti ameriški gangster italijanskega rodu (Op. PreVA(j|J
(Nadaljevanje sl .
(JREDNIATVO: TRSI — UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Pu4t.ru predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvio PelllCO 1, H, Telefon 33-82 - UPRAVA:
Četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFR* posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno SFRJ AD’T jZS Ljubljana, Stan trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: > na oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca:
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih krn*ln Italije prt »Socletš Pubbllcltk ItAUana« — Odgovorni uree-ei- STANISLAV RENKO -
TRSI - UL SV FRAN . .A il 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur' „ ^ 100 din 110.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi 11 trgovski 150. flnančno-upra ml 250, osmrtnice 160 lir - MjaU ogia« 40 lir beseda - Oglasi x . Izdam t-> tiska Založništvo tržaškega rska Trst