lz Jugosiavije. Novl okrajai šolskl nadzornikl. Ker ie tnintstrskl svet razveljavil imenovanja okrajnih šolskih riad-orn!kov za. bivšo Kranjsko, ki jib ie samovoljno imenoval poverjenii za prosveto dr. Verstovšek, je minister prosvete irn:.! >val nove ckrajne šolske nadzornlke, in to: za šolski okrai Činomel. Konrad Barle, nadučiteij v Crnomlju; za šolski okraj Novo mesto Janko Grad, okr. šolski midzornik Novo mesto; za šolski okr«) Kr.ko Ljudevlt Stlasny, dosedan)! .olski nadzornik v KrSkem: za kilskl okraj Kočevje iosip Novak, dosedanji šolskl nadzornik v Kočevju; 2a šolski okraj Lltlja Avgust Pirc, učitelj v Ljubljani; za šolski okraj Kranj Vilibald Rus, šolskl vodja v Kranja; za Soiskl okrai Radovljica Josip Turk, šolski ravnatel) v Logatcu; za šoJski okraj Kamiuk Matko Kante, okrajni Solski nad-ornik v Kasnnlku; za Solski okraj Ijubljanska ok'.iica Andrej Rapfc, učitel) v Ljubljaai; za mesto LJubliano in zn vse meščanske šole ita bivšem Kranjskem Makso Hočevar, strokoTii učitelj v Ljublianl. Imena novih nadzornikov prina.a tudi »Narodna Prosveta«. Dekretl za Lmenovane okralne Solske nadzornJke s& že odposlanl. — Ituenovanja okrajnU. nolshth aadzornlkov so Jzvršeoa. Minister prosvete se jc trdno dr_a) načela, da ne prezre pcdrejenih oblastl fa jc sta nadzornike imenovaJ sarno one, ki so blli vsebovant v predloglh na seji vlSjega Solskega sveta. Dasl so nekateri nad_orn_ki imenovanl proti vol]i in mišl.en.u večhne slovenskega učitelistva, vendaT je fzglnll \% tnhilstrove llste nadzornlkov glavnl mad-2, ki ga vsebuje nadzoraiška Usia poverjenika xa uk tn bogočastje v Ljubliani, t. l nadzornik Simon, katerega imenovan.e bi Wlo po prevratu v vsaki drugi dr?ivi — nemogoče. Do danes nismo o tem sluča]u }avno razpravlja11, vendar so se našl zastopnikS v.trajno in kousekventno borlli proti Imenovaaiu Slmona ia nadzornika v Jugoslavijl. 0 llstl sana nc bomo govorill, ker ačHeljstvo dobro samo pozna svo)e može in nasprotno tudi novormenovani nadzorniki dobro vedo, v koliko jim Je račuiiati s tem, da bodo vživali raupanje tičitelistva. Korek nosti tnlnistrovega imenovanja ne moremo oporekati, ker se je mtnlster trdno drial določH zakona ki Je pri tem tiidl upošteval soodločbo pokrajlnske Soldce oblastl, bkrati je p_ s svojo delno Izpremembo nadzorni§ke liste ljubljanskega po'L-.ie ništva za uk in bogočastje popravil pristne sprelete predloge viš. šol. sveta ln krlvko, kl se ji je zgodila na podlagi nepravilno sestavljeneca višjega Solskega sveta v Ljubljani in nepravilno in prlstojno vpoklicanih zastapnikov v njem. Vse te nepostavnosti in prlstranostl smo konštatirali že po imenovanju Vrstovškovlh nadzornl- kov. Kljub temu pa ne moremo pretrcti naiil načelnih zahtev, da bl ilh zopet ne poudarill: 1. Zahteva organizlranega učlteljstva }e, da se Imenovanje nadzornlkov ne tzvrši brez or_a__zacije, še manj protl volji ojganSzaclje, ker » nadzornlki določeni _a to, da nadzorujejo _¦ lmajo opravka z učiteljstvom, s katerim spot«^ zuiono naj bodo torej tudi lmenovanl; 2. N_Č«S na zahteva učiteljstva je, da s! sauno voli ____t* zornike, kl naj bodo v pedagoško • didaktlšk« ozlru odgovornl edlno okrajnim, ozlroma p»krajinsklm učlteljskhn konferencam (skupSč^ narn); 3. Da se uveljavl demokratlčno naCdt dostopa vsemu učiteljstvu do nadzornlšklh mest tn proste konkurence pedagoških zmožnosS, vzlraja učiteljstvo prl ra_p>-U nadzornlikilmest. — 2a ta načela se _ma učiteljstvo borltl 5e uadalje! Nikakor ne mislimo podpirati »narhije v državni upravi, ampak se hočemo borttl m čimprej_.nio uveljavljenje rednlh upravnlh raamer m stalrtib načel v državnl šolski ttpraft. Vprašanje, v koliko učiteljstvo prlzna nove nadzornike, pa prepuščamo učtteljstvu In v prvi vrsti novoimenovanhn nadzornikom samlin. držeč se načela: da se vnanje prlznanje pridobi laiiko tudl z nasiljem, drugo je pa, če si osvoj« prlinanje v srclh učiteljstva. Ce bodo novi nadzorniki zastopal! trezne zahteve in interese očiteljstva, bodo tvorili eno z uč.teljstvom in prove vez med šolsko oblastio in tičiteljstvom — v tem slučaju bodo našli tudi v vrstah učiteljstv« trdno, neprisfrano in zanesljivo — oporo. — Odllčen gost — tov. Jovan P. Jovanovfcž v Ljubljanl. Od pretečenega petka hnamo v na-1 sredi v Ljubljani odličnega gosta, minlsterljaln«ga tajnika tov. jovan. P. Jovanovlča Lr Beograda, ki je sedai nameSčen v Beogradu v mtalstrstvu prosvete. Z veselim srcem smo pozdravitt v naši srcdi mllega nam gosta, starega znanca uašega in prijatelja. Tov. Jovanovič je bll prvt srbski učiteli, ki ie ustvar.l vez med slovenskim in srbskim učiteijstvom. Leta 19C5., ko }e prliei k odkritju Prešernovega spomenika, }e prlij^t tudl v misljl, da ustanovl stalno vez med stevenskirn učiteljstvom v Avstrljl in učlteljstvoai v Srbijl. Udeležil se ie I. 1908. tudi uč^iake skupščine v Kadovl)ki rn ie prlpeljal s .ebo) S« druge tovarlše - organizatorje tz Srblje.' Tu ie že kia 1905. vložtl prvo kal ujedinjenja jugcslo vanskega učiteljstva v Sloveniji. Tov. Jovanovič je bll svojedobno urcdnik ..Prosvete" v Kt*gujevcu in pozneje tamošnji župan. Naj mu ostane bivanje v naši sredi sedaj, med osvobojeniml državljani prijetno ter želimo. da prldc .op«t skorc uieJ nas, ker nam bo vedno dobrodc<-l! — Poidrav macedonskega ačltelistva 8_ovenskemu nčlteljstvu. Ljubljansko poverjeništvo UJU je prejeio slede.o brzojavko: Prllep, 14. oktobra. Na djelu iijedlnjenja lugoslov. učlteH _tva drugovi i dnigarice naše di\-ne iMacedonl)« ostvar-ju današnji ideal na5eg plemeua na teinelju krvnog sorodstva i bratske lhibavl « tota poshi grle Vas. -- Spasoje Hadži Pc?ovl_. 6)a« sr!a\T.os odbora. — Solski prosram b_ .taliiče -ocialne _•mokracljo v Sloveuiji do Javnlh oa_iešč-_tcev. Izvršilni odbor socla!no - demokratične stran&e v Ljubljanl je lzdal v 236 Stev. »Naprejaa pro> klamacljo s proKramom svo}e stranke za volltve v konstihianto. Proklamacija )e naslov.je-nsi: Sioveiiskemu delavskemu ljudstvu k volitvajn v i.O7istituanto! Progra-m je zanimiv po vsei svoti \sebini za orijentacijo giban.a mas v na5j novi državi pri bodočih volitvah. Za naš llst, kot fcformatlvno glasllo, prkle v poštev le stallšče te stranke do Sc.stva ln do naiega starni, kateri točki zasledujemo pri vseh strankah. Prlnašarao obe točki, ki se glastta dobesedno sledeCe: Vsaka re.orma bo le tedaj uspešna. Łc s« .e bo znalo Ijudstvo prav poslužiti in zarad. tega je dobro Solstvo mijen pogoi vs-akega na^ predka in konfne osvobodltvc delavskega razreda. Zahtevamo torej temel.lto Solsko relomro. ki naj predvsem osvobodi šolo vseb vpllvov kapitala. cerkve ln milttarlzma [n jo napravi sposobno za zdravo vzgojo nara4ča|a !n za razširjapje in utrjevan!? resničncga in korlstnega /.nanja. Vsakemu nadarjenerrru otroku brex kjerae mora biti pot do najvlSie iiobrazt.e: za .*o•¦*¦ je treba ne le da }e pouk brer^lačen, da dob« šolsM otroci vsa potrebr.a učna sredstva, arapak tudi srcdstva brez katerlh je u_peš^_ pork iluzortčeii, torei hrano, obleko, prosto vožnjo. prosto zdravljenje in zdravlla, in ker zabtevajo razmere tudi stanovania. OtroSka iu mladinsku zavetišča, dii_Jki do;nov., di]a_ke fcuhmje roorajo vsej sposobni mladini omogočitl pristop do vse kulturc in do vsega posameznlku to narod¦fii celoti enako potrcbnega zninja. — Tudl javol namešiencl vseh strok, ki so v rnnoglh slučaila še v 3lab_e_n r»oložaru, kakor ročnl delavci, so imeli doslej !« v sociialnlh demokratlh odkrlte in resne zaK^vornike, ker vtdiio tudi v n)ib Izkoriščane člatie delavskega razreda. Našc me.čanske stranke so sc branile uvedbe modern« službene pragmatike za uradnlke in usluibeoce. ker hočeio, da ostanek> gmotiK) hi duševno odvisui ne le od svojih delodajakev, artipak tudi od polltrčnlh strank. —- Zavarovanjie nčiteljsiva v Jugoslavijl f* slučaj smrti. Društvo, ki ima ta namen ni med -slovenskiui učitelistvoin novo in ie ?.e x_ayoa ustanovljer.o, vendar se je delokrog tega dr»štva dosedaj raztezal le na Slovenljo. Zove se »Jubilejska Samopomo.«. Nn. občnem zbor* jtoe 27. avgusta 1920 je razširilo to društvo svoj delokrog na vso Jugoslavijo. V današnji številkl priaaiamo izpremenjena pravila, s kateriml Izpremlnja ln razširja društvo svol delokrog. Opoiar)amo učiteljstvo na to izpremembo ta poziyamo učrteljstvo, da se zalnteresirajo za to _ospodarsko društvo in prljavijo v čknvečji merl svoj pristop k društvu. Posebno opozarjamo na to jvedsednike okrajnih učlteljskih društev, da »tavijo mformativno ia agitacijsko poročlla o iejo atanovskem društvu tia dnevnl red prihodnjega zborovanja, da društvu v čimvečji meri porauožimo njega člene ln okrepimo gmotni In s »etn socialiii položaj našega stanu. —- Ptujsko mestno uilteljstvo ie tmelo dne 22. septc-mbra t. l. skupno konferenco in je sprejelo soglasno sledeče resolucije: 1. Ptujsko mcstno učitelistvo globoko obžaluje začasno uklnjenk mestnega šolskega sveta v Ptuju in podrejenje mestnega iiudskega in meščanskega Solstva ptu]skermi okrajnemu Šolskemu svetu, Jcer j« mestni šolski svet nad vse požrtvovalno in uspešno deloval za procvit in* razvoj narpdnega šolstva mesta Ptuj, kl je bilo do prevrata popolnoma ponemčeno. Kolikejca pomena ie bilo delavanje mestnega šolskega sveta za obmejno, prej ponemčeno mesto v narodnem oziru, morelo preceniti lc tistl, kl poznajo obmejne narodnostne razmere. 2. Ptujsko mestno učiteljstvo odtočno protestira proti raz.pustu mestnega šolskega sveta in zahteva, da se da mestu Ptuju zopet mestni Solski svet v Interesu narodnega šolstva v obmejnem mestu. 3. Ker je mestno učltefjstvo brez zastopnika v okrajnem šolskem svetu zahteva, da se da mest. učit. zastopnika v okr. -Dtekem svetu za čas, dokler ima okr. Solski svet agende tnestnega Solskega sveta. Olede stanovanjskega vprašanja je ptujsko mestbo učiteljstvo edino v tem, da se naprosi ptujskl jnestnl sosvet, da odkaže v zmislu zakona o izpremerabah in izpopolnitvah zakona o narodnih iolah z dne 19. aprila 1904, razglašen v Urad-' nera llstu št. 144, 1919, mestnemu učiteljstvu brezplačna stanovanja in ogrev ali povračilo za to v denarju. — Prlčetek Solskega teta 19Ž0/21 na Uubijansklh obrtno • nadaljevalnih šolah. Na obrtnooadaljevalnih šolah v Ljubljani se prične šolsko leto 1920.1 v nedeljo, dne 17. oktobra 1920, z vpteavanjem od 9. do 11. ure dopoldne, in sic€r:.: 1, za strokovno Jiadaltevalnico za mehansko tehnlške obrtl v vodstveni pisarni I. mestne deike liudske šole v Komenskega ulici št. lv; 2. za strokorvno nadaijevarnico za stavbne obrti v vodstveni plsarnl II. mestne deške ljudske šole aa Cojzovi cestl št 5/1.; 3. za tnoški oddelek strokovne nadaljevalnice za unietne in oblačilne obrtiv vodstvenl pisarni IV. mestne deške ljudSke žole Na prulah St. 13/1.; 4. za ženski oddelek Strokovne nadaljevalnie za umetne in oblačilne ObrtJ v ra-vnateljski pisami I. mestne dekliške meščanaVe *ole na Sv. Jakoba trgu št. 1; 5. za Splošno obrtno nadaljevalno šolo v vodstvenl pisarni III. mestne deške ljudske Sole na EriavSevl cestl 5t. 21/11. Vajtnci In vajenke se moraJo pri vpbu izkatl % odpustntco Jjudske Jole ter ¦prlspevati 10 K vplsnine za učila. Pouk se prične jvrihodnji teden. Katere dneve se bo poučevalo, aaznani vajencem ta vajenkam prl vpisu Solsko yodstvo, ki daie vsa podrobna poja&nila. Obisk abrtno - nadaljevalnlh Sol ic za vajence in vaKnke v ?.ml$l;t 3. cdstavka § 99. b) obrtnega re4a obvttten. Uetodajalci in delodajalke so dolini skrbeti *a redni Solski obisk. Protl onemu, ki bl to svo>o dolžnost zanemaria!, se b<j kažensko P<MtapaIo. — U(ltel)stvo obrtne nadaHevalne žole v Celjja bo preiemalo v Solskern letu 1920/21 kot -nagiado *ta pouk od 1 tedenske ure na raesec ln aker kvaiificirano a 65 K (1 ura + 16.25 K) brez ¦fepHa pa 60 K (1 ura ~» 15 K). Pouk se pričme V nedeUo, dive 10. oktobra t. l. — V LJubljanl bo prejemalo kvaliiiclrano učitel.lstvo 80 K in nekva-Hcirano 65 K od tedenske «re. Uredn. — NtokasoosJ »SlOTenskega Naroda«. Dne 19. t. m. je priobči! »Slovenskl Narod« notico s Koro&keKa v katerl Javno sramotl nekega naSega tovsrlfca In tovarlšico s — strah>pet:i. Ct U. po stanovib pričnemo presojati odhod naših Jjudl s KorcSke, potem bi dall mnoglm drugim, kl se Blso ni« pol tiliko dcsponlrali, k&t se Je flaSe nčitelistvo na Koroškem, prvenstvo pred Mfiltel)stvoTn Vendar se nam zdi skrajno ne- okusno razpravljati v sedanjem času o taklh stvareh in na podlagi posame_nih slučajev lemati javnu ugied celemu stanu. Posebno neokusno je to za onega, ki ve, kako zbegana navodila in kake direktive so dajale tiaše centrale Iz LJubljane svojemu uradništvu na Koroškera -takoj po neugodnih vesteh o izidu plebiscita. Naše aradništvo ima pač pravlco do dvoma, da bi našlo v našl javnostl in pri merodajnih činiteljih ono upoštevanje in zaslotnbo, ki jo rabl v takih trtnotkih. O kakem zasiguranju in garancijl za pozncjso eksistenco, kadar se vrže naše liudi v ogenj za narodiio stvar — ni niti govora. Naša lavnost in naši vladajoči činitelji iščejo ie volitične strankarje, oni pa, ki so se eksponirali oa Koroškem za narodno stvar, naj si iščejo nadaljnc eksistence — sami! To jc bridka preiskušnja, ki jo bo preiskusila ve?ina koroškega uradn^tva sedaj že v drugo. Potem se bo pa našel kak go.spod, ki bo »z visokega stolca« javno vrgel še krivdo o neugodnem lzidu plebiscita na na$c uradništvo in učiteljstvo. — Brezplodno sramotenje, ki pada na naš stan potom notice v »Slovenskem Narodu*, pa tudi javno najodločneje obsojamo in najsi ga je zaknvil kdorkoli. Stvari ne koristite s takitn pisanjeml — Nasilje Nemcev na naše učlteljstvo na KorošKem. Listi poročajo dacvno o nasiljih, ki iili Nuitui jKičenjajo nau našim učite.istvom ra ^oroškeui Najbolj v želodcu je boioveJjskim ncmškutancm predsedmk Nar >inega iveta nai učitelj Mahkota. Proti temu je naperjeu ves njihov gnjev, in javno govore, da se mu bodo krvavo maščevali. Dne 13. t. m. so mu nabili na hišo mrtvaško glavo in prižgdii poleg uie svečo. — Usposobljenostne preizkušnje za občo Ijudske In za meščanske šole v Marlboni s s!ovenskim, oziroma s slov. in nemškim učnim jezikom se prične pri podpisani komisiji na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v jesenskem roku 1920, dne 8. novembra 1920. Pravilno opremtjene prošnje za pripust k prelzkušnji naj se po k>lskJli vodstvih pravoCasno predlože okr. §olskim svetom, da bodo najkasneje do 25. oktobra t. 1. v rokah izpraševalne koraisije. -— Soildarnost z Ijubljanskirn učiteljstvom. Puejell smo: ^Metliško in črnomaljske učiteljstvo je zborovalo 14. dne t. m. v Crnomlju tn soglasno sklenilo, da ne začne s poukom v obrtnl nadaljevalni S.oli prej, dokler se mu ne zagotovi 100% povišek nagrade za pouk priznane z nare-ibo deželiie vlade za Slovenijo i 30. apriJom 1920. štev. 200. Kje ste, drugi tovariši?« — OsrednJe društvo iugoslov. profesoriev in verouk. V »Jutru« z dne 17. t. m. št. 49. čitamo: »Osrednie društvo iugoslovanskih profesortev ie sklenilo na svoiem ustanovnem zborovaniu v Beosrradu ori razoravi o reformi srednfih šol. da se odnravi verouk tia višfi srednii šoli kot obvezni nredmet. S tem Dridnbi šo-la na času za v živlieniu notrebne predtjiete. verstvo oa nič rre izeubi. ker so izrabliali katehet! te ure večinoma za Dridobivanie diiaštva v svole strankarske namene in se vsak kristian v štirih letih lahko do dobra nauči. kar .tiu ie treba zaati iz verstva. Neki crlovski nrofe.^T se ie izrazil pri tozadev ni debati. da ni treba. da bi se v višjih razerdih ubijal čas z doka_ovanjeni raznih bajk.« — Poverknlštvo za kmetljstvo * Uubljaul nam je pofialo sledečo notico: »Učiteljem v vednost. Za priredltev kmetijsko - nadaUevalnega tečaja za učJtelje, kl se je vrJil na kmetijskl Soli na Ormu od 19. julija do 14. avsusta t. 1.. je bilo kredita 20.000 K. Da bl se lažje Izhajalo, se je prvotno na 5 tednov doloieni teča} skrčll na 4 todne, število učlteljev pa od 20 na 16, Kredit porabH se }e sledeče: Za prebrano In vso drugo preskrbo uiiteliev se }e porabllo 15.640, za pouk 3050 K in za potnlne, ki so se imele po razptsu % orfrom na razpoložnl kredit ornellti le na »dejanske« lzdatke, pa 1011 K, 1. katere_a zneska so se dajale podpore od 20 K do 224 K. Prebitek 300 K se ie določil za nakup strokovnc knilge, kl se ima razdeliti jned prizadete udeležence. Po tera zaključku »e Je porabilo za vsakega udeležecca v štiritedenskera tečjtju aad 1000 K državne podpore. Zaradi tega nastaja z_ prlhodnje tečaje opravičeno vpralanie — z ozlom na poiave nezadovoljnosti — all W nc ka- saio dajati zanaprei učjteljem raje primerne denarue podpore na roko, da bi se omogočil obisk takih tečajev ua Orinu, ki se prirejajo v intere&u učiteljstva samega.« — Trgov8ko in obrtno Solstvo .v SJovenlJL V svrho, da se pospešuje trgovski, konzularra in obrtnl študij, tr^ovsko - industrijsko in obrtno-nanstveuo dclo in praktidia izobrazba obrtnikov in trgovcev v Sioveniji, se nabirajo pri javnih In zasebnili činiteljib prostovoljni prispevki k fondu za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani. V ta fcmd se steka tudi državni prispevek, določen v proračuuu. Fond za trgovsko iu obrtno šolstvo se bo uporabljal m ustanove In podpora slušateijein trgovskih učilišč, kouzularnih akademij ia obiskovalcem obrtnih učilišč v inozeinstvu in na domačih zavodih, nadalje absolventom oinenjunUi šol zaradi nadaljevanja študij ua inozemskili šolab, kandidatom za učitelje na domačih trgovskih in obrtnih učiliščib, v svrho praktične ali znanstvene izobrazbe v inozemski trgavini, industriji ali obrtu in za pospeševanje trgovskega in obrtnega šolstva sploh. Nabiranjc prisptivkov za ta fond in njega uprava sta poverjeni cxiseku za upravo fonda za trgovsko ih obrtno šolstvo v Ljubljani. - Poziv! Učiteljske vdove in sirote t mllostao pokojnino v Sloveniji, ki io prejemajo ali ne, predlože svoje nekolkovane prošnje na podpisano drjstvo do 6. novembra t. L, ker ie mogoče, da bi ziiali dobitt potem kak draginjski prispevck. V prošnji je navesti naslov in pošto; dalje koliko sedaj prejeina mesečuo, kakor tudi kak zaslužek še imajo. Opisati je na kratko tiboštvo, ki ga naj da prosiiec(ka) uradno polriiti šolskeniu vodstvu, župniku a!i županu. Društva vyok:>j. učiteljstva, v Ljubljani, Marm^tova uL štev. 18, dne 14. oktobra 1920. — Predsednik. — Cena šolskih knjlg. Dodatna naredba poverjeništva za ;ik in bogočastje o cenah Solskih knjig določa, da velja naredba z dne 26. avgusta t. 1., št. 330 za šolske knjige na ljudskih in meščaiiskih šolah ter tudi za učne knjige na srednjih in njim sorodnih šolah, za slednje z dostavkom, da je razen odobrene cene dovoli«na kvečjemu 20% sortinentna doklada. — Kraetiisko-gosDOdiniski tečaii po deželi. Poverieništvo za kmetiistvo oriredi to tesen t>et -ospodiniskiii tečaiev. ki bodo traiali od dne 15. oktobra do dne 23. decembra t. 1.. in sicer: v DolenH vasl ori Ribnici. v Podbreziu na Gorenlskem. na Vrhniki. v Ormožu in v Crni nad Prevaliarni. V tečaie se sorehnek) dekleta iz bližni. okolice Da tudi od drueod. ako dobe v kraiu samem ali Da v nleea bližnii okolicl Dotrebno stanovante. — Tajništvo »Jadranskega zbora« v * Ljubliaoi pozivlja vse blvSe predsednike in člane Narodnih svetov v zasedenem ozernlju, da prijavijo nemudoma svoje naslove poslovalnemu odboru »Jadranskega zbora« v Zagrebu, Markov trg št. 6/1. Ker se vršl II. konsres »Jadranskega zbora« dne 31. oktobra in 1. novembra t 1. v Beogradu, na katerem se bo razpravljalo o vseh važnih politlčnlh vprašaniih naše zasedene domovlne, je nujno potrebno, da se vpošljejo te prijave pravočasno, kcr le na ta način bo inogoče poslatl pozvanim delegatom pozivne legltimacije Z3 udeležbo na kongresu. — Tajništvo »Jadranskega zbora« v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3/1. — Učiteljska Tiskarna v Ljubljani bo založlla doprsni kip prestolonaslednika Aleksandra, ki bo prrmeren za šole ra tudi za prlvatne hiJc. Kip izdela kipar Repič. Dvorni maršalat jc poslal v ta namen Učiteliski tiskarni dve najnovejŁi fotografiii prestoloiiaslednika Aleksandra. — -lanarlna ln darlla za učlteliskl konvtkt Uditeljstvo deJke !n dekliSke Sole v Trbovljah n;imesto belih cvetk na mirovni dom l]ubkega Karbita, sinka tovarlSa Karla Omerze, 70 K. — Hvala!