Listek. 771 kar se tiče njiju vsebine, oskromni, prav zelo oskromni. Ali je bilo to koncesija širšemu občinstvu ali odpočitek po silnih vtiskih, ali pa verjetneje: staro ljubljansko zl6, da nimamo poštenega klavirja za Brahrnsovo sonato ? K. Hoffmeister. Dornen. Von Simon Gregorčič. — Dunajski leposlovni polmesečnik »An der schonen blauen Donau« je priobčil že večkrat prevode iz slovenščine. Tako je prestavil na nemški jezik g. B. Krek Kersnikovo »Rojenico« ; g prof. Stritar pa je priobčil prevod svoje pesmi »Spomladi le nikar.« Zadnjič ^štev. 21. str. 497) pa je prinesel prevod Gregorčičeve pesmi iz peresa Gojmira Kreka. Evo ga ! Domen. Wie pranget ihr schon, ach, wie duftet ihr siifi, Ihr Grabhiigel schmiickenden Bliiten ! Wol pflanzt eine liebende Hand euch hieher, Ein liebendes Herz muss euch hiiten ! Und dennoch . . . wer weiC, ob aus euch wol spricht Die Liebe, die einstige Treue ? Nur Siihne fiir Unrecht gar seid ihr vielleicht, Vielleicht nur der Ausdruck der Reue. ' Hat wohl nicht die Hand, die so zart euch jetzt pflegt, Einst Jenen ohn' Gnade gehetzet, Hat Dem sie nicht, der unter Bltimelem schlaft, Mit Dornen die Seele verletzet ? Dami kam wol zu spat, ach, ali eure Pracht, Sie passt nicht aufs Bette des Todten : Den, dem ihr da bliiht, freut die Bliite nicht mehr, Der Dornen gar leicht kann er spotten ! Ins Leben die Dornen die Bliiten aufs Grab ! Wol umgekehrt ziemt es dem Geber: Ins Leben saet lieber die Bliimelein uns, Die Dornen hebt auf fiir die Graber ! m. p. »Plesanka«. Citamo v hrvaških listih, da je pod tem naslovom v vseučiliški knjigarni Roberta Ferd. Auerja izšlo osem izvirnih novih plesov za klavir, katere so zložili samo hrvaški skladatelji. V ,,Plesanki" so te-le skladbe: Dalmatinsko nfirodno kolo ,,I opet !" zložil Fr. S. Kuhač, ,,Sarajevska četvorka", po bosanskih in hercegovskih narodnih melodijah sestavil Sandor Bosiljevac, ,,Jerino kolo" (salonsko kolo v figurah), zložil F. S. Vilhar, valček ,,Un scrupule", zložil Nik. Fa/ter, polka francaise ,,Po ko-privnički", zložil Toma Sestak, hitra polka ,,Pozdrav Osieku", zložil Ante Stohr, polka mazurka ,,Golub i golubica", zložil Fr. S. Kukač, in ,,Pozdrav iz Splita", zložil Vjeko-slav Ruzič, — Kritika pravi, da so te skladbe vrlo lepe in dosti vrednejše od nemških plesovnih albumov. Cena zvezku l gld. 50 kr. »Zlata Praha«, ta izborni češki ilustrirani tednik, katerega ureduje prof. Ferd. Schulz in izdaja največji češki založnik J. Otto v Pragi, završila je nedavno svoj deseti tečaj. »Zlata Praha« se, kakor smo to že naglašali,, po vsi pravici meri z nemškimi ilustriranimi listi, tako da bodi onim Slovencem, ki so vešči češkemu jeziku, tudi letos toplo priporočena. Sotrudniki so ji najboljši pesniki, pisatelji in umetniki češki. Iz tujih književnostij prinaša »Zlata1 Praha« v posebni knjižnici najboljša dela v dovršenih pre- 772 Listek. vodih. Naročnina ji znaša za vse leto 9 gld. 50 kr., za pol leta 4 gld 75 kr. in za četrt leta 2 gld. 38 kr, prejema pa jo »Administrace ,Zlate" Prahy', knihtiskdnia J. Otty v Praze, Karlovo nam. 34.« Znameniti grobovi. Dne" 24. vinotoka je umrl na Dunaji sloveči glasbenik Jožef Hellmesberger v 64. letu dobe svoje. Porojen na Dunaji, sodeloval je že leta 1847. v umetniškem življenji dunajskem, bil leta 1851. imenovan za profesorja goslarskega pouka na dunajskem konservatoriji, leta 1860. pa za prvega koncertnega mojstra dunajske opere. Kesueje (leta 1865.) je prestopil kot prvi goslar v c in kr. dvorno glasbo, kateri je bil nato tudi ravnatelj. Zajedno je ravnal dunajski konservatorij, kjer si je pridobil izrednih zaslug. Hellmesberger je sestavno gojil komorno glasbo, ustanovivši sloveči Hellmesbergerjev kvartet, katerega je vodil do leta 1887. Cesar ga je odlikoval z redom železne krone III. vrste in z viteškim križem Frančišek-Jožefovega reda. Dne" I. m. m. je umrl v Krakovem jeden najslavnejših zgodovinskih slikarjev sedanje dobe, Poljak Jan Matejko. Porodil se je dne" 30. malega srpana 1838. leta v Krakovem, hodil potem v dunajsko akademijo in že v 29. letu svojem izdelal znamenito sliko »Državni zbor v Varšavi leta 1773.«, za katero je dobil na pariški razstavi prvo nagrado. — Nato je izvedel sijajno vrsto slikarskih umotvorov ; sosebno slove" velike zgodovinske slike »Prizor iz poljske revolucijske vojne«, »Dvorski norec kralja Sigismunda III.«, »Unija poljsko-litavska v Lublinu«, »Ivan Grozni«, »Bitev pri Tannenburgu leta 1440.«, »Jan Sobieski pred Dunajem«, »Poljska konstitucija dne" 3. velikega travna 1792. leta« i. t. d. — Od leta 1872. je deloval Matejko kot ravnatelj slikarske akademije v Krakovem ter vzgojil dokaj znamenitih slikarjev, med njimi Pochwalskega. Pokopali so slavnega umetnika ob državnih troških. Dne" 6. m. m. je umrl v Peterburgu največji ruski skladatelj Peter Čajkovski. Porojen dne" 25. grudna 1840. leta v Votkinsku, bavil se je najprej s pravnimi študijami, ko pa je Anton Rubinsteih ustanovil peterbufški konservatorij, stopil je v ta zavod in potem služil za profesorja na konservatoriji v Moskvi, kjer je ostal do leta 1877., ko se je dal iz zdravstvenih ozirov vpokojiti. V zadnji dobi je živel časih v Peterburgu, časih v Italiji in Švici. Čajkovski je zloži! poleg mnogih simfonij, koncertov za klavir in gosli, ruskih ndrodnih pesmij, ouvertur i. t. d. mnogo oper, ki slove" tako v Rusiji kakor po širšem glasbenem svetu. Najvažnejše so ,,Pikova dama", ,,Kovač Vakula", „Opričnik", ,,Vojvoda", ,,Telesni stražar", ,,Undina", ,,Mazeppa", „Devica Orleanska" in ,,Evgenij Onegin". Lani ga je vseučilišče v Cambridgu imenovalo za doktorja glasbe. Članek »Slovenske in nemške čitanke na naših srednjih šolah« se bode v našem listu nadaljeval šele prihodnje leto. V dosedanjih poglavjih je pisatelj g. prof. V. Bežek. dovršil splošni del ; posebna razprava o Sketovih čitankah pa bode precej obširna, zato jo je g. pisatelj odložil za bodoče številke. Toliko našim čitateljem na znanje. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. °° kr- na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »NaVodna Tiskarna« v Ljubljani.