381
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Na Ogerskeui je nastopila nova doba; začasno so nehale vse ustavne oblastnije in na njih mesto je postavila vlada svojo opravnijo (administracijo). 5?Wien. Zeitg." razglasuje lastnoročne pisma Njih Veličanstva na ogerskega kancelara grofa Forgacha , na generala grofa Palffy-a, na ogersko namestništvo in na ogersko kurijo. S temi pismi je ustavljeno (suspendirano) skupno delovanje namestniskega svetovavstva, in ob enem se razpuščajo vse do sedaj še ne razpuščene zastopništva županij (komitatov), okrajn in kr, mest. Grof Palfl*y je za deželnega poglavarja izvoljen, kteremu imajo pokorne biti vse oblastnije. Vojaške sodnije imajo po vojaškem kazenskem zakoniku od leta 1855 soditi tudi hudodelstva po ljudeh, ki niso vojaki, doperne-šene, in ki jih cesarjevo pismo na vojaškega ministra grofa Degenfeld-a na drobno določuje. Gori omenjeno lastnoročno pismo Njih Veličaustva na grofa Forgacha od 5. dne t. m., glede na nepokorščino in upor dosedanjih županij , ki žuga celo podkopati javni red, dokazuje vladarsko dolžuost in terdno voljo, temu početju se krepko zoperstaviti in po ustanovljenem redu iznova učverstiti dolžno pokorščino in veljavo vladno. 5)Kakor pa me je terdna volja — se ijlasi cesarjevo pismo na koncu — v moji kraljevini ogerski po žalostnem početji podkopani javni red z ukazanimi začasnimi naredbami pred ko bo mogoče sopet uterditi, da se na ustavni poti dosihmal še ne rešeue zadeve kmali rešijo, ravno tako ob enem rečem, da me je nepremenljiva volja, moji kraljevini ogerski s diplomom od 20. oktobra izrečene privoljenja zastrau povratka ustave, njenih pravic in slobo-ščin, njenega deželnega zbora in municipalnih uredb tudi vprihodnje brez okrajšanja zvesto vzderžati.a
5. dne t. m. je novi deželni poglavar ogerski c. kr. podmaršal grof Moric Palffv, prisegel cesarju. Moric Palffv je bil pred letom 1848 konjiški stotnik (rittmeister), potem se je tej službi odpovedal in bil veliki župan po-žunski. Ko so se ogerske homatije takrat začele, je stopil spet v vojaško službo in kot adjutant Windišgratzov se je udeležil vojske proti Ogerski. Pri novi organizacij leta 1850 je pridno pomagal ter žandarmerijo na Ogerskem ustanovil. Kakih 45 let star mož je krepkega značaja. Njemu na strani stoji c. kr. dvorni svetovavec Štefan žl. Priviczer, v vsem političnem opravilstvu izveden uradnik. „Wandereru pravi, da, kakor zdaj reči stoje, bi si ne bila vlada mogla bolj pripravnega moža izvoliti za izpeljavo novih naredb, ako se ne bojo s preveliko ostrostjo doverševale.
382
—  Deržavni zbor poslancov se je začel spet 4. dne t. m., pomnožen je po dveh novih poslancih iz Istre, namreč po g. škofa poreškem dr. Do bril- u in deželnem poglavarju teržaškemu dr. Burger-u. V pervem zboru je minister dnarstva razložil vzroke, zakaj je vlada davke za leto 1862 razpisala, ter rekel, „ker sedanji deržavni zbor Iz znanih vzrokov d.osihmal ni se cel deržavea zbor, tedaj tudi ustavna uravnava deržavnih dohodkov in stroškov dosihmal se ni bila mogoča." Zbor je molče sprejel to sporočilo. — Od začetka zbora noter do danes (in menda bo se dalje terpelo) pretresa zbor predlog Skenetov, kteri nasvetuje , naj se iz predlanskem oklicane nove postave za obertnike in rokodelce izbriše tisti dodatek, ki ukazuje posilno napravo združb med obertniki in rokodelci. Ker se da za in proti temu združevanju marsikaj govoriti, ni čuda, da tudi v deržavnem zboru ni konca ne kraja, čeravno bi bilo misliti, da ta zadeva spada bolj v opravilstvo deželnih zborov kakor deržavnega zbora, ker so okoljšine obertnijske in rokodelske v različnih deželah različne. Ali bo Skenetov predlog obveljal ali ne, ali bojo združbe obert-nikom in rokodelcom na prosto voljo dane, pa ne jim vsiljevane, o vsem se sedaj še ne moro nič reči, ker so nekteri predlogi kakor Kalchbergov in drugi vmes prišli, in pridejo morebiti še drugi, ki utcguejo glasove poslancov zlo razcepiti. Želeti je le, da v oziru drugih dandanašnji imenitnih reči, ki jih ima deržavni zbor v razpravo vzeti, bi se s takimi malovažnimi rečmi ne tratil dragi čas preveč. — Pervi zbor gosposke zbornice se je začel 12. t. m.
—   Sliši se, da presvitli cesar se bo podal za več časa v Benetke; presvitla cesarica je podarila oudašnjim ubogim 4000 gold.
—   Svetli škof diakovaški dr. Štrossmajer je tukajšni c. k. deželni sodnii podal tožbo zoper vredništvo 35Milit.-Zeitg.a , ki ga je obrekovala v listu od 25. sept. — Res čudno je, da večina dunajskih časnikov je tako prederzno protivna vsemu , kar je slovenskega.
Češko. Iz Prage. 8. dan t. m. — 241. obletnica češko osodo določivne vojske na Beli gori — je pretekel mirno brez vse demonstracije. Dunajski časnikarji so prerokovali, Bog ve kaj vse se bo godilo ta dan v Cehih in hujskali narod v kakošno neprevdarjeno početje; al ,.Narod. Listyu so prigovarjali ljudstvu, v tako nevarnem času, kakor je sedanji, se ne spušati v nobeno demonstracijo in narod češki je rodoljubne ;?Liste" uboga/, — 8. nov. je pretekel mirno in tiho.
Hervaško. Iz Zagreba. Po mesečnem prestanku se je deželni zbor začel spet 4. dne t. m. Ban, s živio-klici sprejet, ga je začel z ogovorom. Po nekterih manj važnih rečeh se je začelo posvetovanje o zadrugah (Hauscom-munionen), tisti važni napravi, ki tako globoko sega v življenje hervaškega naroda. Kadar bo ta postava gotova, pride na versto velikovažna razprava o srbski Vojvodini. Sicer pa so bili posamni odbori, ki so prevzeli izdelovanje osnov mnogih postav, verlo pridni in izdelali predlogov obilo za deželni zbor, kar je živo znamenje, da Her-vatje nočejo tratiti časa s praznim besedovanjem, ampak da so praktični možaki.
Ogersko. Iz Peš t a 7. nov. Grof Palffy je včeraj prišel leseni in je danes prevzel vodstvo deželnega poglavarstva vsled cesarjevega ukaza. Ljudstvo je radovedno, kako bo dalje, in je čisto mirno.
Laško. Kakor se iz Pariza sliši, bode na mesto Riccasoli-a kmali stopil Ratazzi, ki je po Napoleonovem mnenju edini mož, ki ga sedanja Italija na čelu svoje vlade najbolje upotrebovati more. — Goyon je za poveljnika francozke armade v Rimu izvoljen. ,,Moniteur zagotovlja, da zavoljo tega ostane francozka posadka v svetem mestu,
ker je bila , ,,mirna varuška." — Pravijo, da cesar Napoleon noče nič početi zoper Rim, dokler papež Piji IX. živi. „Ako Napoleon čaka tako gotovo smerti papeževe — je rekel nekdo — mora pač pismo v rokah imeti, da bo dalje živel kot sv. oče." — General Turr je v imenu Garibaldovem glavnemu odboru vediti dal, da ga je terdna volja, sedaj zoper Rim in Benetkam nič začeti; namen njegov je le za orožje skerbeti, da se Viktor Emanuelu doverši edina Italija. Tisti, ki se je vjemajo s tem namenom, naj zapustijo odbor,  in store kar sami hočejo.
Rusko. Iz Petrograda se piše 5. t. m. v „Nat. Zeit.u, da tudi v Moška vi, starem carskem mestu, je bila 24. okt. nekaka prekucija, v kteri je, kakor „Mosk. Polizei-Zeit." piše, policija in žandarmarija 340 ljudi, zlasti študentov, vjela, pa že drugi dan vse, razun 39 izpustila.
Turško. Iz Kotora pridši parobrod donaša novice, ki segajo do 5. t. m., in ki poterjujejo, da je bila Omer-pašava armada 24., 26. in 27. okt. zlo tepena ; Turki so zgubili mnogo konj, živeža, streliva, topov in vojakov. Punt hercegovinski se razširja.
,,Norda pripoveduje, da general Mieroslavski namerja z vojsko poljskih in ogerskih begunov udariti na Turško, in iz albanskega primorja začeti ustajo na Turškem.
— Po svetu menda iz Pariza zlo razneseno novico, da ste glede černogorskih, srbskih in turško-slovanskih agitacij avstrijanska in turška vlada stopile v zvezo za brambo in upor, preklicujejo mnogi časniki, pa tudi vladni dunajski časnik „Wien. Zeit."