Leto LXIV., št. 156 Ljubljana, torek 14. julija I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do SO pettt UREDNIŠTVO Oi CJPBAVNMTVO PODBDtNIOB: a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnseratl petit iminjAv* KnAfllim ^ . MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« wuhua«a, nu*o sprejetju poročil o izrednih ukrepih nemške vlade sestala izredna seja ministrskega sveta. Ker je ministrski predsednik grof Beth-len odsoten, je seji predsedoval njegov namestnik prosvetni minister Klebels-berg. Navzoč je bil tudi predsednik madžarske Narodne bank2 dr. Popo-vicz. Ministrski svet se je bavil na podlagi poročila finančnega ministra z mednarodnim Finančnim in gospodarskim položajem in nastalimi komplikacijami ter je prišel do soglasnega sklepa, da sili poslabšanje finančnega položaja v Berlin, 14. julija. Nemčija, velika država šestdesetmilijonskega naroda, preživlja crne, težke dneve, kakoršnih zgodovina še ne beleži. Posebno usoden je bil za Nemčijo včerajšnji dan. Največji nemški denarni lavod, Darmstadter und Nationalbank, mnogo večji od avstrijskega Kreditanstalt, steber nemške veleindnMrije in trgovine, je moral ustaviti plačila in zapreti svoje prostore. Nemška marka je padla za več ko eno tretino, vsi državni papirji so zdrknili za pet do osem točk. Vse nemške borze so zaprte, promet 1 devizami in valutami ustavljen. Obstoja verjetnost, da bo vlada, ki ima neprestano posvetovanja, kot zadnje sredstvo za preprečitev popolnega finančnega poloma proglasila moratorij za notranja in zunanja plačila. K temu jo sili dejstvo, da je Državna banka skoraj popolnoma izčrpala svoje devizne zaloge in je zlato kritje marke padlo že pod 40 odstotkov. Takega zloma v kratki dobi par dni še zri bilo. Nobenega dvoma ni, da si Nemčija & lastnih sredstev ne more o pomoči in da p bodo morale druge države priskočiti na pomoč z velikimi krediti in posojili. Vprašanje pa je, kdaj se bo to zgodilo. Inozemstvo je izgubilo zaupanje v Nemčijo, ki kljub težkemu položaju noče dati nobenih garancij, da se odreka svoji revanžni politiki in odkritosrčno stopi v krog evropskih narodov in držav, da se Evropa v splošnem sodelovanju gospodarsko dvigne in okrepi. Zakaj je prišlo do poloma? Vzrok poloma je popolnoma na nemški strani in je mnogo manje finančnega kakor političnega značaja. Nemčija je bila finančno dovolj moč- Nemčiji tudi madžarsko vlado k varnostnim ukrepom zaradi možnega upliva na madžarsko gospodarstvo. Zato je vlada izdala odredbo, da morajo ostati banke in ostali zavodi, ki se bavijo s kreditnimi posli, od 14. do 16. zaprti. Seja ministrskega sveta je trajala do pol treh zjutraj. Zaradi tega današnjj madžarski listi ukrepa vlade še ne komentirajo, pač pa se bavijo obširno s položajem v Nemčiji ter poudarjajo, da dogodki v Nemčiji ne morejo imeti direktnega upliva na položaj v Madžarski, ker Madžarska nima nobenih direktnih odnošajev z nemškimi finančnimi organizacijami. Razen tega je madžarska Narodna banka vedno opominjala madžarske banke, naj ne delajo preveč z inozemskimi krediti. Zato na Madžarskem ni vzroka za vznemirjanje. Ukrep vlade je izzval tem večje presenečenje. na. da je mogla dajati milijardne kredite Rusiji in drugim svojim zaveznikom. Okrepila bi se Še bolj. ker je v enem letu dobila takorekoč poklonjenih 1600 milijonov mark s Hoovrovim moratorijem. Da finančna kriza ni obstojala, dokazuje tudi dejstvo, da se je v zadnjih tednih znižalo število brezposelnih za nad en milijon. Do poloma pa je prišlo zaradi tega. ker se je o priliki pogojanj za Hoovrov moratorij pokazalo, da se Nemčija nikakor noče odreči politiki revanže kljub navidezni pomirljivosti na raznih konferencah. Zahtevajoč ogromne kredite se je uporno branila in se še sedaj brani dati garancije, da bo spremenila kurs svoje politike v duhn evropske solidarnosti. Vse to je imelo za posledico, da jo inozemstro izgubilo zaupanje v ono Nemčijo, ki na eni strani večno grozi, na drugi strani pa neprestano zahteva novih žrtev in posojil. Izgubilo je za upanje v ono Nemcijo.ki je zagrešila nešteto gospodarskih napak, ki se sedaj maščujejo. Velike nemške banke so najele v inozemstvu kratkoročne kredite v milijardnin iznosih, a so jih investirale v razna podjetja v obliki dolgoročnih posojil. Sedaj, ko je inozemstvo izgubilo popolnoma zaupanje v nemško gospodarstvo in v nemško državno politiko, zahteva svoj denar nazaj. B*n-ke tega niso mogle storiti. Državna banka je sprva intervenirala, a se je pri tem sama izčrpala. Odtok zlatih deviz znaša samo v zadnjih dveh mesecih 1.7 milijarde mark. Nemške mestne občine, ki so gospodarile večinoma s posojili, so pred barkrotom, ker nimajo niti toliko gotovine, da bi mogle plačati obresti od posofiL. Kaj bo Sledilo Ni dvoma, da se Nemčiji mora pomagati. Bankrot Nemčije bi ne prizadel samo nje, marveč vse evropsko Jn svetovno gi» spodarstvo. ki trpi zaradi zavožene nemške finančne in gospodarske politike že ao-sedaj milijardne izgube. Predvsem je potrebno, da se nemški Državni banki podaljša kredit v višini 100 milijonov dolarjev, ki ga je najela pri francoski, angleški in ameriški novčani banki. Potrebuje pa vrhu tega še kredit v višini najmanj 300 milijonov dolarjev. Nemčija pa mora tudi s smje stra ni podvzeti obsežne ukrepe. Predvsem mora omejiti kredite, uvesti strogo kon trolo nad deviznim prometom in preprečiti beg domačega kapitala. Sanacijsko akcijo mora pričeti Nemčija sama. Nemčija se mora vrniti k Evropi, mora uvideti, da brez Evrope ne more, kakor tudi Evropa ne more brez Nemčije Nemčija s« mora vrniti nazaj na politi ko dr. Stresemana, politiko najtesnej-nejgega sodelovanja s Francijo. Če bi bila Nemčija ostala zvesta Stresemano vi politiki, nikdar bi ne doživela te ka tastrofe. ki se bo še desetletja čutila » vsem uemskem gospodarstvu. Svoji dosedanji politiki gospodarske nadvlade s pomočjo inozemskih kreditov s« bo morala za vselej odreči. Nemčija je tako povezana z evropskim gospodarstvom, da more uspevati le v tesnem in trajnem sodelovanju z evropskimi narodi in državami. Praznovanje bank Berlin, 14. julija. Da bi preprečila nadaljnji naval vlagateljev na banke, je vlada razglasila uvedbo posebnih praznikov za banke in ostale zavode, ki se pečajo s kreditnimi posli. Zaenkrat b^do banke razen ob nedeljah zaprte tudi vsak torek in sredo v tednu. Če se bo Izkazalo za potrebno, se bo odredilo se nadaljnje praznovanje v bančnem pošlo- Francija se pripravlja na zasedbo Nemčije? Alarmantne vesti berlinskih listov o pripravah eoski meji — Uradno te vesti demontirajo kot fantastične Izmišljotine Berlin, 14. julija. Ker zaradi državnega praznika listi ne izhajajo, vesti, ki prihajajo iz Pariza, ni mogoče kontrolirati. Zato je vzbudilo ogromno pozornost poročilo nekaterih tukajšnjih listov o sestanku, ki se je vršil med ministrskim predsednikom Lavalom in vojnim ministrom Maginotom po sestanku z nemškim poslanikom, ki je opozoril Lavala na resnost položaja v Nemčiji. V zvezi s tem javljajo nekateri današnji nacionalistični Bati, da |e Francija odredila koncentracijo francoskih čet na nemški meji. Dočlm pišejo eni, da gre zgolj za varnostni ukrep, ki naj prepreči morebitne incidente m vpade na francosko ozemlje v primeru, da bi nastali v Nemčiji neredi, pišejo drugi, da pripravlja Francija v dogovoru z ostalimi velesilami zasedbo Nemčije v primeru, da bi prišlo do poloma in bi, kar se smatra za več ko verjetno, poskušali komunisti proglasiti boljše viški režim ali pa nacionalistični ekstremni element izzvali nemire in nerede. V službenih krogih te vesti demantiralo kot fantastične izmišljotine. vanjo. Obenem je bila Izdana odredba, da ostanejo borze zaprte do konca tedna. Sodba v New Yorku N e w y o r k , 14. julija. AA. V tukajšnjih finančnih krogih presojajo položaj Nemčije sila kritično in pravijo, da je ta položaj resen tudi po sklepih mednarodne banke za reparacije. Bančniki so mnenja, da bi tudi obnovljeni krediti ne zadoščali Nemčiji, da poravna vse svoje obveze. V poučenih krogih pa so mnenja, da sta Pariz in London tako tesno spojena z usodo Nemčije, da se bosta po vsej priliki sporazumela glede skupne podporne akcije. Pariz, 14. julija. Davi je prispel semkaj angleški zunanji minister Hen-derson, da se udeleži proslave francoskega narodnega praznika. To priliko je izkoristil za sestanek z zunanjim ministrom Briandom, s katerim je konf^ri-ral nad dve uri. Razgovor se je tikal izključno Nemčije in podporne akcije, ki le potrebna za sanacijo nemških financ. Henderson ostane v Parizu do četrtka, nakar se vrne v London, da naslednjega dne prisostvuje otvoritvi konference strokovnjakov, ki bo razpravljala o uveljavljanju Hoovrovega predloga. Katoliški voditelji prisegajo zvestol Mussoliniju Izjava udanosti bivših poslancev katoliške stranke Mussoliniju — Mučen vtis v Vatikanu Rim, 14. julija. Bivši poslanci katoliške stranke Mattei, Gentili, Carapel-le in Verga so poslali predssdniku italijanske vlade tole brzojavko: »V sedanjem trenutku ni potrebno, da kot poslanci in fašisti obnovimo našo udanost. Zaradi naše politične preteklosti, ki nam oovzroča «edaj še večjo potrtost, pa želimo potrdit? vaši ekse-lencl, da vztrajamo seda! in vedno z vzemi onimi, ki so sodelovali v nacijo-nalnem italijanskem centru pri svoji zvestobi do režima in do idealov, ki dopuščajo, da smo Iskreni katoličani in hkratu čvrsti italijanski fašisti.« V vatikanskih in sploh katoliških krogih v Italiji je ta izjava bjvših, a še sedaj uplivnih katoliških voditeljev, ki jo je fašistični tisk seveda obesil na veliki zvon, napravila zelo mučen utris. Fašistični tisk jo slika kot obsodbo katoliške akcije in politike Vatikana ter poudarja, da je to najboljši dokaz, da stoji v borbi med fašizmom in Vatika- nom vsa, tudi tkzv. katoliška Italija za Mussolinijem. Tudi duhovščina se klanja Mussoliniju Rim, 14. julija. Listi poročajo iz Barija: Velika skupina katoliških duhovnikov se je včeraj zbrala v Bariju ter se korporativno podala v tajništvo fašistične stranke, kjer je navzočim fa-šističim funkcijonarjem izrazila svojo udanost in zvestobo do Mussolinija m fašizma. Deputacija je naglasila, da je zadnja papeževa enciklika pisana popolnoma v duhu bivše klerikalne stranke ter da jo obsojajo ne samo posvetni, marveč tudi duhovniški krogi, ker nikakor ne služi interesom cerkve, marveč podira sodelovanje med cerkvijo in državo. Fašistični listi izražajo svoje veselje, da se rudi med duhovščino najdejo možje, ki se ne strašijo vatikanska groženj in odkrito obsojajo, kar je obsodbe vredno. Atentat na šefa ruskega generalnega štaba Šest oficirjev je bilo ubitih, deset pa ranjenih — Huda letalska nesreča Moskva, 14. julija. V Jekaterinburgu j« ▼ uradu sefa generalnega štaba eksplodirala bomba. Šest višjih oficirjev je biio ubitih, desei pa hudo ranjenih. Oblasti mislijo, da gre za atentat protire vol učijo na rje v. Moskva, 14. julija. Vfceraj ijutraj ge ;e pripetila v bližini Alahina velika letalska katastroia. Namestnik šefa rdeče armade Filov, namestnik šefa urada za motori- taeijo in mehanizacijo armade ter dva druga oficirja, dva mehanika in dva pilota so smrtno ponesrečili. Dvoje letal, s katerimi so se dvignili v srak. Je trčilo skupaj In se strmoglavilo v globino. Letala bo ae vnela in zgorela, vsi pa, ki so se udeleiili poleta, so izdihnili pod razvalinami t strašnih mukah. Poset belgijskih gospodarstvenikov Posedli bodo tudi Ljubljano, da navežejo direktne stike z našimi gospodarskimi krogi Beograd, 14. julija. AA. Prve dni septembra prispe v nado državo skupina belgijskih gospodarstvenikov. Ta ekskurzija naj omogoči tesnejše stike na gospodarskem polju med obema državama. Ekskurzijo je organiziralo belgijsko-jugoslo-vensko društvo v Bruslju. Po poročilu belgijskega poslaništva v Beogradu prispejo belgijski gospodarstveniki 2. septembra v Split. Nekaj dni ostanejo v Dalmaciji, 12. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.33—2281.14, Bruselj 788.61—790.97, Budimpešta 986.72 do 989.68, Curih 1006.06—1099.35, Dunaj 793.86—796.26, London 274.34—275.16, New-yprk 5636.39—5653.39, Pariz 221,73—222.39, Praga 16726—167.75, Trat 296.38—296.28. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.09725, Pariz 20-23, Lon pa bodo v Beogradu. Odtod bodo odpotovali v Zagreb in Ljubljano. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil naše gospodarske ustanove o prihodu belgijskih gospodarstvenikov a prošnjo, naj bi poskrbele, da bo potovanje teh gostov čim udobnejše in da omogočijo stike med njimi in našimi gospodarstveniki. don 25.02, Newyork 5l5.50, Bruselj 71.98, Milan 26.95, Madrid 49, Amsterdam 207.50, Dunaj 72.43, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.70, Budimpešta 90.025, Izginuli spisi sofijske policije Sofija, 14. julija. AA. Socialistični listi poročajo, da so ob nastopu nove vlade izginili iz arhiva policije akti o socialističnem gibanju in akti iz informacijskega oddelka bolgarskega vojnega ministrstva. Čudovito osvežilo za poleti! Kadar jc vročina in prah, jc kar potrebno, da si umijete glavo z Elida Shampoo* no m. To Vas osve* ži in Vam ohrani lase lepe in zdravel ELIDA SHAMPO^ »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. julija 1931 Stev 1^6 Proslava francoskega narodnega praznika francoskega naroda je proslavila Največji praznik Ljubljana letos Ljubljana, 14. Julija Francoski narod praznuje danes svoj največji narodni praznik, obletnico zavzetja pariške BaatUje. Leto« praznuje Francija ta praznik le liStio. Zavzetje zloglasne ječe sredi Pariza je postalo kot prvi •večji uspeh francoske revolucije simbol upora zatiranih ln ponižanih proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva. S padcem Bastilje, ki močno spominja na zloglasni Schluseelsburg carske Rusije, saj so v obeh mnoga stoletja trpeli in umiraM najboljši sinovi obe* narodov, je napočila Človeštvu prva zarja svobode, enakosti In bratstva. Po tem zgodovinskem dogodku je dvignila francoska revohicija na svoj ščit naj-elementarnejfte pravice človeka na zemlji, proglasila je enakost vseh pred zakonom, uvedla je versko strpnost in povda-rila človečanske pravice posameznika ne glede na njegov socijalni in gmotni položaj. Najprej Je osvobodila francoski narod izpod neznosnega jarma zastarelega in do mozga pokvarjenega fevdalizma, uničila je vse privilegije plemstva in omogočila vsakemu čk>veku razvoj njegovih sil In a veljav ljenje njegovih sposobnosti. francoska revolucija se pa seveda ni mogla omejiti samo na Francijo, ker bi bila sicer skoraj brez pomena. Evropa je bila takrat v reakcionarnih rokah, ki so napele vse sile, da zaduše klic francoskega naroda po svobodi, toda dosegle so ravno nasprotno, nastala je strahovita eksplozija, ki je raznesla revolucionarni ogenj po vsem kulturnem svetu. Pod prapori revolucije ln med prepevanjem mar-seljeze je ponesel francoski narod idejo svobode, enakosti in bratstva daleč po cvetu, povsod so padal: stari predsodki, ljudje so začeli svobodneje dihati, storjen je bil prvi zgodovinski korak h končnem osvobojeuju ponižanih in razžaljenih. Franoosfcd narod je sejal pred 142 leti s svojo krvjo seme, ki je obrodilo bogate sadove Zato ni čuda, da se ves kulturni svet z globokim spoštovanjem spominja tega zgodovinskega dne in da praznujejo francoski narodni praznik v duhu milijoni trpinov na zemlji. Francoski narod, ki je bil vedno prvi v borbi za svobodo, je priboril svetu moderno socijalno ureditev in še zdaj stoji trdno na braniku s krvjo priborjenih pravic Ko se spominjamo danes za ves svet zgodo v Luških dogodkov v Parizu pred 142 leti, se veselimo, da prištevamo viteški francoski narod med svoje prijatelje in zaveznike. Državni praznik francoske republike je proslavila Ljubljana letos zelo svečano. Ob 10.30 dopoldne so se zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mestne občine, kakor tudi člani avtokaravane »Citroen« pred spomenikom Ilirije na Valvazorjevem trgu. Navzoči so bili za komandanta dravske divizije polkovnik SLjubomir N o v a k o v i Ć, za g. bana šef prosvetnega oddelka dr. Dragotin Lončar, za mestnega župana obč. svet, Anton L 1 k o z a r. za univerzo uni. prof. dr. Rihard Zupančič, za Francoski institut prof. Jak 11 č In za ljubljansko sokol- posebno svečano sko župo starosta dr. Pippenbacher. V lepem števila je prišle k svečanosti pred spomenikom tudi deputacija Jugoslovanskih gasilcev ■ starosto JGZ g. Josipom Turkom na čelu. Francoski konzul g. Neuville v spremstvu tajnike prof. Francoski konzul E. Neuvifte D e t e 1 e je položil na spomenik lep venec svežega cvetja. Velik šopek cvetja sta položila tudi zastopnika znane tovarne >Citroen« g. de Skrjabin, brat sloveče-ga ruskega skladatelja, in grof šabski; 6tarosta Josip Turk je v imenu gasilcev položil lep lovorjev venec z državnimi barvami. Nato so se udeleženci proslave odpeljali pred Vodnikov spomenik, kjer je konzul Neuville položil lep venec. V prostorih francoskega konzulata je g. konzul E, Neuville sprejemal čestitke gostov. Prišli so vsi zastopniki tujih držav, ban dr. M a r u š i č, njegov pomočnik dr. Pirkmajer, komandant divizije divizijski general Bogoljub Ilič s kapetanom g. Mišićem, polkovnik Nov*-kovic, škof dr. Gregor Rozman s univ. prof. dr. Ehrlichom, župan dr. Dinko P u c, dr. Pippenbacher za sokolstvo, policijski upravnik g. KerŠe-v a n, dr. P 1 e s s za Zbornico TOI, univ. prof. dr. Rihard Zupančič in prof. P c-ljanec za Francoski institut, dr. Ravni h a r, starosta JGZ g. Josip P u r k itd. Pred svečano recepcijo je g. konzul na prisrčen način odlikoval tudi naše gasilce in sicer štiri zaslužne može; I. podstaro-sto JG-S Jerneja V e n g u s t a, II. podsta-rosto Ludvika M u s e k a, zveznega tajnika Franceta Pristovška in predsednika gasilskega kongresa g. Riharda Bn-gelsbergerja Prejeli so Častne gasilske medalje z dekreti. Gostom je bila prirejena na konzulatu zakuska. Stavbno gibanje v mestu in okolici Zadnje čase se je omejila gradbena delavnost na manjše stanovanjske hiše Ljub I jao a, 14. julija Na dvorišču Hrovatinove hiše (hiš. št. 32) na RimsJti cesti so te dni -podrli stre ho na pritličnem poslopju in že delajo na njem nazidek za enonadstropno hdšo, h kateri se prrzMa enonadstropno posiopje tik Frlanove hiše. Nazidek Ln prizidek mora hrti zgrajen do 1. septembra. Zato se hiti z delom. Sobe bodo v nizkem pritličju m prvem nadstropju. Vse te prostore zavzame žandarmerija, ki je sedaj nastanjena v Korsikovih dedičev hiši na Bleiweisovi cesti. Zidarska dela vodi stavbno podjetje G. Tonnies. V VerstovškovI ulici, ki gre sporedno s Tržaško cesto od Groharjeve ulice v južno stran, so začeli pred 14 dnevi kopati tla za betonsko temeljno zidovje viso-koprrtlične, enonadstropne hiše, ki si jo zgradita Aleksander Golja vl^ji -javč-n-i upravitelj in gospa Ivanka Golja. Hiša bo stala na vogalu Verstovškove allce ln še neimenovane ulice, ki pojde od Gradaš^i-ce na Tržaško cesto sporedno z velikim kanalom, ki je ravno zdaj v Jelu. Ker je svet mehak, so morali podaljšek Verstov škove ulice toliko utrditi, da je mogoče do stavtie z vozovi. Stanov i/ija bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Kletnih prostorov ne bo. Hišo zkia stavbno podjetje Rudolf Saksida In arug. Tudi v Mostah marljivo zidajo. V šu-gteršičevi ulici, ki teče sporedao z Zaloško cesto ter spaja Krekovo s Siapničar jevo ulico, je zraslo nekaj prav ličnih hiš. V zadnjem času si je omislil tu svoj dom častnik Jakob Kuharic in ie stanuje pod svojo streho. V tleh so pralnica, kopalni ca in drvarnice, stanovanja pa *■ visokem pritličju, prvem nadstropju in pod strehe. "Velikega vooovnega prometa v tej ulici ni in zato ne bo silil v sobe prah. Zobni tehnik Hinko Franke i, ki ima s^ojo hišo v bHžini Zaloške ceste in šole bc prezidal in adaptiral prvo nadstropje Zidarska dela je prevzel stavbnlk Ivan Slokan. Med šok) m Frantenovo hišo je j projektiran podaljšek Krekove ulice, ki bo vezala Ciglerjevo ulico in Zaloško ce sto. V Ciglerjevi, Krekova in šušteršičevi ulici je že lepo število novih lepih hiš, zato je zadnji čas, da se Krekova ulica podaljša do Zaloške ceste ter ne bo treba ljudem iz teh ulic delati takih ovinkov, kadar hočejo na glavno cesto. Ko pade žična ograja in se odpre ulica, bo Krekova ulica kmalu zazidana V Rožni dolini tudi pridno zidajo. Na Cesti IX. kjer je v delu glavni ro&nodol-sk: kanal, so zaceli pred 14 dnevi kopati ilovnata tla za betonsko temeljno zidovje enonadstropne hiše čevljarja Rozmana Zdaj je pritličje gotovo in se zida že prvo nadstropje. Blizu te ceste so bile največje luže in močvirja ki pa v doglednem času Izginejo in bodo stanovanja tudi v tej ulici suha in zdrava. Rozmanovo hišo zida zidarski mojster Janez Rosamernik iz Stranske vasi pri Dobrovi. Na Cesti VTII, ki jo tudi kanaliefrajo, si postavi svoj dom lito graf Rafael Km-šič. Na betonskem temeljnem zidu je v delu visokopritiičje. Kletnih prostorov Krušič ne bo imel. Stanovanje bo v visokem pritMčju In pa pod streho. Poslopje ni veliko, zato bo pa tud! prej kakor v dveh mesecih gotovo. Zida mu zidarski mojster Franc Kogovšek Iz Plešrvioe prt Brezovici. Na Cesti XIII bosta imela svojo domačijo mestni upokojenec Ivan Gašperldn te žena Frančiška Hiša je sezidana ln pokrita Zdaj ometa v a jo notranje stene. Stanovanje bo pri tleh in ena soba pod streho. Gasperlinu zida Battelino, stavbna družba z o. z. čez mesec dni se gospodar preseli pod svoj krov. V bližini Ceste VITI oziroma I tik mestne meje je sezidana in pokrita viso-kopritlična, enonadstropna hiša Franceta Jakopina Trenutno se vzidavajo okeaeki okviri in podboji ter ometavajo stene. Vsa dela bodo gotova pred septembrom. Zidarska dela vodi stavbna družba BatteUno. Se enkrat cene na naši rivijeri Primorski hotelirji pravijo, da cene pri nas niso Zadnjič smo poročali, da ee je nekdo v splitskem fetu »Nova Dobe« pritoževal, da so cene na naši rivijeri pretirane. Ta ugotovitev je vzbadHa um rm na obeh. straneh mnogo zanJmenpa. Hotelirji in *aat* mki penesjonov eo takoj nastopili e proti* trditvami in splitska »Noro Doba« je pr;-občafta ie dva obširna odgovora iz vrst hotelirjev. Hotebrji pravijo, da draginja v Prmorjo ni glavni vzroik, da je začel tujska promet pri nas pešati. K nam prihajajo tujci v prvi vrati iz Nemčije, Poljske, Avstrije in Čeibootovefike in vse te države preživljajo zadnje čase hudo gospodarsko krioo. Drugi vzrok je naša slaba organizi* rana propaganda v iaozemstvu. Kar se tiče primerjave cen pri nas in na drugih ivvije* rah, pravdo naši hotelirji, da je francosko, iviesnsko, itabjanslc© itd. hotelrrsrvo dobro uvedeno, da ima stare tradicije in organi« zaoijo ter je deležno znatne podpore od strani države. Zato tudi ne poene tako hode borbe za obstanek kakor naši ho* tok. V Spiteu je po zatrjevanju primorskih hotelirjev vse 100 odstotkov ceneje, kakor v srednjih in manjSm hotelih italijanske rivijere. Trditev, da so hotelirji v Slove* n^ji pralcticnejši. drži. Zato se pa morajo zahvaliti samo razmeram v Slovenija. Tam, pravijo primorski hotelirja, je vse življenje sploh cenejše in zato so lahko tudi po hotelih cene mžjje, kakor v Primorju. Na francoski rivijeri se plača baje za peozijo 275 do 484 Din dnevno, seveda v vel eho* telin, ki imajo 130 do 300 postelj. V ItaKji se gibljejo cene za penzijo v prvovrstnih hotelih med 120 do 390 Din. V Splftu pa stane penzija v boljšem hotelu 90 do 120, v drugovrstnem 75 do 90 Din. Povprc^ia penzija na Jadranu stane 65 do 85 Din, v Sprrtu pa 75 do 120. To so glavne pTotirrdirve primorskih hotelirjev. Dopisnik splitskega lista je morda res nekoliko pretiraval, v glavnem Merkantilni tečaj za učitelje Kr. banska uprava drav. banovine razglasa: V merkantilni tečaj za strok, izobrazbo učiteljev na trg. (grem i jalnih), in obrtno nadalj. šolah, ki se vrši od 3. do 30. avgusta so bili sprejeti spodaj navedeni prosilci. Vsi navedni gg. učitelji, ki hočejo ta tečaj posečatL morajo prijaviti to še posebej VTH. odd. kr. banske uprave najkasneje do 30. t. m. z navadno dopisnico. Tečaj se otvori ob 7. uri zjutraj dne 3 avgusta na tehn. sred. soli v Ljubljana (pritličje soba št. 5). V tečaj so sprejeti: Birsa Josip, Ponoviče pri Litiji; Burja Rihard, Gor. Radgona; Burdian Franc, Šoštanj; černelč Božo. Zagorje ob Savi; Golobic Peter, Jesenice; Gorap M. Franc, Sv. Florijan; Hrastnik Rado, Gor. Logatec; Hreščah Alojzij, Ljubljana; Hude Drago, Ljubljana; Jurjevič Marija Celje; Kobentar Ant, Radovljica; Kobilica Rud., Bled; Kogej Leopold i na, Tomi šel j, Kokalj Fran, Velike Lašče; Kokot Ferdo, Vič; Kokotec Janko, Dobrepolje; Lavrtč Pavel, Trtic; Leveč Anka, LJubljana; Lipovec Josip, Ljubljana; Lunder Dušan, Prtm-skovo; Mahkota Anton, Ljubljana; Volk Stanislav, Hrastnik; Pečntk Ivan, Svlbno; Požar Ladislav, Zagorje; Prelog Miloš, Celje; Rejec Franjo, Šoštanj; Seliškar Anton, Ljubljana; Slapšak Jerica, Ljubljana; Serajnlk Joško, Dovje;, šlibar Anton, Zagorje ob Savi; Tratar Jože Marjan, Trebnje; Vavde Milan, Vojnik, Venniger-fcolz, Središče; Vidmar Miro, Cerklje; Vode Angela, Ljubljana; Završnik Rud., Ljubljana; Zlatic Leo, Sevnica; PavMČ Efrem. Trbovlje-Vode. Seja občinske uprave ljubljanske V petek 17. t m. ob 17. se bo vršila v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so važne občinske zadeve. Po naznanilu predsedstva in odobrenju zapisnika zadnje seje bo poročal referent finančnega odseka o kreditu za regulacijo Gradišča ie odkup Lukmanove hiše, o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za L 1930 ln Kreditnega društva Mestne hranitnloe ljubljanske sa 1. 1930, o zgradbi novega zavetišča za onemogle, o posojilu 2,000.000 Din za razširjenje plinskega omrežja, o posojilu 1,500.000 Din za razširjenje vodovodnega omrežja o pritožbi proti predpisu pasje takse; Možina Josip, o pritožbi proti predpisu prirastkarine: Jamnika Josipa, o odpisu občinske veselične davščine in takse šumiju Petru, o odpisu občinskega davka za avtomobile Bolaffin Minu in o odpisu najemnine Led ml Alojziju. Sledilo bo poročilo referenta gradbenega odseka o pritožbi Bergnnt Valentina proti regulaciji, o ponudbi Banovca za odkup hiše na parceli na Dolenjski c, o pritožbi Je -ko Franc« ^roti regulaciji, o prošnji Vzajemne zavarovalnice sa spremembo parcelacije, o prošnji Noč ln Oce-pek sa parcelacijo, o prošnji M. O. L. sa stavbno te uporabno dovoljenje prteidka trafike ne Krekovem trga. o ponudbi Ljubljanske gradbene drufbe o odstopu sveta za podaljšek Kotnikov« ulice, o prošnji Kajfež-PIpan aa spremembo parcelacije, o prošnji »Železniške družine« za parcelacijo, o pritožbi Stavbne družbe proti regulaciji, o korekturi meje med mestno parcelo in parcelo Pekovskega društva, o prošnji stavbne zadruge »MaM je pa povedal to. kar govore vsi oni tujci na naši rivijeri, ki brez težjih posledic ne morejo pogrešiti v svojem proračunu ne* kaj tisočakov. Če se lahko dobi v L j ubija* ni abonma za obed in večerjo v prvovrstni restavraciji za 25 Din, je docela nerazumljivo, kako more računati lastnik srednjega pemzijona v primorskem mesecu hran o dnevno 60 Din, če dobiš zjutraj skromen zajutrek, opoldne običajen obed, zvečer pa večerjo in nič drugega. Značilno je tudi, da so cene znatno naije baš na otokih, kamor je treba dovažaiti živila daleč po morju, kakor pa v krajih ob obali, kamor prinašajo živila večinoma kmetice same. Nihče ne more zagovarjati penzije, ki stane blizu 100 Din dnevno v kraju, kjer moraš sedeti zvečer oo sveči", kjer ni ne promenadnih koncertov, ne nobene druge zabave in kjer dobiš dnevno samo trikrat jesti, pa še to večkrat hrano, ki je vsak želodec ne prenese. Razumljivo tudi ni, da moraš plačati za liter proška 50 Din tam, kjjer ga prideš hijejo, ko stane v Ljubljani menda nekaj nad 30 Din. In končno tudi ni razumljivo, da zahtevajo v kavarni za škatlico vžigalic 2 Din, za škat!ico cigaret pa 13 namesto 10 dinarjev. To so stvari, ki tujce odfoijajo, pa naj jih hoteliTJii še tako zagovarjajo. Nihče ne trdi, da so cene povsod pretirane in da ka* žejo vsi primorski hotelirji in lastniki penzi« jonov tendenco odiranja tujcev, za mnoge pa to žal velja. In tu je treba nekaj 6toriti, če hočemo zajeziti nazadovanje tujskega prometa na naši rivijeri. Vprašanje cen se vidi hoteliryu v čisto drugačni luči, kakor gostu, ki mora šteti za bivanje na morju težke denajree. Seveda je tudi res. da je hotelirstvo preobremenjeno z javnimi dajat* vami, toda tako daleč pa vendar ne 6ega ta obremenitev, da bi moral človek plačati hrano v Primorju najmanj dvakrat tako drago, kakor v Ljubljani, ki gotovo ni med najcenejšimi mesti v državi. dom« o odstopu sveta, o prošnji Magister Avgusta za odprodajo zemljišča, o odstopu zemljišča Borštnar Frančiški, o ponudbi Semrajc Ivana za odkup zemljišča, o ponudbi Šimenc Pavla za odkup zemljišča, o prošnji Battelino Danijela za stavbno parcelacijo, o prošnji Kirbisch Josipa za stavbno parcelacijo, o ureditvi trotoarjev, o ekeproprtaciji posestva tvrdke Skrbeč & Bartol, o regulaciji pri Figovcu, o prošnji Vrhove I. za nakup zemljišča, o prestavitvi in napravi novega čevljarskega mostu in o kanalizaciji občine Vič-Glince. Referent tujsko-prometnega odseka bo poročal o razstavi mesta Ljubljane, referent personalno pravnega odseka pa o raznih prošnjah, nanašajočih se na sprejem v ljublj. domov, zvezo in o službeni pragmatik! za mestne uslužbence ljubljanske. Poldcijsko-zdravstveni odsek je pripravil poročilo o predlogu za prepoved vozil z živinsko vprego v Selenburgovi ulici, socijalno-politični odsek pa o prošnjah za podelitev meščanske podpore 5 prosilcem: Bergantu Jakobu dn Mariji, Briški Matiji in Ježek Veri. Občinski odbornik dr. Bohinjec Jože ima dva samostojna predloga in sicer glede nadur v mestnih podjetjih in glede dvojnih zaslužkov ter o utrditvi novih smernic pri razpisu in oddaji javnih del. Javni bo sledila tajna seja. Nesreča v planinah Kamnik, 14. julija O usodi v planinah med češko kočo in Savinjskim sedlom ponesrečenega turista še ni poročil. Načelnik reševalnega oddelka SPD akad. slikar g. Maks Koželj je snoči organiziral reševalno ekspedicijo, ki Je okoli 21. krenila na pot proti češki koči, kamor je prispela pozno ponoči. V koči je ekspedicija našla člane turistovske skupine, ki Je hodila s ponesrečenim turistom, čigar ime še ni znano. Davi zgodaj se je ekspedicija napotila dalje do kraja, kjer se je turist ponesrečil. Jezersko, 14. julija Orotniška postaja je že včeraj popoldne zvedela, da se je pripetila težja turi-stovska nesreča v Kamniških planinah, najbrže v okolišu Skute. Komandir orož-niške postaje Je odposlal patruljo do češke koče m dalje, da pomaga pri reševalnih delih in da zbere potrebne informacije, kako se Je nesreča zgodila. Patrulja se do opoldne še ni vrnila in zato še niso znane podrobnosti o nesreči. <8e/< Rekord. — Letos sem imel v zimskem sportu srečo. Odnesel sem tri pokale in dve nagradi. — To še nič ni, jaz sem prinesel domov pet zaročnih prstanov. KOLEDAR. Danes: Torek, 14. joilija, katoličani: Bonaventura, pravoslavni: 1. Julija: Svobod in. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kralj jazza. Kino Ideal: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Iz policijske kronike Ljubljana, 14. julija, čeprav pritiska zadnje dni silna vročina in se ljudje skrivajo pred žgočim solncem, jih tatovi v tem pogledu nočejo posnemati. Nasprotno, čim bolj je vroče, tem bolj so tatovi podjetni. Na poslu so podnevi kakor ponoč:, se plazijo okrog hiš, skačejo skozi odprta okna v sobe. se vtiho-tapljajo v podstrešja in preže na svoje žrtve pri vseh mogočih prilikah. Zidarski pomočnik France Berk je včeraj ponoči prav sladko spal v svoji sobi v TovarniSkl ulici 5. Imel je odprto okno, kar >e hitro izrabil nepoznan uzmovič, skočil je v sobo, pograbil 260 Din vredne Čevlje in izginiL Enak obisk je imel samski delavec France Mažgon, stanujoč v Vodmatski ulici 22. Medtem ko je on spal, je imel tat, ki se je splaidl v sobo, samo toliko časa, da je s ponarejenim ključem odprl njegov kovčeg in mu odnesel ino Din gotovine. Posestnica Marija Planinškova iz št. Vida je bila včeraj popoldne tako zaverovana v različno blago v izložbi Miklavče-ve trgovine v LingarjevI nllci, da nI čutila, kako ji je segla neznana ženska v ce-kar, iz katerega jI je odnesla torbico z 250 Din gotovine. Tudi na »špici« ob Ljubljanici so je!i postajati tatovi kaj nevarni. Tehniku Ferdinandu živiču, stanujočemu na Lepem potu 6, je nekdo izmaknil snoči med kopanjem i* žepa srebrno uro z vertžioo, vredno 400 Din. še hujšo smolo je imel dijak Otokar 2upčič, ki mu je istega dne odnesel nekdo od tamkaj dolge sive hlače ter srajco v vrednosti okrog 500 Din. V barako ob neki novi stavbi na Dunajski cesti je vlomil včeraj ponoči neznan zl1-kovec ter odnesel na škodo delavca Josipa Gačnika kompletno, skoraj novo obleko, par čevljev in nekaj perila, tako da trpi okradeni okrog 600 Din škode. Nesreče in nezgode Davi okoli 8,30 se je na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti pripetila manjša nesreča. Delavci mestne elektrarne so spravljali provteorično električno napravo, ki je bila tam napeljana sa nedeljsko prireditev Sokola IV. Na Ižanski cesti št 50 stanujoči 27-letni delavec Rudolf Princ Je s svojim tovarišem ogledoval revolver, ki ga je hotel na strelišču preizkusiti. Po naključju pa se je revolver sprožil ln krogla je Princa zadela v členek desne noge. Prepeljan Je bil takoj s rešilnim avtom v bolnico. Tesarski pomočnik, 50-letnl Jernej Kuhar iz Vodic pri Kranju Je bdi včeraj zaposlen na stavbi ob Alesovčevi ulici. Padel je zodra kakih 5 m globoko in si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Andrej Tomšič, 31-letni vrtnar graščine črni potok pri Smartnem, je včeraj obiral češnje. Med obiranjem je izgubil ravnovesje in je padel z drevesa Zlomil si je obe roki. Snoči je bil ix Litije pripeljan v ljubljansko bolnico. Pretep v Stopanji vasi je zahteval smrtno žrtev. Kakor smo že včeraj poročali, je nekdo ustrelil v Vatentinčičevega hlapca, 27-letnega Alojzija škraL^ Strel ga je zadel v želodčno stran, škraba je včeraj popoldne kljub takojšnja operaciji podlegel težki poškodbi, štepanjski orožniki so včeraj aretirali več pretepačev. Gozdni požar na Jelovici Ljubljana, 14. julija Šumarski odsek kmetijskega oddelka pri banski upravi je včeraj prejel kratko telefonsko obvestilo, da je izbruhnil gozdni požar na Jelovici in to na kraju, kjer je prejšnji mesec divjal strahovit ciklon, ki je pokončal ogromen gozdni kompleks in napravil do 1 milijon Din škode. Požar se je z vso naglico širil na vse strani. Nastala je silna vročina, ki je otežkočala gašenje. Domačini, zlasti kmetje iz Ribnega so < največjim naporom omejevali požar. Popoldne je bil najkritičnejši moment in je bila vojaška oblast naprošena, da odpošlje na pomoč vojaštvo. Pozno v noč se je posrečilo požar omejiti. Danes dopoldne je šumska direkcija prejela od šumska uprave na Bledu obvestilo, da je požar ponehal- Sef sumarskega odseka inšpektor 9ivic se je že včeraj popoldne odpeljal na Jelovico, da nadzoruje gasilna dela in ugotovi nastalo škodo. Moderni plesi v Buckinghamski palači Po sedemletnem presledku se bo vršil v palači angieškeg-a kralja prvič spet velik dvorni ples. Prvič v angleški zgodovini pa bodo zazveneli tu ob navzočnosti kraljeve dvojice zvoki tanga in foxtrotta. Moderne plese so smatrali doslej na angleškem dvoru za nespodobne, to naziranje se bo sedaj spremenilo. Tudi starodavni običaj, da otvori kraljeva dvojica z valčkom ples, bo letos odpadel in red, po katerem se bodo plesi vrstili, bo povsem prost — kakor na zasebnih plesih. Na Angleškem, kjer se tako žilavo držijo starih tradicij, je to vsekakor pomemben dogodek. Pozna Jih. Pnlstnih moških ni težko spoznati. Ce vidiš moškega z osivelimi lasmi, s! lahko prepričan, da ie star okros 50 let, če ima pa moški črne lase, je gotovo star že nad 60 let. ©ter. 156 >S L O V E N S K I NAKODc, đn« H julija 1931 Dnevne vesti — Odhod polkovika Tcsaaovičm is Prage, v nedeljo popoldne se je odpeljal naš dosedanji vojaški ataše v Pragi polkovnik Uroš Tešanović iz Prage. Praška javnost so je prisrčno poslovila od njega. Na kolodvoru so bili zbrani predstavniki vojaških in civilnih oblasti, od priljubljenega jugoslo-veuskega častnika se je pa prišlo poskmt tudi mnogo praškeea občinstva. — Iz državne službe. Premeščena sta starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Hodošu Anton Habjan za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Gornji Radgoni in starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Gornji Radgoni Franjo Dobaj za starešino glavnega oddelka v Podgorico. — Znižanje govorilnih pristojbin v relacijah Sv. Janez ob Boh- jezeru, Češke Budejovice, Praha, Plzen, Liberec, Ma-rianske Lažne in Karlovy Vary. Po ministrskem odloku znaša od 11. junija t. 1. pristojbina za navadno govorilno enoto v telefonski relaciji Sv. Janez ob Boh. jeze-ru-česke Budejovice 52.80 Eto, v relacijah Sv. Janez ob Boh. jezeru-Praha, Plzen, Liberec, Marianske Lazu 6 in Karlovy Vary pa 59.40 Din. — Ženitev oficirjev. Vojni minister je KovoM ženitev pehotnemu poročniku Stanislavu Pišljarju 6 hčerko podcojnega trgovskega poslovodje v Ljubljani Alojzija Danes premiera velesenzacije ob 4., 12 8. in 9 % zvečer Koželja Min^slavo. pehotnemu kapetanu T. klase VLadiimirju Merikošu s hčerko pokojnega ravnatelja pomožnih uradovf v Ran i a luki Marka Tiljfca Olgo, pehotne* mu poročniku Vladi mirju Smuči s hčerko strojnega ključavničarja v Beogradu Sta-, nislava Pavlička Frančiško, zrakopJovne-mu poročniku Dragotinu BrezovSku s hčerko rudniškega blagajnika TFD v Trbovljah Franca Bidovca Frjdo, strojnemu poročniku Josipu Pišmahtu s hčerko strojnega kapitana I. klase v Trvtu Ar-tura Rihta rja He-rto in uradniku M. kategorije LVagotmu PoLjancru s hčerko po* kojnega profesorja iz EKiorovnika Nikole L»jubidraga N'ikico. — Razširjenje telefonskega prometa z Nemčijo. V telefonski promet z Nemčijo neposredno preko Avstrije so uvedeni naslednji naši poštni uradi: Apače, Brežice, Cankova, Dobrna, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Krapina, Krapinske Toplice, Križevci pri Ljutomeru, Majšberg, Mali Vukovec, Marenberg, Marija Bistrica, Mežica, Murska Sobota, Muta, Ormož, Oroslavlje, Podčetrtek, Polzela, Prager-sko, Prelog,. Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, oRgaševci, Rogaška Slatina, Rogatec, Slatina Radenci, Slovenj-gradec, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Miklavž pri Ormožu, šent nj v Slov. goricah, Turnišče, Varaždinske Toplice, Velenje, Vitanje, Vransko, Vuhred, V uz eni ca, Zavrće, Zgornja Sv. Kungota in Zlatar. — Pazite na otroke! V zadnjem času se množe nezgode povoženja otrok po vlakih na raznih progah direkcije državnih železnic Ljubljana. Vse to se dogaja, ker starši ne nadzirajo svojdh otrok in jih puščajo brez vsakega varstva v bližini proge odnosno železniških naprav, kar je po zakonu kaznivo in so za posledice odgovorni starš! odnosno varuhi otrok. — Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik v Mariboru dr. Alojzij Klemenčič se je prese«!i 1 s 1. julijem s svojo pi samo v Sevnico ob Savi. — Razpust društva. Podružnica Slovenske dijaške zveze za Ljubljano in okolico je razpuščena, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. in. je bila v dravski banovini svinjska rdečica na 15 dvorcih, kokošja kolera na 12. svinjska kuga na 6, garjevost konj na '2. gniloba cebelae zalege na 2, vra-nični prisad na 1 in steklina na 1. — Prepoved lahajanja v kreme. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je prepovedalo čevljarskemu pomočniku Josipu Kranjcu v Radmlrjn zahanje v krčme za dobo enega lea. — Razid druSrva. Društvo poštnih kon- ceptnih in tehničnih uradnikov v Ljubljani se je po sklepu obfneira zbora prostovoljno razšlo- — Ferijalci iz južnih krajev v Skofji Loki in Kranju. Včeraj popoldne se je odpeljal iz Beograda glavni transport ferijal-cev na letošnje počitnice. Ena skupina je krenila v Hvar, druga v Bol. tretja v Jelšo, četrta v Škofjo Loko, peta pa v Kranj. — Izpremembe v SUZOR-u. Novi komisar SUZOR-a Marko Bsuer, ki so ga hrvatski krogi z veseljem pozdravili na tem važnem mestu, je odslovil dosedanjega generalnega direktorja SUZOR-a dr. Avgusta Arzelina in reaktiviral bivšega generalnega direktorja Milana Glaserja. Minister sošici jalne politike je to izpremembo potrdil. Glaser je bil 7 let generalni direktor SUZOR-a. Desaoji generalni direktor dr. Arzelin je Slovenec. _ Vojaki i i svetovne vojne udeležite se običajnega sestanka na Brezjah dne 15. avgusta. Spored bomo pravočasno objavili. Prošnja za polovično vožnjo je vložena in upamo, da bo skoro ugodno rešena Odbor zveze bojevnikov v Ljubljani. _ Odaja zakupa lemljišfca v svrho zgradbe buffeta na postaji Derventa se bo vršila potom oiertalne licitacije 4. avgusta pri direkciji državnih železnic v Sarajeva. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v LjubijanL — Zagrebški študentje na kolonijalni razstavi v Parizu. Slušatelji visoke ekonom-sko^komercijatae šole v Zagrebu so pri* speli v nedeljo pod vodstvom prof. dr. M. IvšiČa v Pariz na kolonijalno razstavo. Grof de Vaughes jkn je priredil v amen u r*z= stavnega odbora svečan banket. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za od 1. do vključno 10. julija sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): O tvor jeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1), v savski 3 (—), v primorski 1 (2), v drinski 2 (—), v dunavski 1 (l), v vardarski 1 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (3). Otvorjene prisilne poravnave izven konkursa: v dravski banovini 1 (3), v primorski — (1), v drinski 1 (2), v dunavski 8 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (—), v savski — (1), v primorski 2 (—), v drinski — (5), v dunavski l (2), v moravski — (5), v vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v savski 2, t drinski 1, v zetski 1, v dunavski S. — Nov tednik v Šibeniku. V Šibeniku začne 23. t. m. izhajati tednik »Primorska Riječ«, |cj bo zastorpal toukurae in gospo« darske interese severne Dalmacije. Ured* nilk, Lastnik m izdajatelj bo dr. Krsta Je* žin a. — Imovina Puniše Račiča na javni draž* bi. Podtružnica Državne hipotekame banke v Skoplju razglaša, da pridejo 7. septem* bra na javno dratžbo nepremičnine Puniše Račiča, bivšega iiKiustrijca iz Skopija, ki je dolžan banki 2,968.842 Din 10 para z 9 od* stotnimi letnimi obrestmi od 1. julija 1927. Slavni Paul VVhiteman in njegov jazz - orkester ter JOHN BOLES, znan iz filma »Rio Rita«. Mnogo si je privoščil ta gospod, saj je v dobrih 2 letih zapravil blizu 3 mulijoric samo izposojenega denarja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma vroče in jasno, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Vročina je letos res izredino huda. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Zagrebu 36.6, v Beogradu 35.4, v Sarajevu 35.2, v Splitu 34.3, v Skoplju 34.2, v Ljubljani 32.8, v Mariboru 29.8. Najmanj ©e torej pote Mariborčani. Vremenski preroki nas pa že tolažijo, da bo vročina kmalu ponehala. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.9 mm, temperatura je znašala 17.7. — Na izletu se je zaklal. V nedeljo do* poide je prišla iz Sarajeva v Plamdriste manj* ša družba na izlet. Izleta se je udeležil tudi bančni uradnik Ljubiša Gerasitmovič. Ko je družba počivala, je Gerasimovič naenkrat odšel i«n se vrnil z velikim kuhinjskim no* žem v roki ter 6i ga vpričo svojih tovarišev zasadil v prsa. Prepeljali so ga v bolnico, toda zdravniki imajo malo upanja, da bi ostal pri življenju. Vzrok p onk ušesnega sa* momora so družinske razmere. — Žrtev mlatilnice. V soboto se je pri* petila v Petrovcu težka nesreča. MlatiLnica je zgrabila 161ctnega Dragorina Priča, ki je z nogo potiskal snope v njo. Potegnilo ga je med kolesje in ga taflco strahovito zmečkalo, da je kmalu v strašnih m lik ah ari. — Smrtna nesreča v Zagrebu. Včeraj dopoldne se je pripetila na stavbisču, kjer grade Srpsko banko v Zagrebu, te žic a ne* sreča. Delavec Mirko Mrzljak, oče treh otrok, je vstavljal v četrtem nadstropju okno. Naenkrat mu je postalo slabo itn pa* del je na cesto, kjer je nezavesten obležal, čez pol ure je pa umrrl. Komisija je ugotovila, da se je nesreča pripetila zato, ker kraj, kjer je Mrzljak delal, ni bil zavarovan taft:o, kakor zahtevajo predpisi. • Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Reich. Iz Lfublfane —lj Tujski promet v Ljubljani. V prvi polovici letošnjega leta je v 17 hotelih in prenočiščih prenočevalo 23.038 gostov, od teh 842 Ljubljančanov tako, da je bilo tujcev 22.196. Iz raznih krajev Slovenije je priSlo v Ljubljano: januarja 1598, februarja 1394, marca 1908, aprila 1206, maja 1914 in junija 1718. Celotni dotok tujcev je bil v posameznih mesecih naslednji: januar 3487, februar 3120, marec 4162, april 3458, maj 4598 in junij 4213. —lj Zanemarjeno pralno korito. Na Ambroževem trgu tik > parka«, so imele stranke ondotnih hiS še med vojno v uporabo pralno korito iz betona, ki stoji Se danes na kraju, pa je neuporabno, ker je avstrijsko vojaštvo svoj čas oropalo korito vseh pip in drugih medenih delov. Ker je vodovod v korito že napeljan in je pranje v tem koritu zlasti za revnejše stranke prava dobrota, naj da mestna občina pri tem koritu pritrditi nove pipe, da omogoči ljudem pranje, ki je sedaj v suhi strugi v Ljubljanici nemogoče. Pač čudno je, da se od preobrata sem za to napravo m njeno obnovitev živ krst ni pobrigal! —lj V Bolgarski ulici so pretekle dni uredili levi hodnik, cestišče na zgornjem koncu pa posuli z gramozom. Kako bodo uredili desni hodnik, pa Se ni znano. —lj Kopanje v Gruberjevem kanala je v mestnem pomeri ju sicer že od nekdaj prepovedano, zato se pa mladina obojega spola tem izdatneje in Stevilneje koplje nižje poljanskega, mostu ter skozi doli do izliva pod Stepanjo vasjo. Voda je precej deroča, nima nevarnih vrtincev in tudi ni preveč nesnažna. —lj Balkoni In okna so tudi letos v središču kakor v predmestjih okusno te bogato okrašena s cvetlicami. Na mnogih oknih in balkonih, se kaze razveseljiv po- jav, kako ženski svet tekmuje v olepševanju. Zato so tozadevna nagrade mestne . obema povsem zasađene in primerne, in naj bi se že zaradi vzpodbude vsako leto podeljevale. —lj Brezbrižnost in nered. Levo nabrežje od Domobranske ceste do klavnice ima adaj močno železno ograjo, ki je bila že davno potrebna. Kako malo se pa nekateri starši iz barak ob vodi zmenijo za svoje otroke, se vidi iz dejstva, da se otroci tu kar po žel. tiru in celo za premikajočim strojem igrajo in pode! Ali je potem kaj čudnega, če se otrok ponesreči? — Suša preti. Posledice tropične vro-• Čine, ki pritiska zadnje dni povsod, se že kažejo po poljih in travnikih. Trava je kar požgana in se je bati, da kmetje jese-, ni ne bodo imeli o ta ve; po polju pa vse j vene. če ne bo kmalu izdatnega dežja, bo suša vse uničila. Posledica bo jeseni splošna draginja. —lj Bdenje v pravoslavni kapelici. Od* slej se bo v pravoslavni kapelici sv. oca Nikole v Ljubljani — vojašnica vojvode Mišica na Taboru — vsako soboto in na predvečer vsakega praznika ob 7. zvečer služilo »Bdenje«. —lj Organizacija ruskega Rdečega kri ža namerava z odobritvijo ministrstva za notranje posle, ter glavne uprave Rdečega krifia kraljevine Jugoslavije v tekočem letu zbirati prispevke za nakup mediem skega in ekonomskega inventarja. Ta akcija se prebivalstvu toplo priporoča. —lj Obnova hiše. Dvonadstropna hiša na Tržaški cesti (štev. 11), ki jo je svoj Čas od Ivana Ruparja kupil žel. inspektor v p. Ignacij Perme, dobiva te dni okusno zunanje lice. Obnovo izvršuje zidarski moj ster Franc Živec. Tržaška cesta je postala po otvoritvi viške tramvajske proge zelo prometna, zato je obnova hiš na tej cesti vsekako umestna. —lj Cestišče Cerkvene ulice. V zadnjem času so posuli z drobnejšim gramozom tudi široko cestišče Cerkvene ulice ob desnem bregu Gradaščice. —lj Pred magistratnim poslopjem so pričeli včeraj polagati nove umetno kamnite stopnice. To stopnišče bo preurejeno v smislu adaptacijskih del magistratnega po- v simfoniji glasbe, petja in baleta: Kralj jazza slopja in glede na postavitev spomenika kralju Petru. Nove stopnice so še tem bolj potrebne, ker so bile stare kamnite že zelo shojene ter gladke tako, da je bilo nevarno hoditi po njih, če so bile količkaj mokre. —Ij Išanska cesta bo med šolo na Barju in potokom Prošco radi zgradbe novega železobetonskega mostiČka čez potom Prošco od 15. tm. začasno zaprta za promet Ta čas se vrši promet po Peruzzijeveni št radonu od šole na Barju tako proti Ižanski in Dolenjski cesti. —|j Krajevni odbor Rdečega kriza v Ljubljani vabi vse samaritane in samar i-tanke od prvega in do zadnjega tečaja na sestanek, ki bo jutri ob 7 uri zvečer na drž-moškem učiteljišču na Resljevi cesti v II. nadstropju. Na sestanku bo predaval g. dr. Fr. Mis. Izprašanim udeležencem zadnjeg« tečaja se bodo razdelile samaritanske diplome. Točno in vsi! —lj K pretepu v Stepanji vasi. Včerajšnje poročilo o pretepu v Stepanji vasi popravljamo v toliko, da se pretep ni vršil na prostoru gostilne g. Ivana Briclja, marveč zunaj na Plamirju in to na mostu, ki vodi čez Gruberjev kanaL Iz Celja e— Sprejem akademskega pevskega društva >0biliea« na kolodvora. Včeraj popoldne je prispelo v Celje akademsko pevsko društvo >Obilič< iz Beograda, ki je na turneji po savski in dravski banovini. Pevce, ki so prispeli s popoldanskim vlakom tz Rogaške Slatine, je sprejelo na kolodvoru številno občinstvo z oficirskim zborom tn godbo tukajšnje garnizije na čelu. Drage goste je pozdravil v imenu mestne občine g. župan dr. Goričan v imenu Glasbene Matice g. dr- Orožen v imenu celjskih akademikov g. Stepic. Nato se je zahvalil za« stopnik gostov, ki je izrazil svoje veselje nad prisrčnim sprejemom. Društvo je odpotovalo v Trbovlje, davi pa se je vrnilo v Celje, kjer si je ogledalo bližnjo celjsko okolico, drevi ps priredi v Celjskem domu koncert Na ta koncert renomiranoga pevskega društva opozarjamo vse Celjane in okoličane. —e Otvoritev obrtnega doma v Celja. V nedeljo 19. t. m. se bo vršila svečana otvoritev Obrtnega doma ob veliki udeležbi občinstva od blizu in daleč. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Maruiia, ki bo najbrž osebno prisostvoval otvoritvi. —e Mestna knjitnira bo od 15. do 31. t m. Redno poslovanje bo zopet v soboto 1. avgusta od 5. do 9. zvečer. _e V obmejnem alpskem prometu med Jugoslavijo in industrijo so doslej zadostovale planinske legitimacije SPD brez vizuma političnih oblastev. Odslej pa morajo imeti vsi planinci legitimacije za obmejni promet vidirane od političnega oblastva in opremljene s kolkom za Din 10. V Celju Ti dira planinske legitimacije predalojniitvo mestne policije. Ni mogoče. Stric z dežele pride v mesto. Ker ima slučajno nekag denarja, jo mahne v najboljši hotel in vpraša, kdaj se Je. -* Zajutrek je od 9—12, jtriHna od 12—2, obad od 2—7, večerja pa od 7—11, — mu odgovori natakar. — Križ boži), kdaj si bom pa ogledal mesto! — vzklikne stric z dežele presenečeno. ^1 SCHtC. mtov ' ' \ RADI0N Majttica že zna to. Mala MoJdice gre posebno rada sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj baje* .prav tako dobrega *. Ali Majdica s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tel stvari .Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion; nekaj bolj šega sploh ne more biti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo. SCHICHTOV PE B /V M ! RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA foto-klubu«, nihče ne ve nič natančnega, ljudje, o katerih se govori, da so v odboru, sami zatrjujejo, da jim o tem ni ničesar znanega, drugi zopet trdijo, da iščejo odbornikov, ko pa jih človek vpraša pobližje — molče. Baje so tudi pravila že odobrena od drž. poiiolje. V koliko to odgovarja resnici, ne vem. Vsekakor, če je to res, tedaj je to prav čudno postopanje. Mislim, če se ustanavlja tak važen klub, je treba ustanovnega občnega zbora, kjer ima vsak interesent svojo besedo. Tudi bi moral biti tak ustanovni občni zbor objavljen toliko jasno po vseh časopisih, da bi vsi vedeM sanj. žal noben amater, kar jih poznam, o tem ne ve ničesar. Kakšna krivica je to, oe se kdo zanima za ©tvar in želi udejstvo-vanja, da stoji pred faktom in mora hočeš nočeš delati po pravilih, ki jih je sestavilo nekaj ljudi najbrže v svojo korist. To je zaenkrat vsa kalna voda ugibanja in govorjenja Tendenca moja ni, kritizirati to postopanje, dasi je obsodbe vredno, mislim pa, da bi se s poštenim skupnim delom in z jasnim vpogledom javnosti dali doseči rezultati, ki bi bili v korist tujskemu prometu naše banovine, dale vpogled v umetniško udejstvovanje fotoamaterjev in rodile gmotni uspeh s primernimi razstavami, da ne omenim še vzgojnega pomena z opozarjanjem na naravne krasote, da hi del naše mladine (in tudi starejših) ne divjali po planinah in naravi, kot se to dogaja. — Tako pa je fotografija pri nas domena nekaterih, ki z brezvestno ljubosumnostjo tlačijo v ozadje vsakršno udejstvovanje onih, ki bi jim mogoče lahko dostojno konkurirali (pripominjam: ne v sovražnem smislu!) Taki ljudje pa so precej rafinirani. Zberejo okrog sebe tudi malenkosten krog mlajših — m nihče jim ne more očitati pristranosti in brezobzirnega egoizma čudno in značilno pa je, da si nekateri taki ljudje laste nekako absolutno dolžnost In možnost preso je van j a in kritiziranja odnosno Se Skartiranja, kot bomo spoznali Iz sledečega primera Ker imajo pač starejšo prakso in zato tudi renome, si upajo vplivati na ljudi In žal z uspehom. — Tako je pogodbeno bilo določenih 7 mojih slik is Bohmja za neko propagandno brošuro. Honorar In jamstvo i enkratni odtisk sta bila podpisana in stvar izročena s tekstom v tisk. Na moje začudenje pa mi Je hilo sporočeno, da je neki znani fotoamater v LJubljani zvedel za ttok ta odšel v tiskarno, tam zabavljal ♦n kTlttairal že ishrane slike, govoril o ukradenih motivih, nato Se o tem, da se taki negativi ne dado dobro kopirati In vse mogoče stvari — in vsilil s svojim be-edičenjem svoje slike, atiri najlepše moje že določene pa izrinil. Torej poleg onesno-gočenja objavljenja se materijelno oskodo-anje! fa te štiri so: znamenite kaskade dolini Voje v Bohinju, starinski tip bohinjske kuMnje, romantičen zaton ob Bo-hinjskem jezeru ta slikovita šterova skala pri Sv. Janezu. Ostale so 5e: znana slika Savice, nek motiv e Sedmerih Jezer in zimski motiv izpod Podrte gore. (Kot sem doznal, je hotel terin treba bazen dnevno izprazniti, osnažiti ln napolniti na novo ^ poleg stoječega hidranta. Pri hidrantu bi si malčki tudi lahko gasili žejo. Pa še nekaj. Taka Igrišča morajo bdti prosta prahu, kar pa omenjeni prostor ni. Drevored, vodeč od velesejma mimo tega igrišča, je splošno dovozna cesta v Tivoli. Tu drve dnevno navadna vozila Ya avtomobili. Eni kot drugi dvigajo v vročini io suši cele oblake prahu, ki se potem vlegajo na Igrišče. Cesto treba tedaj najmanj 2—3 krat na dan temeljito poškropiti. Prosim v imenu mamic ln ubogih malčkov, da se odpravi prah, navozi mivka In čim prej napelje voda. Tako otroško Igrišče, kakor je zdaj, je pa prava sramota za naše mesto. Prijatelj otrok. Moderen dekolte. — Gospod doktor, pri operaciji slepiča, ste ml napravili dolg razrez. — Obžalujem, gospa, zdaj ne boste mogli več hoditi tako globoko dekolti, rana. Letoviščar. — Vstal bi rad ob 5 zjutraj. — Nič ne skrbtte, naš petelin vas že prebudi. — Dobro, toda povejte mi, ali bi se ne dalo urediti to tako, da bi me zbudil ob pol 6? Stran 4 SLOVENSKI r* A R O Dc, dne 14. julija 1931 Ste v Ibn Zane Grcy; -jq Skrivnostni jezdec Roman. — Kaj vraga me briga Wade? — je zarohnel v svoji stari nestrpnosti. Da, dolžim vas. Tat, ropar!... bi od kod naj vem, če ni tudi vaš predragi Wads... Tu pa je posegel vmes Burlev z za-povedujočim glasom. — Oho, mladi mož, oziram se na vaša naravna čustva, — je dejal osorno, — toda svetujem vam ugrizniti se v jezik. Mr. Moora ne poznam, pač pa dobro poznam tsgale gospoda. Ste razumeli? No torej, če mislite Mooru še kaj povedati, storite to hitro. — Povedal sem mu že vse, — je odgovoril Jack mračno. — Kakšne dokaze imata za svoje trditve? — je vprašal Moore. Zasledoval sem vas. Dokaze imam v rokah. Burlev je prišel z verande in previdno j* položil svoj paket na tla. — Izvolite razjahati konja, Moore. — In ko je čikoš zlezel s konja m odše-pal v stran, je sodnik nadaljeval: — Je to konj, ki ga navadno jahate? — To je edini konj, ki ga imam. Burlev je sed^l na kraj verande, previdno je odvil paket in vzel iz njega >dve kepi posušene ilovice. Na manjši kepi so bili odtisi kroga z liso v sredini, na večji pa nepopolna, toda zelo razločna sled čudne, skoraj trioglate podkve. Sodnik je položil obe kepi na tla. Potem je vzel VVilsonovo bergljo. visečo liki puška v tulcu ob sedlu, in natančno^ je pregledal njem spodnji konec. Končno ga je vtaknil v oba kroga na kepi ilovice. Takoj se je prepričal, da gre za sledove berglje. Cikoši so se nagnili naprej, da bi bolje videli, in Billings je zmajal z glavo. Tudi stari Bellounds je radovedno opazoval sodnikovo početje. Pote mje Burlev vstal in dvgnil Wilso-novemu konju levo prednjo nogo tako, da se videlo kopito. Konju ta procedura očtvidno nikakor ni ugajala, toda udal se je le. Podkev na njegovem kopitu je bila skoraj trioglata. Ko je Burley pritisnil večjo kepo z odtisom podkve na kopito, je bilo takoj jasno, da je zapustila sled v ilovici baš ta podkev. Burley J3 izpustil kopito in položil kepo na tla. Počasi so se tudi cikoši vzravnali. Nekdo je glasno in težko dihal. — Kaj mislite o teh sledovih. Moore? — je vprašal sodnik. — Podobni so mojim, — je odgovoril čikoš. — Saj tudi so vaši. — Kako bi mogel tajiti? — To ilovico sem pobral ob vznožju Gore Peak. Zasledovali smo pogrešano Beloundsovo živino in prišli smo do ceste, ki vodi čez gore v Hlgerio... Bridges in Linsay, tale dva sentlemem tu, sta kupila zadnje čase nekaj živine od tujih farmarjev, ki pa niso hoteli točno povedati, kje so njihovi pašniki. Zatrjevali so, da živino samo kupujejo in prodajajo... Prepričan sem, da veže sled. ki smo jo našli ob vznožju Gore Peaka. te kupce in prodajalce z možem, ki je kra- del Belloundsu živino... Bi radi Se kaj povedali? — Ns, tu ne, — je odgovoril Moore mirno. — Potem takem vas moram aretirati in poslati v Kremmling, kjer boste zaslišani. — Dobro. Takoj grem, če hočete. Stari farmar se je zalo razburil. Rdečica mu je pokrila lica in oči. — Grda je vaša nehvaležnost, Wils, — je dejal ves ogorčen. — A jaz bi bil vsak čas prisegel na vašo poštenost... Priznajte svoj zločin iskreno; na dan z besedo, če nočete izgubiti v mojih očeh vsega spoštovanja. Morali ste biti nori ali pijani, da ste me tako grdo varali. Torej na dan z besedo. — Ničesar ne morem povedati, — je odgovoril Moore. — Presneto čudno je to vedenje za čikoša, ki je bil za vsako malenkost pripravljen potegniti revolver. Povejte mi vse, pa vas ne bo treba aretirati... Ne moram pozabiti, da je vam zadal White Slides težak udarec. Pa tudi jaz sem bil nekoč mlad in imel sem vročo kri. Jeza starega farmarja je bila za VVilsonovo potrpežljivost težka preizkušnja. Malo je manjkalo, da ni vzrojil. Na obrazu se mu je poznalo, da bije hud notranji boj. Pogled, s katerim je osinil Belloundsa, je bil nedvomno zelo čuden, saj je prihajal od čikoša, ki je bil osumljen, da je kradel svojemu prejšnjemu gospodarju živino. Predno je pa mogel odgovoriti, se je pojavila Columbina in njegovega oklevanja je bilo konec. — Oče. vse sem slišala! — je vzkliknila vsa prestrašena. — Kaj je storil VVilson Moore, da mu hočeš biti milosten? — Collie, vrni se v hišo, — ji je velel farmar. — Ne. — Tukaj ni v redu, — je dejala in se je ozrla po vrsti na vse. — O, sodnik Burley! — je vzkliknila presen ečn o. — Bo že tako, gospodična, in če je mladi Moore vaš prijatelj, mi je zelo žal, da sem prišel, — je odgovoril Burlev. — Moj prijatelj! Bil mi je več kot prijatelj... še nedavno ... Kaj je pa storil? Čemu ste prišli? — Aretirati ga moram, gospodična. — Aretirati? — se je začudila. — Ker je kradel vašemu očetu živino. Nekaj časa Columbina ni mogla spraviti z sebe nobene besede. Potem je pa zajecljala. — O, kako strašna pomota! — Upajmo, gospodična Columbina, — je pripomnil Burley v zadregi. Kakor večina moških njegovega kova tudi on ni mogel videti obupane ženske. — Toda Moore se bo težko izmotal iz te zagate ... Le poglejte sledove njegovega konja — levo prednje kopito — zvita podkev. On sam priznava, da so to sledovi njegovega konja. In poglejte tel kroge in luknjice v ilovici... Te sledove sem našel ob vznožju Gore Peaka tik sledov ukradene živine. In nobenih drugih sledov, gospodična Columbina! — Kdo vas je pa privedel na to sled? — je vprašala radovedno. — Jack. On jo je odkril in prijahal je v Kremmling. 18 Blizu Kazana lilijonov dolarjev v zemlji je bil 13 let zakopan znaten del ruskega narodnega imetja Pred trgovskim sodiščem v Parizu se je obravnavalo v petek vprašanje dela zlatega zaklada ruske državne banke, zakopanega leta 1918 pri umiku narodne armade blizu Kazana. Vse rusko zlato je bilo med vojno prepeljano iz Petrograda v Kazan. Pri umiku protiboljševiških armad se je posrečilo odpeljati del zlata v Sibirijo, nekaj zabojev zlata, platine in drugih dragocenosti so pa zakopali blizu Kazana. Vrednost zlatega zaklada je znašala 18 milijonov dolarjev. O tem, da je bil del ruskega državnega zaklada zakopan pri Kazanu. so vedeli tudi boljševiki. Za kraj, kjer je bil skrit zaklad, je pa vedel samo en človek, živeč zdaj v Parizu. Predstavniki državne banke in državne politične uprave so oelih 10 let iskali v zemlji skrite milijone. Kopali so in izpraševali kmete okoliških vasi, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Končno so boljševiki spoznali, da brez pomoči moža, ki točno ve, kje je zlato zakopano, nikakor ne pojde. In s pomočjo neke pariške banke so se začeli pogajati z dotičnim možem. Leta 192S je sklenila banka z njim pogodbo, po kateri naj bi pokazal kraj, kjer je zaklad zakopan, sam bi pa dobil 20 odstotkov. Pogodbo sta podpisali obe stranki in shranjena je bila pri nekem pariškem notarju. Razumljivo je. da mož, ki je vedel za zlati zaklad, ni hotel odpotovati v Rusijo. Kraj kjer je počival znaten del ruskega narodnega imetja, naj bi pokazali štirje njegovi zaupniki in sicer dva Rusa, ki sta sprejela po revoluciji poljsko državljanstvo, ter en Francoz in en Anglež. Dobili so potrebna navodila, informacije in načrte. To se je zgodilo leta 1928. Banka je sporočila v Moskvo, da je bil dosežen sporazum in da naj pošljejo vizum štirim zaupnikom. Potne liste je pa vidi-ral sovjetski poslanik Dovgalevski šele 1. 1929. Zaupniki so odpotovali v Moskvo, kjer so se sestali s predstavniki državne banke, potem so pa odpotovali v Kazan. Iskanje zlatega zaklada se je pričelo 2. oktobra 1929. Po pogodbi so lahko pooblaščenci Pariza iskali zaklad, kakor se jim je ljubilo, a najti bi ga pa morali v 10 dneh. Zato se s kopanjem niso žurili. Vsa jutro so odhajali v spremstvu uradnikov državne banke, agentov politične uprave in boljŠeviakih vojakov iz mesta ter preiskali vso okolico. 1% pogovora z uradniki državne banke in agenti politične uprave sta pa Poljaka kmalu spoznala, da sta se lotila nevarnega posla. Boljševiki so ju namreč smatrali za emigranta in namignili so jima, da bosta morala nositi vse posledice, če zaklada ne najdejo. Pod pretvezo, da potrebuje še nekaj informacij, se je en Poljak vrnil v Pariz. Komaj je prispel ^1 Povodom moje 60 letnice mi je došlo to* Hko iskrenih in presrčnih čestitk, da mi je nemogoče vsakemu posebej osebno ali pismeno se zahvaliti, zatorej prosim vse, da tem potom sprejmejo mojo srčno zahvalo Z vsem spoštovanjem udani ENGELBERT FRANCHETT1 I K* BEOGRAD SARAJEVSKA S4 OOaiVA se V vseh lekarnah poceni din. 75 i ajnovejši >Sachs« motorji, dvokolesa. otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška c 4. >%A£a1i og1asi< Vsaka beseda SO p»r. Plačo se lahko tudi w znamkah ta odgovor znamko I - No vprašanja bron znamko mm — fuUtavarlamo - Najmanjši otfta* IN« HALO HALO! Samo pri paro brzolikalnici J. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na likanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah. 2067 MOTOR S PRIKOLICO znamke B. M. W., 750 cem Sport, v najboljšem stanju — po ugodni ceni prodam. — Po-izve se v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju. 2065 LEPO POSESTVO z vsemi gospodarskimi poslopji, poljem, travniki in lepimi gozdovi, vse v ravnini, v lepem kraju Gorenjske, ob glavni cesti med Radovljico in Brezja-mi, prodam. Martin Mlekuš. Spodnji Otok 10, Radovljica. 2064 SLUŠKINJO pridno in pošteno ter hitro pri delu išče slovenska uradniška družina z dvema otrokoma za kuho in druga hišna dela. Plača 350 Din, nastop takoj. — Ponudbe na naslov: Nada Tič, Topusko, Hrvatska 2063 KAM PA LETOS NA LETOVI&CE? V Gorenjo vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija »Pod klan ć kom« — Pišite takoj! L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge i x-,.-i-ov ^ aoinčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvrsujeic .-: točno in solidno v Varšavo, je brzojavno poklical tudi svojega tovariša, ki ga pa agenti politične uprave niso pustili iz Rusije. Francoz in Anglež sta zahtevala, naj Poljaka puste, češ, da vesta za kraj, kjer je zlato zakopano tudi brez njega. Boljševiki so na videz oklevali, končno so pa le dovolili vsem trem odpotovati iz Rusije. Boljševiki so namreč že sami vedeli za tajno zakopanega zaklada. Ze tretji dan iskanja je en pariški pooblaščenec po neprevidnosti izdal boljševikom skrivnost. Zaklad je bil zakopan 60 km od Kazana. Minila je zima in sneg je skopnel. Lani poleti so agenti politične uprave brez najmanjših ovir našli kraj, kjer so bile pred 12 leti zakopane zlate zaloge ruske državne banke Seveda na pariško pogodbo boljševiki niso več mislili. Mož, ki je vedel za zaklad, je pa vložil tožbo in zahteval od banke kot posredovalke v tej zadevi 83 milijonov frankov odškodnine. Gre za poljskega državljana Ladislava Veteska, ki je povedal svojim zaupnikom, kje in kako je bil zaklad zakopan. Na predvečer umika protiboljševi-ške armade iz Kazana se je posrečilo odpeljati večji del zlatega zaklada iz podružnice državne banke. Ostalo je še okrog 50 milijonov rubljev. In te so hoteli pustiti v mestu. Nekaj zabojev zlata so vrgli v Volgo, toda boljševiki so jih kmalu našli in potegnili iz vode. Kar je pa ostalo, so izročili trem zanesljivim častnikom. Proti potrdilu so jim dali 102 zaboja zlata v kosih v vrednosti 37 milijonov rubljev in 75 usnjenih vrečic cekinov. Poleg tega so jim izročili 120 kg platine in dva kovčega s pečati bivšega carjevega ministra barona Frederiksa. V kovčegih so bili važni dokumenti in razne dragocenosti. Častniki so naložili zaklad na tri avtomobile in se odpeljali z njimi proti vasi Alat. 11 km od vasi je smrekov gozdič in tu so častniki zaklad zakopali. Napravili so točen načrt, na smrekah so pustili potrebne zareze, potem so pa odšli. Vsi trije so bili pozneje ubiti, dva na umiku, tretji, Veteskov brat, je pa umrl že v inozemstvu. Pred smrtjo je pravil svojemu bratu Vladislavu o zakopanem zakladu in mu izročil tudi tozadeven načrt. Tako je postal Veteska edini človek, ki je vedel, kje je zaklad zakopan. _ V šoli. — MisHte si, drasi otroci, da ste čreda ovac, pravi učatetj. Kdo bi bfi v tem primeru jaz. — Koštrun, gospod učitelj. Neiskren tudi v spanju. — Mod mož rad govori v spanju. — Moj pa ne govori, temveč se samo sladko smehlja. To so ministri! Iz Ankare poročajo, da je turška Ljudska stranka odklonila prošnjo ministrov, da bi jim bili znižane plače. Kar neverjetno se sHši, da ministri sami prosijo za znižanje svojih plač. To se menda lahko zgodi samo v Turčiji, ki kaže vedno več znakov solidne države pod zanesljivim vodstvom. Na eni zadnjih sej so turški ministri razpravljali o slabam finančnem položaju države in sklenili so naprositi Ljudsko stranko, naj poskrbi, da se jim znižajo plaće. Prosili so, naj se jim zniža plača za -00 turških funtov mesečno, poleg tega naj bi pa vsi ministri vrnil' državi svoje avtomobile. Turški ministri dobivajo 900 funtov plače in sicer 500 kot poslanci, 400 pa kot državni uradniki. Ljudska stranka kot edina vladna stranka v Turčiji je pa ministrom vsi hvale vredno prošnjo odbila, čeprav je izvirala iz patrijotične požrtvovalnosti. Stranka je mnenja, da je življenje v Ankari tako drago in da imajo ministri toliko reprezentančnih dolžnosti, da bi zašli v denarne stiske, če bi jim plače znižali. Ce bi jim pa vzeli še državne avtomobile, bi izgubili mnogo dragocenega časa, ksr bi morali hoditi po svojih opravkih peš. Primer turških ministrov je pa vseeno vreden posnemanja, samo da najbrž ne bo nikogar, ki bi jih hotel posnemati. Kaznovani demonstrantje Začetkom maja so bile v Kairi velike demonstracij s. Proti kolodvoru je krenilo 500 Vafdistov, da hi se odpeljali z vlakom v mesto Tanta, kjer ima opozicija glavno središče ki kjer so se hoteli posvetovati o nastopu pri parlamentarnih volitvah. Demonstrantom se je posreči k) prispeti na kolodvor in nekateri so srečno zlezli v vlak, večino je pa policija razgnala. Med onimd, ki so že sedeli v vlaku, so bili kolovodji, bivši ministrski predsednik in več bivših ministrov. Ko jih je policija pozvala, naj vlak zapuste, so se uprli. Stražniki so odšli in pustili demonstrante v vlaku. Vlak je odšel in prevozil je postajo Abassijo, potem je pa vozil po osamljeni progi daleč od naseljenih krajev. Tu so pa naenkrat stražniki odklopili vse vagone, v katerih so sedela demonstrantje, ki so jih prepustili sredi puščave njihovi usodi. Daleč od naseUenih krajev so se morali napotiti peš po vročem pesku več ur daleč, da so prisipeM v Abassijo, kjer so se jim ljudje pošteno smejali. Istega dne so demonstrirale v Kairi tudi dame iz haremov. V avtomobilih so se vozile po mestu in na zastavah so imele napis: »Bojkot vohtvamU Toda policija ie imela trdo srce ki je razboriti dame zaprla. čudna logika. — Ce se ne motim, je začelo pr-šeti. — Tako? Jaz še ne čutim. — Seveda ne, ker sa tako majhen, da te dež še ni dosegel. Moderna umetnost. — Kako vam ugajajo te moderne slike? — Čudim se samo, da ni pod njimi nobenega dovtipa. URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanaka cesta št. i. Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Din 400.— 1 prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Fora ter, Petrof, Ho 1x1, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg S. Najcenejša poso jevalnica. 1 I 1 m 2 IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTTPUE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FTNEJSI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISLH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH LN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGOGRAFIKA LJUBLJANA. SV. PETRA NASD5 ŠT. 23 i m M m m m m m Delniška dražba pivovarne PIVOVARNA in SLADARNA. — Podruina PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in ČRNO PIVO v sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT Ljubljana Telefon: Brao javi: LJUBLJANA 2310 in 2311 Pivovarna >UNION«, Ljubljana MARIBOR 2023 Pivovarna »UNION«. Maribor Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jessršek. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.