svoji bolestni domišljiji domneval, da je bil to kak duh, ki mu je s tem oznanil bližnjo smrt. Pri glavni izkušnji »Requiema« je Mozart spremljal zbor na klavirju, in tu ga je tudi zadela smrt. Opera se poje prvič v Inomostu.
Odmevi iz koncertne dvorane.
Spomin na prerano umrlega poljskega skladatelja M. Karlovvicza je častilo Glasbeno Društvo v Varšavi, pred-našaje na posebnem koncertu pod vodstvom Gregorija Fitel-berga sledeča dela tega znamenitega skladatelja: Violinski koncert, simfonski pesnitvi »Vračajoči se valovi« in »Prastare pesmi«, dalje Litavsko rapsodijo in razne samospeve. Kakor znano, se je skladatelj pred tremi leti ponesrečil na Tatri, kjer ga je zasul plaz. Mladi skladatelj je bil volil vse svoje premoženje (okoli 240.000 K) Varšavskemu Glasbenemu Društvu.
Simfonske novosti slovanskih skladateljev, ki so se prvič prednašale, so med drugimi: Emil Mlynarski, Simfonija »Polonia« (Varšava, Filharmonija pod skladateljevim vodstvom), Adolf Guzewski, Variacije za veliki orkester in Kari Szyma-nowski, Druga simfonija (Oboje: ibidem pod Fitelbergovim vodstvom), Paderewski, Simfonija h-moll (Berlin, Bluthnerjev Orkester), Henryk Melcer, Koncert e-moll za klavir in orkester (Berlin ; solist Ignac Friedman), M. Karlowicz, Litavska rapsodija in L. Rozycki, »Anheli«, simfonska pesnitev (Oboje: Krakov, Orkester Monakovskih Glasbenikov).
Novosti komorne glasbe slovanske, ki so bile prvič prednašane, so med drugimi: L. Roiycki »Baladine« in K. Szy-manowski Sonata c-moll za klavir (Oboje; Krakov, solist prof. J. Lalewicz), S, Bortkiemcz, Sonata za klavir, op. 9 (Monakovo: solistka Marie Dubois).
»Razkolnikov« je naslovljena fantazija za veliki orkester. ki jo je uglasbil pruski princ Joahim Albreht po znanem romanu Dostojevskega. Prvi prednašbi v Karlovih Varih, ki ji je sledil buren aplavz, je prisostvoval skladatelj sam. Odgovarja-li zunanji vspeh umetniški vrednosti, ne moremo presojati.
S knjižne mize in iz glasbene mape.
Novosti muzikalnega knjigotrštva (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: Kari Storck: Musik-politik. Beitrage zur Reform unseres Musiklebens. 2. izdaja. Stuttgart, Greiner & Pfeiffer 1911. — Eduard Reuss: Franz Liszt in seinen Briefen. (Biicher der Weisheit und Schonheit. Herausgeber Jeannot Emil Freiherr von Grotthuss.) Stuttgart. Greiner & Pfeiffer. Brez letnice. (M. 2.50). — Daniela Thode: Richard Wagner-Ausspriiche iiber Musik und Musiker. Fur jeden Tag des Jahres zusammengestellt von —. Miinchen, Verlag F. Bruckmann A. G. 1911. — Franz Liszt, Ein Ge-denkblatt von seiner Tochter. 2. izdaja, ibidem. — Richard Wagner:   Samtliche   Schriften   und   Dichtungen.   Zvezek  11.
in 12. Leipzig, Breitkopf & Hartel und C. F. W. Siegels Musikalienhandlung (R. Linnemann). Brez letnice. (Dopolnilna, v knjigotehniškem oziru enako opremljena zvezka že davno izišlih 10 zvezkov »Zbranih spisov in pesnitev« Riharda Wag-nerja). — W. D. Korganoff: Beethoven. Eine biographische Studie. Moskau. Verlag M. O. Wolf. — Allgemeiner deu-tscher Musikerkalender fiir 1912. Berlin, Raabe & Plothow. — PamatnikZpevackeho Spolku Hlaholu v P raze, vydany na oslavu 50 lete činnosti 1861—1911. Nakladem Pražskeho Hlaholu 1911. — Robert Mayrhofer: Der Kunstklang. Band 1.: »Das Problem der Dur - Diatonik.« Lipsko - Dunaj. Universal-Edition A. G. (Štev. 2798), (broš. M. 4'—, izv. pl. M. 6.) — Richard Wagners Briefvvec.i sel mit seinen Verlegern. Zvezek I.: Briefwechsel mit Breitkopf & Hartel. Lipsko 1911. (M. 6.—). Zvezek II.: Briefwechsel mit B. Schotts S6hne. Mainz, B. Schotfs Sohne 1911. (M. 6-—). — Ambros-Brauberger: Konservator hudby v Praze. Pametni spis k sto-letemu jubileu založeni ustavu. Praha 1911. — George Grove: Beethoven und seine neun Svmphonien. Deutsche Bearbeitung von Max Hehemann. London, Novello and Companv, Limited und New York. Novello Ewer and Co. Brez letnice. (M. 5.—).
—  Dr. med. Georg Wirz: Neue Wege und Ziele fiir die Weiter-entwicklung der Sing- und Sprechstimme. Auf Grund wissen-schaftlicher Versuche mit Lauten. Leipzig, Breitkopf & Hartel 1911, (M. 2.50). — Franz Liszt Briefe an Baron Anton Augusz 1846—1878. Herausgegeben von Wilhelm von Csapo. Budapest. Friedrich Kilian's Nachf. 1911 (K 6.-)- -
Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: Rahmaninow S. op. 28. Sonate fiir Klavier. Lipsko, Breitkopf & Hartel (M. 6.50). — Gretschaninow A. Vier Mazurkas fiir Klavier. Lipsko J. H. Zimmermann (M. 2.—). — Suk Vaša op. 20. Cinq mor-ceaux pour Piano. Lipsko. J. H. Zimmermann. (M. 4.—). — Sergei Liapounow op. 40. Trois morceaux de moyenne difficulte pour Piano. Ibidem. (M. 2.—). — Sergei Liapounow op. 41. „Fetes de Noel.« Ouatre tableaux pour le Piano. Ibidem. (M. 3.—). — Sergei Liapounow op. 39. Romanzen fiir eine Singstimme mit Klavierbegleitung. Ibidem. (M. 2.—). — A. Pro-vaznik op. 12. Valse sensitive. Pro klavir na dve ruce. V Praze. Nakladatelstvi V. Kotrby. — P. Zolotareff op. 25. Troisieme Quatuor pour 2 Violons, Alto et Violoncelle. Moskva in Lipsko, P. Jurgenson. - Josef Hiittel op. 1. Nipponari. Cyklus žapon-skych pisni. Tisk a naklad  V. Kotrba. Praha II. 200. (K .1.60).
—  M. Balakiretv. Klavier-Konzert Es-dur mit Begleitung des Orchesters. Leipzig. J. H. Zimmermann. (Partitura M. 40.—. Klavirski izvleček s podloženim drugim klavirjem M. 10.). — Naše zpevy. Vybor sboru, arii, duett z oper českych mistru. Pro ženske hlasy s pruvodem piana. Pro vyšši divči školy upravil V. Vilim, odborny učitel. Praha VII. Nakladem vlastnim. (K 1.80). — Josef B. Foerster op. 44. »Meine Jugend.« Sym-phonische Dichtung. Leipzig-Wien. Universaledition. A. G. Če-tveroročni klavirski izvleček (U. E. štev. 2812, M. 3.—). — Vitezslav Novak op. 26. »In der Tatra.« Tondichtung fiir grosses Orchester. Ibidem. Četveroročni klavirski izvleček. (Štev. 2818, M. 3.—). — Josef B. Foerster op. 56: Stabat mater. Fiir ge-mischten Chor und Orchester (Orgel). Ibidem. Kiavirski izvleček s tekstom (štev. 2657, M. 3.—). — Vitezslav Novak op. 43 »Pan«. Tondichtung in fiinf Satzen fiir Klavier zu zwei Handen. Lipsko-Dunaj, Universal-Edition A. G. (Štev. 3355, M. 5.—)- —¦ Isti op. 14. Zigeunerlieder fiir eine Singstimme und Klavier. Ibidem. (Štev. 3137, M. 3.—). — Isti op. 39. Acht Notturnos fiir Gesang und Klavier. Ibidem. (Štev. 3143, no M. 4.50). — Josef Suk. »Ein Sommermarchen«. Symphonische Dichtung fiir grosses Orkester. Ibidem. Četveroročni klavirski izvleček. (Št. 2823, M. 5.—). - Drdla Fr. op. 73 »Fantasie- 'aus Offenbath Hoffmanns Erzahlungen« fiir Violine und Klavier. Lipsko-Dunaj. Universal-Edition A. G. (Štev. 2975, M. 2.—)- — Isti Barcarole aus Hoffmanns Erzahlungen fiir Violine und Klavier. Ibidem.
59
(Štev. 3074, M. —.60). — Novak Vit. op. 27. Trio (quasi una Ballata) fiir Klavier, Violine und Violončeli. Ibidem. (Štv. 3141, M. 7.50). — Isti op. 7. Cjuartett c-moll fiir Klavier, Violine. Viola und Violončeli (glasovi), Ibidem. (Štv. 3131, M. 12). — Isti op. 22. Streichquartett G-dur (glasovi). Ibidem. (Št. 3140, M. 6.—)
—   Isti op. 12. Quintett a-moll fiir Klavier, 2 Violinen, Viola und Violončeli. (Glasovi). Ibidem. (Št. 3135, M. 15.—). — Novdk Vit. op. 6. »Erinnerungen« 3 Klavierstucke, Lipsko-Dunaj, Universal Edition A. G. (Št. 3130, M. 3.—). — Isti op. 9. Serenaden. 4 Klavierstucke. Ibidem. (Št. 3132, M. 2.50). — Isti op. 10. Barcarolen. 4 Klavierstucke ibidem. (Štv. 3133, M. 2.50).
—   Isti op. 11. Eklogen. 4 Kiavierstucke ibidem. (Št. 2134, M. 3..—). — Isti op. 13. »In der Dammerung« 4 Klavierstucke. ibidem. (Štev. 3136, M. 3.—). — Isti op. 15. Drei bohmische Tanze (Polka, Sousedska, Furiant) Ibidem. (Štv. 3138, M. 4.—).
—  Isti op. 30. »Winternachtsgesange« 4 Klavierstucke. Ibidem. (Št. 3142, M. 4.—). — Isti op. 15. Drei bomische Tanze. Ibidem. (četveroročno, št. 3139, M. 5.—). — Razun teh novih Novakovih del je sprejela U. E. v svojo zbirko tudi Dvofdkove dvoročne >Humoreske« (op. 101) v dveh zvezkih (štev. 2369/70 po M. 1.50), Dvofdkov trio »Dumky« (op. 90) za klavir, gosli in violoncello (štv. 2347, M. 6.—, v četveroročni izdaji št. 2346, M. 4.-), Dvofdkove »Romantične kose* (op. 75.) za gosli in klavir (štv. 2368, M. 1.50) in Smetanov II. godalni kvartet F-dur (op. 10), kojega glasovi so dobiti pod štev. 2296 za M. 3.—
Nemška kritika o novih hrvaških operah. V 17. zvezku tekočega letnika nemške revije »Die Musik« (Berlin) se nahaja kratka ocena o Bersovem »Ognju« in o Hatzejevem »Povratku« (Pimeri naši izvirni poročili str. 23 oziroma 36 si.) Kritik Ernst Schulz izraža mnenje, da je Bersova glasba navzlic mnogoštevilnim neizvirnostim večjidel zanimiva, da odgovarja zahtevam moderne muzikalne drame, slikaje različne situacije, da pa vkljub temu ne izgublja melodične črte, in da se odlikuje po dramatični živahnosti. V Hatzejevem »Povratku« pa vidi kritik le posnemanje oholega, kričavega verizma, ki kaže vse slabosti Mascagnijevih posnemalcev. Sodelujoče umetnike (Koroščevo, Polakovo, Jastrzebskega, Vuškoviča, Zuno in pl. Raiča) omenja poročilo zelo pohvalno.
La Fčdčration Artistique (Bruselj) prinaša v 17. štev. 37. letnika stoletničen članek »Centenaire Chopin« iz peresa Josipa Wieniawskega.
Le Menestrel (Pariz) objavlja v 24. štev. lanskega letnika biografsko črtico o Balakirevu, ki ga je spisal znani poznavatelj ruske glasbe ArthurPougin. Tudi v Allgemeine Musik-Zeitung (Berlin) je posvečen anonimen članek v 27. štev. lanskega letnika omenjenemu ruskemu skladatelju.
La vie musicale (Lausanne) prinaša ob osemdesetletnici klavirskega pedagoga Leschetizkega članek »Hommage a Leschetizkv«, spisal Edmund Monod. Istemu jubilantu je posvečen sestavek Arturja Schnabla v Allg. Musik-Zeitung (Berlin) štev. 25. letnika 1910.
The Musician (Boston) prinaša v 2. številki 1910. članek »The music of Dvorak«, spisal Daniel Gregory Mason.
Iz 1. Havdnovega zvezka 6. letnika edicije »Socižte Internationale de Musique, Section de Pariš« (Pariz) je omeniti članek Williama Ritterja »Haydn et la musique populaire slave«. K temu članku se o priliki povrnemo. V 7. številki istega zbornika poroča Nicolas Findeisen pod naslovom »Les dčbuts de Balakirew« o mladosti tega ruskega skladatelja.
Nemška revija »Die Musik« (Berlin) je posvetila 18. zvezek tek. letnika skladatelju in dirigentu Mahlerju. — V 22. zvezku prinaša zelo instruktivno razpravo o »Najnovejši poljski glasbi« iz peresa drja Adolfa Chybinskega in bio-grafsko-kritičen članek o češkem skladatelju Vitezslavu Novaku, ki ga je spisal glasbeni pisatelj dr. Jan Lorvenbach. V zvezi s prvo razpravo stoje portreti poljskih skladateljev Sigmunda Noskowskega,   Mieczyslawa Karlowicza,   Gregorja  Fitelberga,
Ludomira Rožvckega in Karla Szymanowskega; k drugemu članku prinaša revija sliko Vitezslava Novaka po kamnotisku J. T. Blažka. O obeh spisih poročamo v prihodnjem zvezku natančneje.
Le Courier musical (Pariz) je posvetil 1. šcevilko letnika 1910 Chopinu. Med posameznimi članki naj bodo omenjeni: Camille Mauclair: Sur le genie de Chopin, Elia Poiree: La vie de Chopin (Chopinovo življenje), Camille Bellaigue: Silhouette de Chopin, Paul de Stoecklin: Chopin vu par Schumann, Raoul Pugno: L'ame de Chopin, Wanda Landowska\ L'inter-pretation de Chopin. Tudi v 10. številki je nekaj sestavkov o Chopinu, med njimi posebno zanimiva razprava Camilla Saint-Saensa: »Quelques mots sur l'exekution des oeuvres de Chopin«, ki se peča zlasti z Chopinovim rubatom, z uporabo pedala, s prednašanjem tresljaja (Triller) v Chopinovih delih.
Rheinische Musik- und Theater-Zeitung (Koln^ prinaša v 46. štev. XI. letnika članek o »Ruski klavirski glasbi«, spisal vValter Niemann.
Novi mesečnik »Musikpadagogische Zeitschrift«, glasilo Avstrijske Glasbeno-pedagoške Zveze (Dunaj), objavlja v svojem prvem letniku (Štev. 1, 3 si.) ed drugim zelo zanimivo, zlasti praktično stran predmeta upoštevajočo razpravo prof. V. Golterja o sigurnosti v zadevanju tonov (Treffsicherheit), ki je cilj elementarnega pevskega in sploh glasbenega pouka. V istem časopisu (Štev. 1 in 4) razpravlja Josef Pembauer o taktnem čutu (Taktgefuhl).
Umetnikov življenje in stremljenje.
St. Mokranjac, ravnatelj »Srpske muzičke škole« v Bel-gradu in znameniti srbski komponist, je dobil diplomo pariške akademije znanosti, v kateri ga imenuje za njegove zasluge na glasbenem polju svojim dopisujočim članom.
Skladatelj J. N. pl. Zaje je uglasbil drugo »Sokolsko Sletovko« po narodnih motivih. Ta koračnica je 1101. opus hrvaškega skladatelja.
Feliks Weingartner, dosedanji ravnatelj dunajske dvorne opere, je od jeseni 1912 angažiran kot prvi kapelnik na ham-burški operi.
Hrvaški skladatelj Vilko Novak je dokončal opero »Sveta noč«. Libreto si je napisal sam. Premiera bode v Zagrebu.
Za dramaturga Narodnega Gledišča v Pragi je imenovan praški vseučiliški profesor dr. Otokar Fischer.
Dr. Zdislaw Jachimecki se je habilitiral kot privatni docent za glasbeno znanstvo na vseučilišču v Krakovu.
Milan Predič, suplent na belgrajski prvi gimnaziji, je imenovan za tajnika Narodnega Gledišča v Belemgradu.
Pri Kralj. Hrv. Gledališču v Zagrebu je angažiran kot kapelnik Karel Nedbal, brat znanega češkega skladatelja, virtuoza in dirigenta Oskarja Nedbala.
Milan Balcar, učitelj društva »Zoranič« v Zadru, je dobil od Češke Akademije štipendij v znesku 200 K za predloženo sonato za gosli in klavir.
Novi grobovi. — Dne 2. julija t. 1. je umrl Feliks Mottl, ravnatelj Dvorne opere v Monakovem, 55 let star. Mottl je bil eden najznamenitejših sodobnih dirigentov. (Rojen v Št. Vidu pri Dunaju 24. avgusta 1856.) Največjo slavo je žel kot voditelj bayreuthskih predstav »Prstana«, »Tristana«, »Parsifala«, »Tann-hSuserja«, in »Holandca«. Od 1.1905 je deloval na Monakovski Dvorni Operi.
60