PRIMORSKI DNEVNIK I ^U"^taD|'eCriagruU<,M>Vln' Cena 50 lir Leto XXIII. St. 10 (6594) TRST, petek, 13. januarja 1967 PRESENETLJIVE IZJA VE FINANČNEGA MINISTRA PRETIJA Agnelli in De Sica dva izredna primera nestvarnih davčnih prijav in utaj V ozadju razprave bitka okrog plačevanja davkov na delnice - Oster spor v vodstvu PSI-PSDI in grožnja Brodolinija s sklicanjem izrednega kongresa 12. — Na popoldanskem delu zasedanja poslanske niče je odgovarjal minister za finance Preti o nekaterih iz- Cevan- in do slcrainosti škandaloznih primerih izbegavanjapla-at^rcv.3 davkov- Minister je odgovoril na vprašanja komuni- ■tičn'i-1 AUV- Jvumsi lijak' Pos*ancev zlasti v zvezi s primerom odv. Giannija Agnel-po ’ .. Je Prijavil samo štiri milijone dohodkov, in glede znane-sa re&serja De Sice etl Je pojasnil, da je urad «- ud je urad za ra™ e1no davke v Turinu že ob-S , Priiave dr. Agnellija v g0tovil'h97,etih ‘n jC V letU 1960 U' nih ri!ih27n mihjonov lir prijavljena ockov> dejanskih dohodkov uL5imi^on(,v lir- v letu 1961 je de anlk-i,294 mi'ijonov prijavljenih, 1962 jeklh--Pa .7{)n milijonov; v letu janskis ugotovil 287 prijavljenih, de- tovil 9«QPa .150: v letu 19fi3 Je ag°-ianskivT 0111‘ienov prijavljenih, de-jansKih na 45(1 stalo h;cPa 45°' KasneJe Pa s0 na- , D1Stvene snrpmnmhp v r/ueA <5 preriU!i'IC-,ene spremembe v zvezi s Eočil j i skim odlokom, ki je omo-enkroi e nicarjem' da se odločijo za en.kratno nlaAiu , „„„-------- »rit-r,,1?0 Plačilo znano z nazivom obv U • secca», s čimer niso več dividende .. . ------- v..v okvi- večinlljave. kanoni. Dr. Agnelli je delnih sy°jega premoženja vložil v v tpie ln je za leto 1966 prijavil v W„ z,nU’ 190 milijonov dohodka, čal v? ,Pa Je na ta račun pla-hačin' m’lijonov davkov. Na vsak da nii*a s.° finančni uradi mnenja, javi™ d°h°dki presegajo pri-PreiskavoVS0^° 'n *3odo nadaljevali iirnin*SLer Preti je očitno tako ob-Pični ”B-avnaYal ta primer kot. ti- hi n^rimer' kako omogoča izjem kov j,111 enkratnega plačevanja dav- iti kov v “‘“»‘-nega plačevanja aav-I sivnem.,rejniYi izbegavanje progre-PrimIPU davku, saj imamo v tem hionič;U °Pravka s skoro desetkrat ‘JSim davkom ob bistveno ena- kih dohodkih. Preti je v tej zvezi izjavil, da bodo o tem splošno pomembnem vprašanju razpravljali na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta. V zvezi z izjavo ministra je poslanec Pioni (PSIUP) ugotovil, da minister še ni odgovoril na slično vprašanje, ki se je nanašalo na dohodke vatikanskih podjetij, ki ne plačujejo davkov. Preti je nato odgovoril na vprašanje dveh socialističnih poslancev glede davkov, ki jih plačuje — ali bolje ne plačuje — znani režiser De Sica. Minister je ugotovil, da so režiserja že prijavili sodišču in da bi moral plačati v celoti 358 milijonov državnih in 8 milijonov za padlih občinskih davkov, da pa se je temu izognil na ta način, da je prevzel fran '-ko državljanstvo in da je svoje premoženje pravočasno prepisal na druge osebe. Kazenski proces mora ugotoviti vse te odgovornosti in med drugim tudi, če gre za "simulirane* prepise in če ne gre samo za davčne utaje,_ temveč za običajno goljufijo, pri čemer gre morda tudi za zločinski stečaj, za kar pa je predvidena ekstradik-cija. Poslanska zbornica je pred to razpravo zaključila obravnavo zakona o posvajanju, s katerim so se strinjale vse poslanske sku- pine, tako da bo zakon po vsej verjetnosti sprejet soglasno. Ven- "■■i|iiiiii,ii,,,lllllallllallllllllllll,llilil,lllllliIIIIllllllllllalllllllIllllllllllllllllltllllltllllllll1lll,llltllllt jh . ’ včeraj sta una v usprt Vi0,nar°dnih dogodkov vojna '•etnanin ____ _____ ospredju namu In «kulturna revolucija* Pt«,1tajskcm- Glede Vietnama je lavrv?em značilno, da vlada ZDA Je oh* ^ Tantove predloge, ki jih “hrazložil na svoji zadnji tiskov Konfr bojski -enci- To Poudarja tudi ha-■ - tisk v svojem komentarju, ki j. Goidbe?OSVe®en v g^avnem novemu *en*rkkf°Vemu posredovanju pri korisS11 ** Poudarja, da ZDA iz-hlr,„o t)ZN za svoje spletke. obja^ J?a 881 Poziva U Tant, naj čemi, Goldhergovo pismo od 19. deva lani «kot uraden spis var- hostnega tunga začeli rdeče gardiste kritizirati. Zato bo Maocetung skušal sedaj svoje gibanje spopolniti, dokler ga bosta Lin in vojska podpirala. Zdi se, da gre za prvo kohaor toliko sprejemljivo razlago razvoja dogodkov na Kitajskem. Včerajšnje imenovanje pododbora v armadi bi torej lahko pomenilo krepkejšo zagotovitev podpore Maocetungu. Minister za finance Preti je prešel glede akutnega vprašanja plačevanja davkov na delnice v ofenzivo s primerom dr. Agnellija, ki je prijavil samo štiri milijone dohodkov in kateremu davčni urad težko pride «do živega*, ker se je skril Ve da je prišel trenu-*hed h h' mora,i navezati stike Kana., ,anoJ<‘m *n Washingtonom. dejal ski zunanji minister pa je nja ’ da Je ukinitev bombardira-Vfera- 0li potrebnih ukrepov. 5rotestamSMh sk"pina 66 uf1,edni!1 smo 'aatsldh osebnosti poslala pl J°hnsonu z zahtevo, naj usta- za '"hhariliranje kot prvi korak tiSke?8a^anja- Toda načelnik ame-k0 J,* javnega štaba je, prav ta-diranieraf 'zjavil, da je «bombar-not,X Severnega Vietnama nujno S 'r*bn°. češ da dokazuje Hanoju, vati « ,more nekaznovano nadalje-h„ , v°Jega napada*. V prvem ted-v°jak m' Se ^ število ameriških čai0 S°V v Južnem Vietnamu pove-395.0,1® za 6-600 mož in znaša sedaj slralc. po,e8 53 000 Korejcev, Av-cev ,1V> N°vozelandcev in Filipin-Jih’v„.Pn° torej skoraj 450.000 tu- ^ vojakov. I"°čen>o*t*n-SU pa h'*0 uradno spo "stano^u* 80 v kitajski da so v kitajski armadi "pododbor za kulturno ki ima nalogo organi-tej l Ut*eležbo oboroženih sil pri cetun»V0.luciji- To 80 sklenili Mao-porofn n CK KP Kitajske na pri-Kp , ° CCI,tralne vojaške komisije Je raaponski tisk je mnenja, da organ Kitajske okrepil oblast Zakotl°V’ k' skrbijo za spoštovanje reč n V Pekingu. Objavil je nam-ciji p08ebno odredbo, ki daje poli-„ ecJo prostost pri nastopanju žavi 358 milijonov lir, občini pa 8 milijonov lir in katerega primer obravnava sodišče, ki razpravlja o resnih irožnostih prijave zaradi go. ljufije ter celo zaradi namernega stečaja, za kar velja ekstradicija, ki bi De Sico neposredno prizadela, saj je postal francoski državljan in biva v Parizu. Na seji izvršnega odbora združene socialistične stranke je prišlo do izredno ostrega spora glede imenovanja govornika na sobotnem zasedanju centralnega komiteja stranke. Sprejeli so kompromisno rešitev, ki jo je predlagal Nenni, s katero pa se ne strinjajo De Martino ter oba namestnika tajnika Cariglia in Brodolini. Bivši namest. nik tajnika PSI Brodolini je v tej zvezi zagrozil z ostavko, odnosno celo z zahtevo za sklicanje izrednega kongresa stranke. dar niso manjkali tudi načelni pridržki in med njimi najbolj zanimiva ugotovitev videmskega socialističnega poslanca Lorisa Fortune, ki je ugotovil, da pri tem ne smemo pozabiti, da stroga prepoved ločitve zakona povzroča največ primerov zapustitve mladoletnih, zaradi česar je sicer prav, da se sprejme ta zakonski predlog, istočasno pa je 'udi nujno, da se začne razprava o splošnih in širših vprašanjih družinskega prava. O predlogu Fortune o «mali ločitvi* bo v četrtek razpravljala komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice, ki se mora izreči o ustanovitvi ali protiustanovitvi tega predloga Zasedanje izvršnega odbora združene socialistične stranke se je zaključilo z nepričakovanim rezultatom, da bosta na sobotnem zasedanju CK PSI poročala tako De Martino kot Tanassi. Gre za slabo «salomonsko» rešitev, ali točneje za rešitev, ki je v nasprotju z načeli o spojitvi dveh vej socializma v eno samo stranko, zaradi česar tudi ta rešitev ni bila sprejeta soglasno. Značilno je, da sta proti njej glasovala Brodolini in Catani, De Martino pa se je vzdržal. Na začetku zasedanja so ugotovili bistvene razlike o osnovnih vprašanjih, na kar so zasedanje prekinili na predlog, da naj bi govorili ne samo o imenovanju poročevalca temveč tudi o splošnih vprašanjih. Kasneje so ugotovili, da to časovno ni mogoče in istočasno, da ni možen sporazum med različnimi stališči. V zvezi s celotno razpravo in zlasti s sklepom o dveh poročilih je namestnik tajnika Brodolini ugo. to vil naslednje: «Treba je upoštevati vse posledice, in zlasti vprašanje preosnove vodstvenih organov in možnosti izrednega kongresa.* Očitno gre za grožnjo s sklicanjem izrednega kongresa, stranke, istočasno pa tudi za grožnjo o možnosti odstopa z mesta namestnika tajnika združene socialistične stranke. Na zasedanju je odigral posredovalno vlogo Nenni. ki je tudi formuliral sprejeti sklep o dvojnem poročilu. Predsednik vlade Moro je danes prisostvoval v Bariju začetku sodnega leta. Istočasno so odprli tudi novo poslopje sodišča, ki ima v celoti 31 tisoč kvadratnih metrov zazidanega prostora. Danes je prispel v Rim načelnik protokola SZ Fjodor Molotčkov, ki bo nekaj dni v Rimu gost sovjetskega veleposlaništva in bo pripravil podrobnosti v zvezi z obiskom predsednika vrhovnega sovjeta SZ Podgornega v Rimu, ki je napovedan za 24. januar. Po neuradnih vesteh je v tej zvezi predviden tudi obisk v Vatikanu. Včeraj so z uradnim spisom združili podjetji «Nuova S. Gior-gio* iz Genove s podjetjem «SA-FOG* iz Gorice. Gre za združitev dveh podjetij IRI-Finmeccanica, ki se ukvarjata s proizvodnjo tekstilnih strojev in s čimer hočejo spopolniti proizvodnjo, znižati proizvodne stroške ter doseči večjo kon. kurenčno sposobnost na tržiščih. Sestanek med ministrom za trgovinsko mornarico in sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev je bil odložen za en dan. Sestanek bi moral biti danes, a bo jutri ob 10.30. Razpravljali bodo predvsem o novi ureditvi statusa pristaniških delavcev, zaradi česar je bilo že več stavk in je bila za ta teden že napovedana nova stavka, ki pa so jo odpovedali, ko je minister povabil sindikalne predstavnike na razgovore. stolnicah, da bi se pogovarjal o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. List omenja, da je Wilson svoj čas prevzel pred volivci obveznost, da bo Velika Britanija o-stala zunaj gospodarske skupnosti šestih. "Laburistični voditelji, nadaljuje «Pravda», menijo, da bo vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost ozdravil gospodarstvo njihove domovine: to je mnenje, s katerim se ne strinja dobršen del angleške javnosti, ki misli, da Veliki Britaniji škodujejo posebne vezi, ki jih ima London z Washingtonom in veliki vojaški izdatki, ki jih mora za-r. di tega prenašati. Na drugi strani, pravi list, so prav posebne vezi z Washingtonom, ki ovirajo vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost: marsikateri voditelji držav članic skupnega tržišča menijo, da London ni sposoben voditi pristne evropske politike.* Kosigin v Habarovsku MOSKVA, 12. - Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prišel danes iz Vladivostoka v Habarovsk, ki je 60 kilometrov od kitajske meje in glavno mesto obširnega področja, do katerega ima Kitajska o-zemeljske zahteve. Kosigin potuje že štiri dni po sovjetskem vzhodu in razlaga nedavno resolucijo centralnega komiteja KP SZ, zlasti kar se tiče stališča do kitajskih voditeljev. Tudi drugi sovjetski voditelji nadaljujejo potovanje po sovjetskih mestih in obrazložujejo omenjeno resolucijo. Podgorni se je včeraj vrnil v Moskvo, potem ko je obiskal Sverdlovsk in Kazan. Glasilo sovjetske vojske «Krasna-ja zvezda* piše, da so tudi vojaški voditelji posegli v kampanjo za razlaganje sklepov centralnega komiteja, ki obtožujejo Maocetungovo skupino. List poroča, da so komunistični kadri moskovskega vojaškega področja izglasovali resolucijo, v kateri izjavljajo, da bodo «člani partije in vsi Ladri vojaškega področja še bolj strnili svoje vrste okrog centralnega komiteja ter ne bodo štedili s svojimi silami, da častno izpolnijo važne naloge, ki sta jih oboroženim silam zadali komunistična stranka in vlada*. NOVA OFENZIVA MAOCETUNOOVE SKUPINE ' zločinom nasprotnikov se je pridružil še «ekonomizem» V vojski so ustanovili pododbor za «kulturno revolucijo» - V Šanghaju prevladala Maocetungovo skupina? PEKING, 12. — Pekinški radio je > kakor pa splošna mobilizacija voj-sporočil, da so v vojski ustanovili j ske za neposredno intervencijo. O- DŽAKARTA, 12. - Radio Džakarta je danes javil, da je indonezijska vojska ujela bivšega generalnega brigadirja Supardja, ki je bil med voditelji poskusa državnega udara oktobra 1965. Predstavnik indonezijske vojske je izjavil, da bodo sedaj «lahko osvetljene vse temne strani* neuspelega državnega udara. "pododbor za kulturno revolucijo* z nalogo, da reorganizira udeležbo o-boroženih sil pri "kulturni revoluciji*. Radio je dodal, da so to sklenili sam Maocetung in centralni komite komunistične stranke na priporočilo centralne vojaške komisije stranke. Pododbor bo deloval pod neposrednim nadzorstvom centralne vojaške komisije stranke in partijske podkomisije za kulturno revolucijo, ki jo vodi Čen Po Ta, čigar pomočnica je Maocetungova žena. Za načelnika novega pododbora je bil imenovan član vojaškega odbora stranke Hsu Ksiang-Cien in na men novega pododbora bo okrepiti vodstvo "kulturne revolucije* v vojski. Agencija "Nova Kitajska* je v svojih poročilih javila, da so se vojaški oddelki v vsej državi obvezali, da bodo "popolnoma strli* sile, ki nasprotujejo Maocetungu. Do sedaj se kitajska vojska ni vmešala v spor. Po mnenju opazovalcev se zdi, da je današnji sklep bolj splošen poziv pristašem Maoce-tunga, naj se zberejo okrog njega, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii HANOJSKI LIST O AMERIŠKI ^MIROVNI OFENZIVI* Posvetovanja v Novem Delhiju o možnosti mirovnih pogajanj Pobudo je dala Indija kot predsednica nadzorstvene komisije - Poziv skupine protestantskih osebnosti Johnsonu - Sedaj je v Vietnamu 395 tisoč ameriških vojakov pazovalci so mnenja, da se Maoce tung obotavlja uporabiti oborožene sile v borbi med voditelji, ker dvomi v njihovo absolutno lojalnost. Preprečiti pa hoče, da bi njegovi nasprotniki prevzeli nadzorstvo v vojski. Danes so šle po pekinških ulicah velike kolone rdečih gardistov, ki so vzklikali Maocetungu ter proti predsedniku republike in tajniku stranke. Vodili pa so jih vojaki v uniformi in so razlagali delavcem pravi smisel današnjega sporočila o ustanovitvi pododbora za kulturno revolucijo v vojski. To sporočilo so podpisali centralni komite komunistične stranke, državni svet, centralna vojaška komisija stranke in "skupina za kulturno revolucijo* v centralnem komiteju. "Ljudski dnevnik* in "Rdeča zastava* obtožujeta v svojem uvodniku, posvečenem gospodarskim vprašanjem, »desničarske elemente* v partijskih in državnih organizmih na področju Šanghaja, da so »samovoljno* dovolili delavcem materialne koristi z namenom, da bi jih spodbujali, naj se pridružijo skupi ni, ki nasprotuje Maocetungu. U vodnik nadaljuje: "Reakcionarni zarotniki področja Šanghaj so skušali spraviti v zmoto množice, s tem da so jim prikazovali prednosti "dobička*. Razpisali so državno imetje, s tem da so samovoljno zvišali mezde in plače ter ustanavljali sklade za vsakovrstno spodbujanje. Pozivali so množice, naj se polastijo javnih poslopij, naj izvršijo nasilna dejanja, naj povzročajo incidente in zapustijo delo. Zaradi tega so bile nekatere tovarne prisiljene prekiniti delo, železniški in cest- i HANOJ, 12, — Severnovietnamski list «Nan Dan* piše, da je ameriška «mirovna ofenziva* farsa, ker ameriška vlada hkrati zaostruje vojno v Vietnamu. Zatem obtožuje ZDA, ker odklanjajo priznanje narodnoosvobodilne fronte, in dodaja, da se Wa-shington oprijemlje ideje, da uporablja sajgonsko vlado za izvajanje svoje neokolonialistične politike. Komentar je v glavnem posvečen . ~r o Angliji in skupnem tržišču MOSKVA, 12. — Moskovska «Prav da* komentii.i napovedano potovanje predsednika britanske vlade Wilsona po raznih evropskih pre- j namu* novemu Goldbergovemu posredovanju pri U Tantu "Mirovna ofenziva, ki jo vodijo Johnson in njegovi družabniki, nadaljuje list, toč-no odraža zadrego in osamljenost ameriškega imperializma po bombardiranju in obstreljevanju prestolnice in zadrego, ki jo je povzročil ukaz narodnoosvobodilne fronte za premirje ob božičnih praznikih ter ob sončnem in luninem novem letu. Ameriški imperializem je slovesno obljubil U Tantu, da bo izpolnil vse ukrepe, ki bi se mu zdeli potrebni. Toda istočasno, ko je tajnik OZN poudaril, da je ustavitev bombardiranja poglavitna točka vprašanja, so ameriški voditelji odkrili svojo igro in so zavrnili U Tantov predlog.* Zatem obtožuje list ZDA, da izkoriščajo OZN za svoje spletke, in nadaljuje: "Pozivamo U Tanta, naj objavi Goldbergovo pismo od 19. decembra kot uraden spis varnostnega sveta. Ameriški imperializem je pokazal svoj namen, da uporablja OZN kot zaveso, da zakrije svoje zločine, in kot orodje vmešavanja v vietnamsko vprašanje.* Zatem omenja list pismo, ki ga je 24. januarja lani poslal predsednik Hošiminh številnim državnim poglavarjem: «Ce ameriška vlada res misli mimo rešiti vprašanje, Je potrebno, da prizna stališče štirih točk sevemovietnamske republike in da to dokaže z dejanjem.* «Nam Dan* izraža mnenje, da se «U Tantov načrt v treh točkah ne sklada z dejanskim stanjem v Viet- iiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiummiimimmiinmminnmiiiinmiimiiiimmiimumimimiiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiiimiuM VČERAJŠNJE BLAGOJEVIČEVE IZJAVE V BEOGRADU se ne *'‘valr|,IV'm s',am- Sicer pa si opa-prav> 1 se ne znajo obrazložiti, kaj ki nnap®av Pomenijo vsi ti dogod sta Kitajskem Dva japonska li-p ‘ ‘e dogodke tako le razlagata: kitajjr. leti so se nekateri Dljetrri' v°ditelji izrekli za «revizio. «vC||, “ *®radi neuspeha gibanja dar«t,eKa 8kolta naprej* v gosposke . -Ze teda.i Je CK KP Kitaj-v* za-l gibanje "socialistične turnn *’ ^Mer se ni razvilo v «kul-tCga •'evolucijo«. Med razvojem I>iao g *’anja sta Maocetung in Lin de *a®ela uvajati radikalne meto-niiL ®dtem ko je skupina predsed. s*rankePUl,Hke *n B,avnesa tajnika vzel. 6 ostaia pasivna ali pa je za. toa »negafivno stališče do teh me-se ]yj® v, lanskem juniju. Zato sta garai ® 'n fi'n naslonila na «rdeče nlh jri®*’ k* pa niso dosegli zažele. čili jezuKatov, temveč so povzro ovire z delavci in kmeti ter dgV prometu in proizvodnji, nekateri pristaši Maoce- Pred podpisom novega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo Slonel bo na načelih GATT z najugodnejšimi pogoji in liberalizacijo - Dopuščanje emigrantskega terorističnega delovanja v Zahodni Nemčiji še vedno traja BEOGRAD, 12. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je danes na prvi letošnji tiskovni konferenci izjavil, da se kot rezultat jugoslovansko-italijanskib pogajanj, ki so se pričela včeraj v Beogradu, pričakuje podpis novega trgovinskega sporazuma, ki bo urejeval trgovinske odnose med obema državama na na čelih GATT z najugodnejšim tretmanom in liberalizacijo v blagovni izmenjavi. Blagojevič je dejal, da bodo med razgovori proučili tudi vprašanja nadaljnjega napredka blagovne izmenjave v malem obmejnem prometu in nekatera druga vprašanja, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu povečanju blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo. V zvezi z nedavno izjavo avstrijskega zunanjega ministra Tončiča romunskemu listu "Scantea*, da se bo letos sestal "klub devetih* je Blagojevič dejal, da je 4. oktobra lani na 20. zasedanju generalne skupščine OZN na sestanku develih držav pobudnic za sklicanje konfe- rence zastopnikov parlamentov evropskih držav bilo predloženo organiziranje sestanka, na katerem bi se proučili predlogi in sugestije devetih držav in drugih evropskih držav, ki so za to izrazile željo. Stiki v zvezi s tem novim sestankom so v teku. "Jugoslavija bo tudi v bodoče aktivno delovala za uresniče nje te pobude in v mejah svojih možnosti prispevala k ugodnemu razvoju v Evropi,* je dejal Blagojevič. Na vprašanje v zvezi s terorjem ekstremističnih jugoslovanskih emigrantskih skupin, kateremu so podvrženi jugoslovanski delavci na Švedskem in v Zahodni Nemčiji in ukrepih, ,ki jih jugoslovanska vlada odreja za zaščito jugoslovanskih državljanov, je Blagojevič odgovoril, da je jugoslovanska vlada doslej intervenirala in zahtevala od zahodnonemških in od švedskih ob lasti, da preprečijo in onemogočijo delovanje emigrantskih skupin in zaščitijo interese jugoslovanskih delavcev. Jugoslovanski konzularni organi v Zahodni Nemčiji na primer delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi se zagotovili normalni pogoji bivanja jugoslovanskih državljanov v Zahodni Nemčiji. Pri tem logično vzdržujejo stike z zahodnonemskimi oblastmi. "Izkušnje pa kažejo,* je opozoril Blagojevič, «da bi brez dopuščanja terorističnega delovanja bilo nemogoče sistematično in konstantno maltretirati jugoslovanske državljane.* Na vprašanje dopisnika zahod-nonemške agencije DPA, če državno tajništvo za zunanje zadeve sodi, da je mogoče na kak način povečati sodelovanje z oblastmi v Zahodni Nemčiji zaradi preprečevanja delovanja emigrantskih skupin, je Blagojevič odgovoril, da državno tajništvo za zunanje zadeve posveča resno pozornost temu vprašanju in da smatra za pozitivno pripravljenost z druge strani, da se teroristično protijugoslovansko delovanje prepreči. List nadaljuje: "Rešitev, ki jo želi glavni tajnik OZN, ne razlikuje napadalnega ameriškega imperializma od vietnamskega ljudstva, ki je žrtev tega napada. Poleg tega ne zahteva, naj ameriški imperializem umakne svoje čete iz Vietnama, in nima narodnoosvobodilne fronte za edinega pravega predstavnika juž-novietnamskega ljudstva.* V Novem Delhiju se je zvedelo, da so med Indijo, Kanado in Poljsko v teku posvetovanja, da bi se začela pogajanja za konec vojne v Vietnamu s posredovanjem mednarodne nadzorstvene komisije. Indija je predsednica te komisije, ki je bila ustanovljena na podlagi ženevskih sporazumov leta 1954; v njej sta še Kanada in Poljska. Pogajanja so se baje začela še pred enim mesecem na pobudo Indije. Indijski zunanji minister je včeraj izjavil, da je prišel trenutek, ko bi morali navezati stike med Hanojem in Washingtonom. Pripomnil Je, da «vse kaže, da je Severni Vietnam napravil znak. Nesmiselno bi bilo čakati pozitivnejši odgovor severnih Vietnamcev*. Mislil je namreč na nedavne izjave Fan Van Donga. Kanadski zunanji minister Martin je izjavil v poslanski zbornici, da kanadska vlada skuša doseči začetek pogajanj. Pripomnil je, da je po mnenju kanadske vlade u-kinitev bombardiranja eden od potrebnih ukrepov. Izjavil je dalje, da zaradi pogajanj med Kanado in drugimi državami ne more povedati nič drugega, ker bi to ne bilo v korist rešitve. Danes je skupina 66 uglednih pro-testantskih osebnosti poslala pismo predsedniku Johnsonu s pozivom, naj ustavi bombardiranje Severnega Vietnama kot prvi korak za začetek pogajanj. Ameriški časnikar Harrison Sali-sburjr, ki je bil dva tedna v Severnem Vietnamu, je dal intervju hong-konškemu radiu. Izjavil je, da ne razume dobro smotra ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama in je dodal: "Začeli smo z namenom, da prisilimo severne Vietnamce, da pridejo h konferenčni mizi. Nadaljevali smo skoraj dve leti in kakor lahko vidim, so pogajanja prav tako daleč kakor prej.* Pripomnil je, da z bombardiranjem ne bodo mogli pritegniti severnih Vietnamcev h konferenčni mizi, ter da bodo Vietnamci rajši umrli ali se vrnili v džunglo ter nadaljevali vojno tudi dvajset let. Načelnik ameriškega glavnega štaba general Wheeler pa je danes izjavil, da je bombardiranje Severnega Vietnama "nujno potrebno za ameriške vojaške napore*. Pripomnil je, da »bombardiranje dokazuje sevemovietnamskim voditeljem, da ne morejo nekaznovano nadaljevati svojega napada proti Južnemu Vietnamu*. Južnovietnamski predsednik general Van Thieu je izjavil, da je malo verjetno, da bo sajgonska vlada sklenila podaljšati premirje za juž-novietnamsko novo leto, zato da ga uskladi s premirjem osvobodilnih sil od 8. do 15. februarja. Kakor Je znano, je sajgonska vlada določila to premirje od 8. do 12. februarja. Pripomnil je, da se vsekakor še posvetujejo s svojimi zavezniki. V prvem tednu januarja se je šte- vilo ameriških vojakov v Južnem Vietnamu povečalo za 6.000 mož in znaša sedaj 395 tisoč. Tem je treba dodati 53 tisoč Korejcev, Avstralcev, Novozelandcev in Filipincev. V Bangkoku se nadaljujejo posvetovanja med tajskim zunanjim ministrom in ameriškimi voditelji glede razmestitve amariških bombnikov «B 52» na tajskem ozemlja. Desničarske stranke v Avstriji DUNAJ, 12. — Potem ko je na-rodno-demokratična stranka CNDP — National-Demokratische Partei) zaprosila dovoljenje za svojo ustanovitev, proti čemur se avstrijsko notranje ministrstvo ni uprlo, so druge tri skrajno desničarske skupine vložile prošnjo za dovoljenje za ustanovitev strank. Za te tri skupine mora notranje ministrstvo odločiti do konca tega meseca. Če se ne bo uprlo ustanovitvi, bodo v Avstriji štiri skrajno desničarske stranke (poleg že obstoječe nacio nal-socialistične stranke svobode). nimi elementi, s špekulanti in opor. tunisti, z bogatimi, z reakcionarji, z zlobneži ter da se poslužujejo gospodarstva za varanje množic in za sabotiranje proizvodnje, finančne uprave in «velike kulturne revo-lucije* V članku je tudi rečeno, da "velika zarota reakcionarjev na področju Šanghaja obstaja v "bombi, ki Js prevlečena s sladkorjem gospodarske blaginje, da bi varali nekatere sektorje velikih množic*. Krajevni časopis v Šanghaju objavlja poziv 32 "revolucionarnih organizacij* v Šanghaju, obsoja «sku. pino partijskih voditeljev, ki gredo po kapitalistični poti* Pekinški dopisnik japonskega gospodarskega dnevnika "Htnon Kei zai* piše, da je centralni komite • KP Kitajske pozval vse «revolu- i cioname sile*, naj sledijo zgledu Šanghaja, kjer je ljudstvo — rdeči gardisti in revolucionarni študenti — prevzelo oblast. Po mnenju dopisnika, bodo zgledu v Šanghaju skušali slediti po vsem Kitajskem, tako da bodo "revolucionarne sile» i prevzele oblast z odobritvijo centralnega komiteja KP Deset točk "izrednega programa*, ki so ga objavile organizacije v Šanghaju, spominja na "načela pariške komune*, ki so pri srcu Maocetungu ter napovedujejo zaplembo pohištva in • metja kapitalistov ter prenehanje vseh plačil v gotovini z izjemo tistih, ki so določena za stroške proizvodnje in za mezde. Dopisnik je mnenja, da se Maocetungova skupina pripravlja na odločilni napad na vsem Kitajskem poslužujoč se olucionamih sil*, ki naj bi j ni promet je bil prekinjen, pristaniški delavci so bili nahujskani, naj prekinejo delo itd. To je oblika korupcije, ki ima namen spodkopavati revolucionarno voljo množic in jih pripeljati na zgrešeno pot "ekonomizma*, poslužujoč se psihologije delavcev. Njen dejanski namen je, pripraviti jih do tega, da žrtvujejo kratkoročnim osebnim koristim državne koristi in koristi skupnosti. Njen namen je razkrojiti diktaturo proletariata in socialistična si-cfem. ter omogočiti težnjo k spontanemu razvoju kapitalizma s spod. bujanjem revizionizma. Dejansko obstaja "ekonomizem* v zamenjavi revolucionarne zavesti proletariata z buržoazno spontanostjo, demokratični centralizem z ultrademo-kracijo, diktaturo proletariata z bur- «revolucionamih sil*, ki naj bi prevzele oblast, kakor v Šanghaju. Prvikrat od začetka kulturne revolucije, se je zgodilo, da so centralni komite, vlada, vojaška komisija centralnega komiteja in skupina za kulturno revoluciio v centralnem komiteju ponudile skupno podporo revolucionarnim organizacijam v Šanghaju v borbi proti drugemu organizmu, ki je tam-kajšnli centralni komite, katerega so obtoMli, da zagovarja buržoazno in protirevolucionarno linijo Zaradi tega bi utegnil današnji datum biti najvažnejši datum od začetka »kulturne revolucije*. Kakor poroča jaoooska tiskovna agencija, je centralni komite KP Kitaiske okrepil oblast organov, ki skrbijo za snoštovanje zakona v Pekingu. Objavil je odredbo, ki se tiče nastopa proti nasorotnikom kulturne revolucije. Odredbo so ob. javili no sestanku med čuenlalem in vočUtelii javne varnosti. Odred-ba daje policiji večjo prostost pri nastonantu nroti osebam, ki r.a-sorot,ujejo Maocetungovim silam. k racijo, cuKtaiuro proletariata z our- Re*enn d ut.ak.dn v,, žoazno reakcionarno nezakonitost- ^ nroti ' revolucionarjem, naoada revolucionarne organizacije ali are- jo, socialistično lastnino s kapitalistično lastnino itd. "Ekonomizem* ni nič drugega nego nov velik na- tira revolucionarje, bo kršil zakon, ske določbe in z nHm se bo temu buržoaziif p^trproletana^ur™" Kdor se bo no- ourzoazija pr -u proletariatu.* slu"pvnl svnhoHp Vrintp » skladu Glasilo rctečih gardistov v Pekingu poroča, da je bil ministrski podpredsednik državne gospodarske komisije Po I Po aretiran 3. januarja in pripeljan pod nadzorstvo v Peking, Aretacija tega voditelja in obsodba "ekonomizma* v omenjenem uvodniku kaže, da zavzema gospodarstvo veliko važnost v sedanjem sporu. V omenjenem uvodniku so nasprotniki Maocetunga obtoženi tudi, da vodijo "gospodarsko vojno*, da sodelujejo s kapTtalistič- shrieval svobode kritike v z znaki demokracije in bo reakeio. narno nanadal. da povzroči razkol med množicami, bo podvržen preiskavi, ki to bodo izvedli funkcionarji javne varnosti s sodelovanjem množic, in bo nodvržen ukre. nom, ki Uh določa zakon. Kdor se bo v partijskih, vladnih in vofa-ških uradih ter v uradih javne var. nost.i posluževal svo jega pologa la, da zatira revolucionarne množice, bo prav tako kaznovan na podlagi zakona* . milil milil mn...........................mi...i...m,m............. IZJAVE FRANCOSKEGA FIZIKA ZDA preizkušajo v Vietnamu najrazličnejše orožje Proti Severnemu Vietnamu uporabljajo tudi napalmske bombe HANOJ, 12. — Francoski fizik Jean Pierre Vigier, ki je član preiskovalne komisije, katero je poslalo v Severni Vietnam sodišče za vojne zločine, katero je ustanovil filozof Bertrand Russel, je izjavil na tiskovni konferenci v Hanoju, da so ZDA uporabljale proti Severnemu Vietnamu napalmske bombe. Dodal je, da i-.iajo ZDA Vietnam «kot področje za preizkušanje modernega orožja*. Poudaril je, da je to dokazano z najrazličnejšimi bombami in z najrazličnejšim orožjem, ki se tam uporabljajo. Našli so devet različnih vrst bomb in tri različne vrste raketnih izstrelkov. Važna ameriška znanstvena publikacija "Science* piše danes, da vlada med nekaterimi ameriškimi znanstveniki še vedno sum, da so ZDA uporabljale bakteriološko orožje v Vietnamu. List pa brani ameriško vlado in trdi, da ni nobenega dokaza o uporabi bakteriološkega orožja, čeprav so v uradnih krogih priznali, da so uporabljali snovi za uničevanje rastlinstva. Japonsko tolmačenje kitajskih dogodkov TOKIO, 12. — Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je danes izjavil časnikarjem, da je kitajska kulturna revolucija dosegla kritično fazo. Izvedenci japonske vlade so mnenja na podlagi podat-a Maocetung in Lin Piao nad- kov, da zorujeta vojsko. Toda čeprav ni znakov razcepljenosti v vojski, je možnost, da se bo ta razcepljenost razvila. Dalje je predstavnik izjavil, da ne verjame, da bo mogla na Kitajskem ena od obeh strani v celoti prevladati nad drugo. Po njegovem mnenju Je bil Julija že storjen poizkus sprave, toda brez uspeha. Dalje je izjavil, da je Cuen-laj odločno na strani Maocetunga in sedaj sku,ša zmerno vplivati. Skuša preprečiti, da bi kulturna revolucija škodovala gospodarstvu. Dva tokijska lista pišeta, da je japonsko zunanje ministrstvo napravilo analizo kitajske kulturne revolucije in jo poslalo japonskim diplomatskim predstavništvom v tu-jini. Analiza vsebuje naslednje točke: 1. Leta 1962 zaradi neuspeha gibanja "velikega skoka naprej* na gospodarskem področju so se nekateri kitajski voditelji izrekli za u-vedbo kapitalističnih metod in »revizionizma*. Tedaj je centralni komite KP Kitajske razvil gibanje "socialistične vzgoje* in ga krepil, dokler se ni razvilo v "kulturno revolucijo*. 2. Med razvojem gibanja je skupina Maocetunga in Lin Piaa skušala uvesti radikalne metode, medtem ko je skupina predsednika republike in glavn“ga tajnika stranke ostala pasivna ali je zavzela ne. gativno stališče do radikalnih metod. Domneva pa se, da so bile junija ali julija lani ostre diskusije. 3. Radikalna skupina Je mislila, da so potrebne vse sile za zrušitev revizionizma, in se je naslonila na gibanje »rdečih gardistov*. 4. Gibanje "rdečih gardistov* pa ni moglo doseči zaželenih rezultatov in nastala so trenja z delavci in s kmeti ter ovire v prometu in proizvodnji. 5. Zaradi tega so nekateri elementi radikalne skupine začeli kri. tizirati gibanje "rdečih gardistov*. 6. Maocetung bo skušal sedaj spopolniti radikalno gibanje in s tem nadaljevati, dokler ga bosta Lin Piao in vojska podpirala. Toda če bi se sedanja zmeda nadaljevala, bi utegnili nastati neredi v vojski. V tem primeru ni izključeno, da bo gibanje »rdečih gardistov* mo- ralo spremeniti svojo dosedanjo linijo. Po mnenju opazovalcev v Tokiu publiciteta, ki jo dajejo na Kitajskem ln v tujini v zvezi s položajem v Šanghaju, kaže, da ne glede na obseg incidentov v mestu, so sedaj prevladale Maocetungova sile. Kitajske oblasti postopoma obveščajo kitajsko javnost o posameznih fazah boja, ki se je končal v korist Maocetungovih sil. Diplomatski odnosi Bonn - Bukarešta? PARIZ, 12. — V diplomatskih krogih trdijo, da sta se Zahodna Nemčija in Rom nija nedavno sporazumeli za normalizacijo svojih diplomatskih odnosov. V omenjenih krogih pravijo, da so se sporazumeli, da bodo odprli poslaništvi v Bonnu in Bukarešti verjetno pred koncem feiruarja. KAIRO, 12. — «AI Ahram* piše, da je Jordanija sporočila arabski z zi, da ne bo navzoča na zasedanju arabskega obrambnega sveta, ki bo 14. februarja v Kairu. Gorazd Vesel prvak v svoji skupini TERMINILO, 12. _ v snežnem metežu je v veleslalomu (na skrajšani progi) na časnikarskem prvenstvu zmagal član uredništva »Primorskega dnevnika* Gorazd Vesel pred Calzolarijem (Tempo). V drugih skupinah so zmagah Venturini (RAI-TV, Rim), Arisi Rota (RAI* TV), in Turchetto (Gazzettino). Vreme včeraj: najvtšja temperatura 5.8, najnižja 0.5, ob 19. uri 4.6; vlaga 60 odst., zračni tlak 1017.2 narašča, veter 7 km jugovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 13. januarja Veronika Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 9.45 in zatone ob 19.29 Jutri, SOBOTA, 14 januarja Srečko TEŽAVNO ROJEVANJE V DRUŽINI LEVEGA CENTRA Drevi dokončen sporazum o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora? Udeležba Slovenske skupnosti odvisna od izida predhodnega ločenega sestanka s KD? - Kljub pogoju SS demokristjan Lenarduzzi ponovno imenovan za predsednika letoviščarske ustanove v Sesljanu : Drevi ob 20. uri se bodo sestali f predstavniki strank leve sredine, - KD, PSU in PRI, da se dokončno • dogovorijo o sestavi občinskega in ■j pokrajinskega odbora. Kot smo po-i ročali včeraj, je bila prva seja ob-i činskega sveta sklicana za 20. t.m. : prva seja pokrajinskega sveta pa za j 24. t.m. Zato je pričakovati, da bo- lj do na današnjem sestanku določili jj predvsem imena bodočih občinskih i in pokrajinskih odbornikov. Gotovo J je ze, da bo za novega župana pred-3 lagan in tudi izvoljen demokristjan 3 inž. Spaccini, dosedanji odbornik za E urbanistiko. PSU pa bo ponovno n predlagala svoje dosedanje tri od •j bornike, Hreščaka, De Gioio in Lon- i zo. Slednji naj bi bil predlagan tu-s di za podžupana. Za predsednika i pokrajinske uprave pa je že najav-5 [jena kandidatura dr. Savone, ki je 3 predsedoval pokrajinskemu svetu t pred njegovim razpustom lanskega ! januarja. Za podpredsednika pa bo ; skoraj gotovo predlagan socialist 1 prof. Apih. i Doslej smo govorili le o dreviš-p njem srečanju treh strank leve sre-• dine, ne pa o udeležbi na tem se-K Stanku Slovenske skupnosti, čeprav j nam je bilo v sredo po sestanku * ----- Ir ---------- li med predstavnikom KD in SS spo « ročeno, kar smo tudi včeraj napi- * šali, da bo Slovenska skupnost go i tovo podprla od zunaj tako občin- ski kot pokrajinski odbor, iz česar ' naj bi sledilo, da se bodo tudi pred-i stavniki SS udeležili drevišnjega se-', stanka na sedežu Krščanske demo-1 kracije. j Sinoči smo se po telefonu obrnili. j na tajnika Slovenske skupnosti go-, spoda Černeta in ga vprašali, če • se bodo njihovi predstavniki zagoto-“ vo udeležili drevišnjega sestanka. ; Na to vprašanje nam ni hotel niče-J sar povedati, češ da nam bodo že , sami, če bodo smatrali za potreb- * rt rt Iratofn Irnli stvar g]j StflliŠČS ; no, katero koli stvar pismeno sporočili. Kljub temu odgo- ; voru tajnika Slovenske skupnosti •! smo sinoči zvedeli, da ima Krščan- ’■ ska demokracija danes v načrtu lo- j čen sestanek pred napovedanim se-i Stankom strank leve sredine, s t predstavniki Slovenske skupnosti in t morda tudi s predstavniki republi-< kancev. Iz drugega vira pa smo x zvedeli, da naj 'biT Slbvenska skup-1 nost šele na današrijem ločenem se-•. stanku s KD določila, ali se bo ali i ne udeležila drevišnjega sestanka s t KD, PSU in PRI. * Kaj je privedlo Slovensko skup-T nost do tega stališča navečer odlo-jl čilnega srečanja strank leve sredi-? ne o sestavi občinskega in pokrajin-I' skega odbora, Pri tem moramo naj-*f prej omeniti, kot je poročal tudi «Katoliški glas* 22. decembra lani, E da je v začetku pogajanj «zastop-stvo Slovenske skupnosti stavilo ne-s. kaj pogojev, kateri morajo biti iz-polnjeni, preden bo lahko podpisa-, lo sporazum. Nanašajo se na neka-y tera šolska vprašanja, na razlaščeni vanje, obisk v Rimu in na letovi-E ščarsko ustanovo v Sesljanu*. 5 V zvezi z letoviščarsko ustanovo I v Sesljanu je Slovenska skupnost nov, občinskemu šolskemu kardio-revmatološkemu centru 2 milijona, onkološkemu centru 10 milijonov. Gorici: kardiorevmatološkemu centru 5 milijonoy, onkološkemu centru 5 milijonov, centru proti sladkorni bolezni 2 milijona, protitu-berkuloznemu konzorciju 3 milijone (za cepljenje proti tbc). Tečaji za brezposelne V centru za strokovno usposabljanje delavcev se bodo februarja letos začeli naslednji usposoblje-nostni tečaji za brezposelne delavce: za pleskarje, mizarje in varilce. Tečajev se lahko udeležijo delavci od 18 do 40 let starosti in ki niso tistih poklicev, katerih se lahko priučijo v teh tečajih. Tečajnikom bodo plačali po 880 lir na dan za 8 ur navzočnosti. Tečajnikom, ki imajo v breme svojce, bodo plačali še 120 lir dodatka za vsakega. Opoldne dobe topel obrok zelenjavne juhe. Delavci, ki bodo obiskovali tečaj za varilce, dobe tudi po pol litra mleka na dan. Tečajnikom, ki bodo uspešno opravili na koncu izpite, bodo dali spričevala, ki bodo potrjevala doseženo kvalifikacijo, Prošnje je treba vložiti do 25. januarja in jih nasloviti na ravnateljstvo centra. (Centro Addestra-mento Maestranze, Ul. Giarizzole 22). Za nadaljnje informacije se lahko prizadeti obrnejo na tajništvo centra, telef. 812-255 in 812-229. Zaradi stavk« pri Acegatu omejitev nekaterih voženj 5 konkretno zahtevala, ker je vedela, ■ da je s koncem leta 1966 zapadel štiriletni mandat predsednika te - ustanove, demokristjana Lenarduz-I* zija, da se za novega predsednika p te turistične ustanove v devinsko-ts nabrežinski občini imenuje Slove-1; nec. Toda 3. januarja letos se je r sestal deželni odbor in na predlog j, odbornika za turizem in prevozni-? štvo Giacomettija imenoval Lenar-r duzzija še za nadaljnja štiri leta l za predsednika letoviščarske usta-: nove v Sesljanu. Ta sklep deželne . uprave je popolnoma presenetil : vodstvo Slovenske skupnosti, ki je :■ moralo enostavno sprejeti na zna-nje, da so njihovo zahtevo po pred-tjj sedniškem mestu v letoviščarski ' ustanovi v Sesljanu ne samo igno- a rirali, marveč jo spravili z dnev- nega reda pogajanj, ne da bi Slo-i vensko skupnost o tem sploh ob-1, vestili. Zvedeli smo tudi, da je po-jt. novno imenovanje Lenarduzzija za « predsednika letoviščarske ustanove j v Sesljanu vzbudila precejšnje ra-I zočaranje med mnogimi pristaši ( Slovenske skupnosti, ki so priča-, kovali, da bo njihova organizacija j le uspela postaviti na to mesto Slo-j venca. Prav tako so z nezadovolj-} stvom sprejeli potrditev Lenarduz-, zija tudi ostali Slovenci v devinsko. ' nabrežinski občini, ker je v pre-• teklosti večkrat zavzel do Sloven-' cev šovinistična stališča. Poleg te- • ga pa tudi med mnogimi gostinci * na tem važnem turističnem področ- ju Lenarduzzi doslej ni užival pre-i velike priljubljenosti, o čemer smo sicer že pisali. Sinoči pa sta bila na sedežu Krščanske demokracije sestanka izvoljenih predstavnikov strank leve sredine in Slovenske skupnosti v tržaški občinski in pokrajinski svet, I na katerih so razpravljali o uprav-. nih programih občinskega odnosno E pokrajinskega odbora. Sestanek ■i predstavnikov omenjenih strank v J občinskem svetu je vodil demo-£ kristjan inž. Spaccini, predstavni-• kov v pokrajinskem svetu pa demokristjan dr. Savona. 100 milijonov lir za socialno medicino Na predlog odbornika za higieno in zdravstvo Nardinija je deželni odbor pred kratkim na podlagi deželnega zakona št. 30 od 15. novembra 1966 v prid centrom za socialno medicino sklenil, da bo dal vrsto prispevkov kardiološkemu in revmatičnemu centru, onokološke-mu, oftalmološkemu in centru proti sladkorni bolezni, dispanzerjem za profilakso spolnih bolezni ter protituberkulamim konzorcijem, in sicer v višini 100 milijonov lir. Od teh so namenili Trstu: kardiorevmatološkemu centru 5 milijo- Vodstvo Acegata sporoča, da so sindikalne organizacije proglasile stavkovno gibanje od Jutri naprej, ker zahtevajo ekonomske izboljšave za nameščence in uslužbence v zve zi z obnovitvijo delovne pogodbe Za začetek se bodo uslužbenci Ace gata vzdržali vsakega nadurnega de la. Zaradi tega bodo nastale neka tere omejitve. Ukinjene bodo avtobusne in filobusne proge štev. 1, 14, 16, 18 in 24, medtem ko bodo na drugih prograh znižali število vozov. Na postajališčih omenjenih prog bodo objavljena opozorila. Ra. zen tega bodo skrčili dejavnost de-lačcbv; 'Ki ' SO zaposleni na zunanjem--omrežjtir elektrike, plina in vode irt' bo lahko prfšlO do Zamude pri izvršitvi večjih popravil. Milijonska srečka izgubljena? Srečni dobitnik 150 milijonov še vedno ni znan. Nihče se ni še prijavil na ravnateljstvu Enalotta, ne v banki, da bi izročil srečko «BE 29920». Nekateri domnevajo, da je srečko morda kupil kakšen turist ali potnik, ki je bil v Trstu v novembru. Neka gospa, ki biva na Greti, je te dni zelo zaskrbljena in se je v dveh dneh dvakrat obrnila na vodstvo Enalotta ter vprašala, če se je srečni dobitnik že javil, ženska nima miru, ker domneva, da je ona kupila srečno srečko pri podružnici Tržaške hranilnice in po. sojilnice v Rojanu, da pa jo je morda zgubila ali da jo je raztrgal njen najmlajši otrok. Ženska tudi pravi, da je kupila drugo srečko v Ul. Udine, ki pa jo je našla. Odlok o podražitvi kruha vrste 1 in 0 Tržaški prefekt dr. Cappellini je včeraj izdal odlok,' s katerim so določene cene kruha, ki stopijo v veljavo 16. t. m. tako v Trstu kot v drugih občinah na Tržaškem. Nove cene so naslednje: Kruh vrste 1 v kosih po 250 g lir 100.— za kg kruh vrste 0 v kosih po 150 g lir 120,— za kg kruh vrste 0 v kosih po 100 in 120 g lir 130.— za kg. Prodajalci kruha in pekarne morajo imeti na razpolago v dopoldanskih urah zadostno količino kruha vrste 1. Ce bi ga primanj-kalo, morajo potrošnikom dati kruh boljše kakovosti, toda po ceni zahtevane vrste kruha. V torek seja deželnega sveta Nova javna dela v tržaški občini Občina je dodelila na dražbi za 73 milijonov lir javnih del. 56 milijonov bodo porabili za greznično napeljavo vzdolž Ulice Flavia. 6 milijonov bodo porabili za zgraditev dohodov do prostora za odlaganje smeti pri Orehu. 11 miljonov pa je namenjenih za novo električno napeljavo in naprave v osnovni šoli v Rocolu; v tehniškem zavodu Carli in v šoli Damiano Chiesa. Deželni svet se bo zopet sestal 17. januarja ob 9.30. Na dnevnem redu so poleg vprašanj in interpelacij ponovna proučitev zakonskega osnutka o raztegnitvi pristojnosti odseka za zemljiški kredit Goriške hranilnice za vse ozemlje dežele. Poleg tega bo svet nadaljeval razpravo o spremembah notranjega pravilnika deželnega sveta, ki se je začela pretekli torek. Danes se sestane prva stalna komisija za zadeve predsedstva financ in proračuna, ki bo proučila načrt vsedržavnega zakona, za katerega so dali pobudo svetovalci KPI in PSIUP in ki se tiče obnovitve prvotne juridične ureditve Delavskih zadrug. V VELIKI DVORANI TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Slovesno so odprli novo sodno leto za tržaški sodni okraj Generalni državni pravdnih dr. Renzi je podal izčrpno poročilo o stanju sodstva in o njegovi problematiki Generalni državni pravdnik dr. Renzi govori na odprtju novega sodnega leta Včeraj ob 10.30 je bilo v dvorani tržaškega porotnega sodišča slovesno odprtje novega sodnega leta za tržaški sodni okraj. Slovesnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki sodnih, upravnih, vojaških in dru- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiil VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Neupravičena skrb glede preosnove plovnih družb z državno soudeležbo Gre le za skrčenje upravnih izdatkov - Dodelitev načrtov za novo tržaško bolnišnico je bila zakonita - Za podružnico «Kompasa» v Trstu ni prejelo ministrstvo nobene prošnje Na zadnji seji deželnega sveta so bila na vrsti tudi nekatera vprašanja svetovalcev, ki so se nanašala na naše mesto. Tako je liberalec Morpurgo vprašal odbornika za industrijo in trgovino, ali so resnične vesti, da nameravajo v okviril preureditve plovnih družb Pl N de-klasirati tržaški Lloyd, zaradi česar bi utrpelo škodo tržaško gospodarstvo. Odbornik Marpillero je odgovoril, da je vsaka skrb glede tega neutemeljena. Svetovalec Morpurgo se je namreč skliceval na izjave predsednika IRI prof. Petrillija ob njegovem zadnjem obisku v Trstu 17. novembra, v katerem se mu je zdelo, da so bila neka protislovja. Marpillero je zagotovil svetovalcu, da se odbor glede tega vprašanja vedno zanima ter je v stiku s pristojnimi ministrskimi organi. Iz teh stikov je razvidno, da ni skrb utemeljena. Predvsem je treba poudariti, da je za preureditev plovnih družb državnega interesa pristojen parlament in da so možni novi ukrepi le z zakoni. Ze s tem se zagotavlja možnost nadzorstva nad vsem, saj imajo glede tega besedo tudi parlamentarci iz naše dežele. Glede tega je treba pouda- .......................................iiiiiiliiniimiiiniilliiliillllmii............................mul.......•■lili 1,209.900 VREČ V DVANAJSTIH MESECIH Rekorden promet s kavo v tržaškem pristanišču Med državami dobaviteljicami je daleč na prvem mestu Brazilija - Pred podražitvijo kave na debelo? V tržaškem pristanišču so lansko leto zabeležili rekorden promet s kavo. Od januarja do vključno 1. decembra so namreč v obeh pristaniščih izkrcali 1,209.900 vreč kave po 60 kg, in sicer največ blaga iz Brazilije, kateri so količinsko sledile po vrsti države dobavitelijce Slonokoščena obala, Kongo, Indonezija, itd. Zanimivo je pri tem dejstvo, da zavzema dovoz kave iz Brazilije daleč prvo mesto pred drugimi ne le zato, ker nanj vplivajo stalne dobave svežega blaga, namenjene na zalogo Brazilskega inštituta za kavo v novem pristanišču, temveč ker se tudi prekupčevalci in pražilci tudi sicer najrajši poslužujejo surovine iz te čezmorske države. Iz naslednje razpredelnice je razviden delež, ki so ga imele posamezne države v dovozu kave v naše pristanišče v o-menjenem razdobju januar - november 1966. Brazilija Slonokoščena obala Kongo Indonezija Kamerun Haiti Etiopija Iz afriških držav nem razdobju pripeljali v Trst 279.466 vreč kave, iz Srednje Amerike 76.133, iz Azije 61.550 vreč, vse ostalo blago pa so dobavile južnoameriške države, med temi kakor že omenjeno, predvsem Brazilija. Na tržaškem trgu s kavo se je novo leto pričelo v znaku precejšnjega mrtvila. Strokovnjaki sodijo, da botruje temu po eni strani običajni praznični premor, po drugi strani pa inventura, ki jo v tem času vsako leto opravljajo prekupčevalci. Pred kratkim izglasovani zakon proti tihotapcem s kavo daje po mnenju nekaterih tukajšnjih opazovalcev svoje prve sadove. Količine pretihotapljene kave, ki se na ta ali oni način še vedno prebijajo do našega tržišča, postajajo namreč čedalje manjše. To Je delno opaziti tudi po obnašanju nekaterih manjših podjetij, ki se ukvarjajo s praženjem kave in ki so se začela po uveljavitvi tega zakona pogosteje pojavljati na tržišču kot kupci. Posledica tega razvoja pa utegne biti ta, da se bo cena kave v prodaji na debelo v doglednem času povišala za 200 do 500 lir pri kilogramu. Kar se tiče osnovne ce- 775.900 vreč 108.250 78.766 36.633 29.400 21.910 19.650 so v omenje- ne surove kave na tržaškem trgu in tudi na mednarodnem tržišču, velja omeniti, da se afriške vrste Robusta držijo še vedno čvrsto, medtem ko cene indonezijskih vrst že delj časa občutno nihajo. Tudi brazilska kava ima še vedno čvrsto kvotacijo, medtem ko beležijo pri nekaterih vrstah blaga iz Etiopije in Jemena rahlo popuščanje. Kazenski odvzem vozniških dovoljenj V decembru 1966 so zaradi povzročitve prometnih nesreč s hudimi ali smrtnimi poškodbami za povožene žrtve ali zato, ker se po povzročitvi nesreče niso ustavili in nudili žrtvam pomoči, kazensko odvzeli vozniško dovoljenje 11 avtomobilistom. S tem ukrepom so bili kaznovani: za 24 mesecev Bura Anice-to in Bresina Enzo, za 12 mesecev Stocca Antonio, za 9 mesecev Mra-kic Bruno, Giovannini Giorgio in Danieli Eugenio, za 6 mesecev De Pol Bruno, Ferluga Sergio in Ja-rach Omero, za 3 mesece Crevato Vittorino in za 1 mesec Desimon Mario. Zaradi ponovnih prekrškov norm za vožnjo so za 3 mesece odvzeli vozniško dovoljenje Isidoru Tauceriju, 23 vozniških dovoljenj so razveljavili, ker njih lastniki niso več sposobni za vožnjo, 13 pa zato, ker se njih lastniki niso podvrgli pregledom za ugotovitev njih psihofizičnih rekvizitov za vožnjo motornih vozil. Tramvaj trčil v avto Včeraj popoldne okoli 14. ure je prišlo v Ul. C. Battisti na vogalu z Ul. Rossetti, do precej nenavadne prometne nesreče Tramvaj, ki vozi na progi št. 9, Je namreč trčil od zadaj v avto fiat 600 TS 46783, katerega je upravljal 37-letni France-sco Suklan in Ul. Castagneto 27. Suklan je ustavil svoje vozilo pred semaforjem omenjenega križišču. Iz neznanih razlogov je trčil vanj od zadaj tramvaj. Pri nezgodi je Suklanova tašča, 52-letni Delia Camporese vd. Reali, dobila lažje poškodbe na levem kolenu ter na glavi. V bolnišnici so ji nudili samo prvo pomoč. riti, da ni bil predložen še noben zakonski predlog, ki niti nič ne kaže, da ga bo kdo predložil. Ce bi do tega prišlo, bo dežela takoj posredovala. Druga stvar pa je preureditev raznih služb, kajti gre za to, da se znižajo upravni stroški in da se ne bo denar brez potrebe razmetaval. V tem okviru so plovne družbe pripravile načrt za rešitev nekaterih vprašanj ter za sodelovanje v nekaterih sldžbah. Prav tako nameravajo združiti nekatere dotacije. Nekatere službe so opravljali doslej ločeno na posameznih sedežih, kar je pomenilo tudi zamudo v reševanju raznih zadev. Sedaj bodo vse to bolj uskladili, tako da bodo dajali uradi določene družbe na razpolago prostora uradom drugih družb. Tako bodo n. pr. v prostorih tržaškega Lloyda uradi družb Adriatica in Italia. To pa ne pomeni preosnove družb niti njihove združitve, še manj pa deklasiranje tržaškega Lloyda. Deželni svetovalec Trauner pa je postavil vprašanje glede kriterijev, ki so narekovali dodelitev raznih nalog za sestavo načrtov nove tržaške bolnišnice, ki jo bodo gradili na Katinari. Vprašal se je, ali ni podelitev teh nalog v nasprotju z zakonom in ministrskimi okrožnicami in kaj namerava storiti deželni odbor, da se to ne bo več ponavljalo. Čeprav ni Trauner tega izrecno dejal, pa vse kaže, da mu je na poti dejstvo, da je bila poverjena naloga arhitektu Lucianu Semeraniju, znanemu socialistu. Pristojni odbornik je odgovoril, da je najprej upravni svet tržaških bolnišnic leta 1962 proučil vso zadevo glede zgraditve novih bolnišni-ških prostorov pri Magdaleni. Tedaj je dal nalogo za sestavo okvirnega načrta prof. arh. Danieleju Calabi-ju, ki je bil profesor za arhitekturo na beneški univerzi. Njegov pomoč, nik pa je bil prof. arh. Luciano Semerani. Kasneje so načrte spo-polnili in izbrali zemljišče na Katinari. Medtem pa je prof. Calabi umrl in je uprava bolnišnic menila, da bi spremembo načrtov poverila prof. arh. Lucianu Semeraniju, ki je tesno sodeloval s pokojnikom in ki je dobro poznal vprašanje in razne potrebe. Na ta način je tudi uprava bolnišnic preprečila, da ne bi prišlo do zamud. Za sestavo dokončnega načrta se je uprava bolnišnic poslužila sodelovanja skupine dveh arhitektov in inženirja. Teh nalog niso poverili v nasprotju z ministrsko okrožnico od 22. junija 1966. Isti svetovalec je vprašal odbor-ništvo za turizem, ali je resnična vest, da bo slovenski potovalni u-rad «Kompas» odprl v Trstu na Trgu Stare mitnice svojo poslovalnico. Odbornik Giacometti mu je odgovoril, da spada odpiranje novih potovalnih uradov pod pristojnost ministrstva za turizem in prireditve. Odborništvo je na opozorilo Združenja potovalnih uradov Treh Benečij opozorilo na stvar ministrstvo in na nevšečnosti, ki bi nastale, če bi odprli v Trstu nov turistični urad. Kasneje je to ministrstvo sporočilo odborništvu, da ni prejelo nobene prošnje za odprtja takšnega urada v Trstu. Ce pa bi prejeli prošnjo, bi upoštevali pripombe omenjehe družbe. Odbornik Stopper je odgovoril na vprašanji komunistov Bergomasa in Jarca in liberalca Traunerja, kaj meni odbor o obnovitvi proste cone v Gorici. V vprašanju je tudi omenjeno da je predsednik Ber-zanti baje nasproten, da bi se podaljšala več kot za tri leta. Stopper je dejal, da je deželni odbor že zanikal izjave poslanca Zucallija o domnevnih trditvah predsednika Berzantija. Predsednik Berzanti je predlagal gorišklm predstavnikom, naj predlagajo vladnim oblastem večje olajšave v prid Gorici, je pa j&CP&ljolA..... i I»« V III / H*«« H '»I h na koncu zagovarjal zahteve Goričanov, zavedajoč se kolikšne važnosti je sploh podaljšanje tega u-krepa. Takrat je tudi poudaril krajevne potrebe ter rekel da bi morali povečati število kontingentov, namenjenih za industrijo. Odbornik Je izrazil začudenje glede neresnih glasov, ki se o tem širijo. Goriški upravljalci in sindikalni organi so se že obvezali, da bodo zahtevali od vladnih oblasti, da se podaljša prosta cona več kakor za tri leta. Predsednik Berzanti pa je rekel goriškim predstavnikom, da bo podprl njihove zahteve. Zatem je odbornik naštel razne deželne ukrepe v korist goriškemu gospodarstvu, med katerimi je tudi raztegnitev odseka za zemljiški kredit Goriške posojilnice na vso deželo. Svetovalec Moro (PSU) pa je predložil interpelacijo glede reguliranja potoka Pesarina v istoimenski dolini. Pristojni odbornik je zagotovil, da bodo poskrbeli za potrebna dela. Prva seja volilne komisije Tržaška občinska volilna komisija je imela letos prvi sestanek za revizijo seznamov volivcev. Vpisala Je novih 55 volivcev, ki so prišli iz drugih občin. Izbrisali pa so 1528 oseb, to je 623 mrtvih in 821, ki se jih je izselilo. Redek ribiški plen v Miljskcm zalivu Izredno ribiško srečo je imel včeraj miljski ribič Pietro Novel. V njegove mreže se je namreč ujela «kmja velikanka« (cerania), ki meri 1 m in ki je težka 15 kg. Riba je pritegnila zanimanje številnih Miljčanov in Tržačanov, saj se tudi najstarejši ribiči ne spomnijo, da bi v tržaškem ali miljskem zalivu doslej kdo ujel tako veliko ribo te vrste. «Kmja velikanka« zraste lahko tudi do 1,40 m, vendar so tako veliki primerki zelo redki, zlasti v naših vodah, ki zanjo niso najbolj primerne. gih oblasti. Med drugimi so bili pri- sotni: predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni odbornik Giacometti, vladni komisar dr. Cappellini, prefekt Pasino, župan Fran-zil, številni predstavniki vojaških oblasti, predsedniki sodišč in državni tožilci iz vseh petih civilnih in kazenskih sodišč, predstavniki u-pravnih oblasti iz Gorice, Vidma, Pordenona in Tolmeča, župani itd. Slavnostna ceremonija se je začela s sprevodom v katerem so stopali generalni državni pravdnik dr. Renzi in njegovi namestniki. Sledil je nato sprevod najvišjih sodnijskih osebnosti prizivnega sodišča. Na čelu sprevoda so šli sodnijski uslužbenci, ki so nosili znake pravice in takoj za njimi je stopal prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Mal-tese. Za njim pa so se zvrstili sek-cijski predsedniki in svetniki prizivnega sodišča. Sprevod je krenil iz velike dvorane prizivnega sodišča po stopnicah navzdol na dvorišče, kjer je bila častna straža. Takoj nato so sodniki stopili v dvorano porotnega sodišča. Po odprtju zasedanja je načelnik kanclistov prizivnega sodišča dr. Acconcia prečital seznam sodnikov, ki bodo v tem letu sodili v tržaškem sodnem okraju. Nato je predsednik Maltese dal besedo državnemu pravdniku dr. Renziju. Tudi tokrat je bilo poročilo generalnega pravdnika o stanju sodstva v tržaškem okraju zelo obširno in ~ R( ‘ S Skupina komunističnih svetovalcev KPI sporoča, da so po zahtevi načelnika svetovalske skupine inž. Cuffara za sklicanje občinskega sveta, ki jo je poslal županu dr. Franzilu dne 29. decembra lani, ostali komunistični sevtovalci posamezno poslali 5. januarja podobno zahtevo, kot to določajo pravila o sklicanju prve seje občinskega sveta. izčrpno. Dr. Renzi je v svojem govoru obravnaval številna vprašanja. Tu bomo omenili le najvažnejša: vprašanje družine, zakonskih ločitev, mladinskega kriminala, težjih primerov kršitve kazenskega zakona, ki spadajo v pristojnost porotnih sodišč, prometnih nesreč itd. Navajanje zadevnih podatkov in splošnih ugotovitev na tem področju pa ne načenja kakih posebnih spornih vprašanj. Spori se začnejo, ko se govori o ureditvi sodnijske službe ter še posebej o nekaterih spremembah kazenskega postopka. Prvi spor, ki danes živo zadeva italijansko pravico, zadeva vprašanja jamstva pravic obtoženca. Kot je znano, je ustavno sodišče sklenilo, da je treba razširiti ta jamstva tudi na vse obravnave, ki so jih sodnijski organi izvedli na podlagi tako imenovanega sumaričnega postopka. Ustavno sodišče meni, da bi bilo treba obnoviti vse procese, pri katerih razsodbe še niso posta-le_ končnoveljavne. Kasacijsko sodišče pa je drugačnega mnenja. Po njegovem so vsi ti procesi popolnoma zakoniti ter jih ni treba obnavljati. če bi zmagala teza ustavnega sodišča, bi seveda prišlo do obnovitve tisočev in tisočev procesov v vsej državi. Drugo važno vprašanje, ki ga je obravnaval dr. Renzi, zadeva spremembo kazenskega postopka, o kateri razpravljajo sedaj na zakonodajni ravni. Gre za to, da bi se uveljavil tudi v Italiji anglosaški način «križnega zasliševanja*, kjer sta obramba in tožilec postavljena na isto raven. Zdi pa se, da italijanski organi javnega tožilstva niso preveč naklonjeni takim spremembam. Včerajšnja ceremonija se je zaključila s slovesno proglasitvijo odprtja novega sodnega leta. V veliki dvorani prizivnega sodišča je nato sledila priložnostna zakuska. ZNAMKICE ZA PSE Županstvo sporoča, da morajo od 5. februarja 1967 dalje psi vseh SEJA ODBORA SLOVENSKEGA KLUBA Predavanje o pustnih običajih in izlet v Ptuj (kurentovanje) 0 slovenskih pustnih običajih bo predaval dr. Kuhar Včeraj je bila redna seja odbora Slovenskega kluba. Na seji so obravnavali predvsem spored bodočih predavanj na običajnih torkovih večerih ter začrtali smernice dela za bodoča dva meseca. Sporeda predavanj še ne moremo v celoti objaviti, ker odbor čaka na privolitev predavateljev za določene termine. Gotovo pa je, da bo v torek, 31. januarja predaval dr. Boris Kuhar iz etnografskega muzeja v Ljubljani o pustnih šegah in navadah na Slovenskem, s posebnim poudarkom na kurentovanju, ki je v navadi na Dravskem polju (Ptuj). Predavanje bodo spremljali filmi in skioptične slike. Slovenski klub bo v zvezi s predavanjem organiziral tudi izlet v Ptuj, in sicer na pustno soboto, 4. februarja. Avtobus bo odpeljal iz Trsta ob 14. uri, izletniki pa bodo prenočili v Mariboru, kjer bo velika pustna prireditev. Drugo jutro se bodo odpeljali v Ptuj, kjer bodo prisostvovali povorki kurentov in Povorko v Ptuju or- pustnih šem. ganizira poseben odbor etnografov. V nedeljo zvečer se bodo izletniki vrnili v Trst. Odbor Slovenskega kluba je tudi sklenil, da bo na pustni torek, 7. februarja priredil družabni večer v običajnih prostorih. NALEZLJIVE BOLEZNI V razdobju od 2. do 8.1.1967 so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: Skrlatinka 2, meningitis 1, ošpice 2 (1 izven občine), norice 5, oslovski kašelj 2, vnetje priušesne slinavke 85 (1 izven občine), vnetje jeter 5. Smrtnih primerov ni bilo. kategorij imeti nove znamkice za 1.1967. Znamkice se lahko dobijo pri IV. občinskem oddelku za davke in takse (Largo Granatieri št. 2/III. soba 272) proti predložitvi veljavnega osebnega dokumenta. PREDAVANJE O HAMBURGU V NEMŠKEM KUL. INŠTITUTU Danes zvečer ob 19. uri bo v Nemškem kulturnem inštitutu najavljeno predavanje prof. dr. Livia Olivierija, ravnatelja Italijanskega kulturnega inštituta v Hamburgu, o temi: «Hamburg, vrata Nemčije v svet«. Predavanje bo ponazoril z diapozitivi. Klavirski duo Kontarsky v Nemškem kul. inštitutu V torek 17. t.m. bo v Nemškem kulturnem inštitutu koncert slovitega pianističnega dua Aloys In Alfons Kontarsky. Program koncerta je sestavljen po izrazito kulturnih načelih in obsega dela od Mozarta do Ravela, od Hindemitha do Stock-hausna, v drugem delu pa izključno Schubertove skladbe. Brata Kontarsky sta pianista mednarodnega slovesa, znana po interpretiranju izvirne štiriročne klavirske muzike, ki vzbujata zanimanje in pozornost koncertne javnosti kjerkoli se pojavita. Zanju Je značilna iz. redna tehnika in naravna toplina, mednarodni tisk pa ju ocenjuje kot enega najboljših, če že ne sploh naj-bp|jš, .klavjpki j svjsku,,, pona- šata se s prvo nagrado «4. Interna-tionaler Muslkwettbewerb der Rund-funkanštalten der Bundesrepublik Deutschiand«. Koncertirala sta v vsen evropskih državah ter na številnih koncertnih turnejah po vsem svetil, na Bližnjem vzhodu, v Srednji in Južni Ameriki, v East West Musič Encounter v Tokiu, na ((Varšavski jeseni«, na festivalih v Benetkah in v Zagrebu, na festivalu Gulbenkian v Lizboni. Večkrat sta bila solista na «Promenade-Concerts» v Albert-Hailu v Londonu in na drugih kon. certih z evropskimi orkestri med katerimi z ((Berlimer Philharmonisches Orchester«, z «New Philharmonia Or-chestra London«, z «London Simpho-ny» orkestrom, z «Residentie Orchest Den Haag«, kakor tudi s simfoničnimi orkestri zahodnonemškega radia komornega orkestra iz Stuttgarta !n komornega orkestra iz Zuericha. Nastopala sta tudi na radijskih in televizijskih postajah v Hamburgu, Londonu. Kopennagnu, Zuerichu, Beiru-tu, Madridu in v Lizboni. Številne diskografske družbe so izdale tudi plošče z njunimi koncerti. Nesreča fmancarja na pomolu «Fr. Bandiera» Včeraj zjutraj ob 6,30 so prepeljali z rešilnim avtom RK na nevrološki oddelek splošne bolnišnice 22-letnega flnancarja Franca Mancinija, ki opravlja svojo službo v fl-nancarskl postaji na pomolu «Fra-telli Bandlera«. Mancini se je po-, nesrečil dobre pol ure prej, ko je \ privozil s svojim avtom fiat 1100 iz pomorske postaje ter hotel zaviti na obrežni cesti na levo. Po nesreči je trčil v neki tovornjak iz Benetk, katerega je upravljal 31-letni Grazioso Bortoluzzi iz Benetk. Prosvetno društvo «1. Cankar« J©! „ t Ul. Montecchi 6 priredi danes, 13. t. m. ob 20.30 večer slovenskih barvnih filmov: GORENJSKA OHCET in drugih. Filme spremljajo lepe slovenske pesmi, ki jih poje sloven-. ski oktet! Vabljeni vsi člani in simpatizerji društva! DVORANA OGREVANA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi k predstavam LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bodo V Mali dvorani Kulturnega doma v nedeljo,. 15. t. m. popoldne. Predsta a ob 15.30 Jan Grobowski Volk in kozlički Prevod: Janko Kos; režija: Jože Pengov; Osnutki lutk: Slav- , ko Hočevar; scena: Vlado Rl-javec, glasba: Helen - Wilson-j Zeligowska - Franzi Ogrizek plesi lutk: Jaka Hafner. Vstopnina: 300 lir. Predstava ob 17.30 Maria Clara Machado-Michel Simon Mali strah Bavbav Prevod ln priredba teksta z* lutke: Janko Kos; režija: Jože Pengov; osnutki za lutke in kostume: Slavko Hočevar; izvedba kostumov: Majda Pod-1 vršič in Magda Zajc; scena: j Albin Roeelj; glasba: Borut j Lesjak; tehnično vodstvo: Ciril Jagodic. Vstopnina: 300 lir. Za obe predstavi p^edprodQ,,' vstopnic eno uro pred začetkom. Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na to izredno gostovanje. Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor go« Metrocolor iz romana BonJ Pasternaka. Geraldlne Chaplin. lec Guinnens. Omar Sharif. . Excelsior 16.00 ((L'arcidiavo.lo» Vi*1 rra Gassman, Claudine Auger. J Fenice 15.30 «Papa, ma che cosa IjJ fatto in guerra?« Technicolor. jjj mes Coburn, Giovanna Ralli, S*' gio Fantoni. Eden 16.00 «24 ore per uccide(( Technicolor. Dramatični film. , Grattactelo 16.00 «The Eddie CN* man story» Cristopher Plumu'*' Romy Schneider. Rltz (Ulica San Francesco 10) / 15.30 «Khartoum» Technicolor. Charlton Heston. Laurence Olivi* Richard Johnson. Alabarda 15.30 «La battaglia dl Alf ri» Nagrajen v Benetkah, Prer vedano mladini pod 14. letom, j Fllodrammatico 16.30 «La notte " desiderio« Ingrid Thulin, ClaudlA Auger. Prepovedano mladini r 18. letom. Drugi teden. Crtstallo 15.30 «Quien sabe?« TeciP color. Gian Maria Volonte. PreP vedano mladini pod 14. letom, j Garibaldi 16.00 «Agente segreto ^ licenza di uccidere« Technleol5 Sea-n Connery, Uršula Andress. Aurora 16.00 «La battaglia del gl«J' ti«. Capitol 16.30 «Came rubare un mili* ne di dollari.., e vlvere felk Technicolor. Audrey Hepburn, ** ter 0'Toole. Impero 16.30 «Un avventuriero a ^ hiti«. Moderno 16.30 «Un gangster venV1 da Brooklyn» Technicolor, Litle ‘ ny in njegove najlepše pesmi. Vittorio Veneto 15,30 «La spla Pri trčenju je financar dobil razne ........ Ibi lažje poškodbe na desnem sencu ter bo ozdravel v enem tednu. SPDT, ob otvoritvi smučarskega tečaja za začetnike organizira 15. t.m. smučarski Izlet v Črni vrh. Vpisovanje za izlet ln na tečaj v Tržaški knjigarni. Včeraj-danes ROJSTVA, 8MRTI IN POROKU 12. januarja 1967 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 62-letna Antonia Bor-tolin, 63-letni Oscarre Mellini, 74-let-ni Francesco Furlan, 82-letna Maria Slave, 66-letna Caterlna Curto por. Besenghi, 35-letnl Francesco Ungaro, 62.1etni Lulgl Caselli, 45-letni Bruno German. 63-letni Francesco Slcurl, 57-letni Giuseppe Fontanot, 69.1etni Italo Rosso, 63-letna Irma Gandrus, 78-letna Francesca Polisak vd. Koko- rovec, 91-letna Francesca Suselj vd Spettl, 83Jetnl Silvio Battlstella, 64- letna Jolanda Sodomaco por. Con-tento, 79-letni Vittorio Del Gallo, 79-letni Marcello Ricclo Bergamas, 84-letna Anna Cantonl vd, Clvidln, 93-letni Giuseppe Čermelj, 74-letna Maria Bortoll vd. Blasutti. due volti« Metrocolor. Robert VI* gham, Senta Berger. Ideale 16.00 «11 pelo nel mondo« ' Technicolor. Prepovedano mlad1’ pod 18. letom. Astorla (Ul. z,oruttl, filobus St. ' 16.00 «Lo sperone nero« TechnkJ lor. Rory Calhoun, Linda Darn*1' Astra 16.00 «Paperino nel Far VVeS1' Abbazia 16.00 «11 momento delia v, rita« Technicolor Mlnguelln, Lili-; Christian. Prepovedano mladini r 14. letom. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giulia 1; 0; solini, Ul. P. Revoltella 41: INAN Al Cedro. Trg Oberdan 2; Manz0" Ul. Settefontane 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AH'Angelo d’oro, Trg Goldoni Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marcli,s; Ul. Ginnastica 44. Miani. Drevo!*’ Mlramare 117 (Barkovlje) SLUŽBA OBČINSKEGA /DR*! NIKA. Za poklic v praznlči>j, dneh v primeru, če ni mogoče n« drugega zdravnika, je treba tele'11 Hirati na št. 90-235. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. CvetJL Jaklič daruje Angela Udovič-Gec 1^ lir za Dijaško matico. „ V počastitev spomina pok, N», Hrovatin darujeta družini Volpi-VO^ 3000 lir za Dijaško matico. ^ V počastitev spomina pok. M«f*6 Sancin vd. Flego daruje Alberta 1000 lir za Športno združenje Bof. Sporočamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustila naša draga JOSIPINA VITTORI (učiteljica v pokoju) Pogreb bo danes ob 15. url lz mrtvašnice na openskem pokopališču. žalujoči: hčerka Mira, brat Srečko z družino, sestri Jelica in Marija, vnuk Marko z družino ln družina Purič Ljubljana, Beograd, Opčine, 13. januarja 1967 POMEMBEN POJAV NA POEJSKEM Mladina in moda dva važna dejavnika gospodarstva j *3va resna dejavnika — mladina moda — čedalje močneje trkata ni .vrata Poljskih planerjev. V res-se Pojavljata predvsem na tr-RnrJ?’ v kolikor pa odnose v go-arstvu dokaj detajlno ureju-mL(osretoji plani, le-ti, namreč vrata a ln moda tekajo tudi na ta Uradna poljska statistika je, Ilflrva * O Ul a Uliva JC, dan-IeČ’ pred kratkim objavila po-, > iz katerih je razvidno, da bivoi^ ^ milijonov sedanjih pre-mvaleev roienih ™ „„(„( «nra^ . J vv/jiia. atu predvojnih« pride 71 «povojnih» nrpj to število, naravno, kar na-S(..A rase- Trenutno ima 42 od-let pV prebivalcev manj kot 22 Pniic«°Vpre';na starostna doba na tem kt?m 2naša danes 27 let, po od S6f tudi Poljaki razlikujejo nam alih Prebivalcev Evrope, p, 1 da so povprečno mladi, pristavimo k temu še nekaj po- sbh ?V,: da se na vsakih deset dvaj-V sedem poroči, da se ki četrti Poljak šola itd. seh 2 vsemi ostalimi «vljaki» sest ne®a znaCaJa. ki so takisto avnl deli vmesnega aparata kli Proizvajalci in potrošniki, a 2goraj omenjenemu, pred to (Kjj. B 1 aj umnijtiiemu, preu tu ta vai '2meno« niso položili izpi- tržišč 1 °menieni dejavniki se na mini-11 <. To upadanje se opaža na naftnih področjih zahodne Evrope ter na karibskem področju. V Evropi so lani načrpali za štiri odstotke manj, na Karibskem pa za obilna dva odstotka manj nafte kot v letu 1965. Doslej smo navajali v glavnem le procentualni napredek ali nazadovanje. Sedaj bomo prešli k absolutnim številkam, torej k navajanju dejansko načrpanih količin. Za Združene države smo rekli, da v minulem letu niso zabeležili kakega posebnega uspeha na tem področju in vendar ostajajo ZDA s svojimi 410 milijoni ton nafte, načrpane v lanskem letu, največji producent nafte na svetu in znaša njihova proizvodnja praktično obilno četrtino vse proizvodnje nafte na svetu. In vendar drugi podatki dokazujejo, da so Združene države glede tega izgubile prvenstvo in so jih prekosila naftna področja Srednjega vzhoda, kjer so v letu 1966 načrpali za 28,7 odstotka vse lanskoletne svetovne proizvodnje nafte. Največji enoletni napredek Je zabeležila Nigerija. Lansko leto so načrpali v Nigeriji obilnih 20 milijonov ton nafte, kar je za skoraj 53 odstotkov več kot v letu 1965. Prav tako je zabeležila izreden napredek Libija, ki se je s svojimi 82 milijoni ton vključila med največje producente nafte Srednjega vzhoda. Manj kot se je pričakovalo je v minulem letu dal Kuweit. Tu so v lanskem letu načrpali obilnih 114 milijonov ton nafte in je zato ta dežela, ki je dolgo let nosila prvenstvo med proizvajalci nafte Srednjega vzhoda, prišla na drugo mesto, ker jo je prehitela Saudova Arabija. Le 5,5 odstotka večja proizvodnja nafte v letu 1966 v Kuweitu se da razložiti zaradi dejstva, da je v prvem polletju lanskega leta proizvodnja nafte v Kuweitu padla celo pod raven v letu 1965. nafte v letu 1966 v socialističnih deželah: Proizvodnja nafte v socialističnih deželah je v minulem letu znašala obilnih 18 odstotkov svetovne proizvodnje. Največji producent s tega področja je vsekakor Sovjetska zveza, ki je sama dala 265 milijonov ton nafte, medtem ko je na vse druge socialistične države , odpadlo komaj 29 milijonov ton nafte. V primerjavi z letom 1965 pa so lani v socialističnem svetu v celoti načrpali skoraj za 9 odstotkov več nafte kot v letu 1965. Tudi na Kitajskem so lani načrpali več nafte kot leto prej. V 1965. letu se je količina načrpane nafte povečala za 7,5 odstotka v primerjavi z letom 1964, lani pa so načrpali za 9,4 odstotka več VELIKOPOTEZEN PICCARDOV NAČRT ZA PROUČEVANJE ZALIVSKEGA TOKA NEW YORK, 11. — Švicarski znanstvenik Jacquec Piccard mlajši, sin slovitega znanstvenika z istim imeno'1, je na Floridi, kot gost tamkajšnjega oceanografskega zavoda, izjavil, da ima v načrtu zelo velik oceanografski podvig, ki bo trajal šest tednov in ki predvideva globinsko plovbo na razdalji 2500 kilometrov. Piccard ml. je izjavil, da namerava skupno z nekaterimi svojimi sodelavci v poletju leta 1968 napraviti velik poskus plovbe v batiskafu v smeri Zalivskega toka in sicer z globinskim plovilom na električni pogon, v katerem bodo poleg njega še trije znanstveniki in dva tehnika. Batiskaf, ki so ga imenovali «PX 15», bo dolg kakih 15 m, širok bo okoli tri metre. Na tem globinskem plovilu bo pet okenc, opremljeno pa bo z 20 žarometi. Najgloblje se bo plovilo pogreznilo do 3000 m pod gladino, njegova brzina pa bo znašala od dveh do pet vozlov na uro. Ko se bodo nekje poleti prihodnjega leta odpravili na pot, bodo odpluli z obale Floride, nakar se bodo ((vključili« v Zalivski tok in po njem pluli proti severovzhodu. Na raznih globinah bodo proučevali življenje v morskih globinah, sam Zalivski tok, temperaturo, kemično sestavo voda in akustiko na raznih globinah, in še marsikaj. Po mnenju Jacquesa Piccarda bo plovba trajala 42 dni in bo to prvič, da bo človek bolj temeljito proučil morske globine iz tolikšnih zornih kotov. nafte kot v. letu 1964. V absolutnih številkah pa velja sledeči podatek: v letu 1966 so na Kitajskem načrpali deset milijonov ton nafte. Ko navajamo te številke, se postavlja vprašanje, ali ne bo nekoč, celo v bližnji bodočnosti, v podzemlju zmanjkalo ((črnega zlata«? Pred časom so se slišali dokaj alai iantni glasovi, ko so strokovnjaki dokazovali, da se zaloge nafte nevarno krčijo. V zvezi s tem so strokovnjaki tudi predlagali, da bi bilo treba vse odkrite in že eksploatirane zaloge nafte črpati do konca, kar da je možno s primernim včrpava-njem zraka v podzemlje, ki potiska nafto na površje. Toda pozneje so se pojavili bolj optimistično razpoloženi strokovnjaki, ki zatrjujejo, da človeštvu še ne grozi pomanjkanje nafte, ker da je na svetu še ogromno naftnih ležišč, ki se jih človek še ni niti dotaknil. Glede tega se posebej omenjajo naftna polja pod morji. Seveda je črpanje nafte pod morjem nekoliko ali celo veliko dražje kot črpanje nafte na kopnem, toda zlato je zlato in se bo človek potrudil tudi za to, da bo — seveda v okviru tehničnih možnosti — črpal nafto tudi iz ležišč pod morjem, seveda dokler bo to rentabilno. Milijonom avtomobilom in milijonom strojev, ki jih poganja nafta, odnosno bencin, torej še ne grozi nevarnost, da bi obstali zaradi «žeje». Da nP- Manjša srčna stiska, ki LEvb,°Ste usPeSn° premagali.’ bar °d 23.7, do 22.8.) Cenite de-pOšteniHU?pete toda še bolj cenite zlePa vztrajnost. Ne boste se telru n®kega vsiljivca. (od 23.8. do 22.9.) S so- uo Poslovnimi partnerji, kot skWitj s, primer, je vedno moč dobra 1 ?ober posel. Vedrost in TEmS!a v družini. NeinČ^UA (od 23.9. do 22.10.) 'to se kakega večjega nakupa, ne da bi se prej obrnili za svet na strokovnjaka. Doživeli boste neponovljivo ljubezensko srečo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Posrečilo se vam bo izpeljati neki načrt docela po svoji želji. Prava ljubezen ne more biti samo grobo fizična. STRELEC (Od 22.11. do 20.12.) Cas je, da enkrat za vselej obračunate z nekim nesramnim poslovnim tekmecem. Ce vam je zelo težko pri srcu, zapojte si pesem o KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nikakor ne upogibajte hrbta pred nekom, ki je za pedenj nad vami. Predvsem morate ugotoviti, kdo je kriv, če se je ljubezen ohladila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odpravili se boste na pot z velikim upanjem, ki pa ne bo popolnoma poplačano. Seznanili se boste z družino, ki bo na vas napravila najprijetnejši vtis. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vi pa res ne poznate prave vrednosti časa, zato vam tudi posli zaostajajo. Docela po naključju se vam bo posrečilo uresničiti svoj ljubezenski sen, Tudi proizvodnja nafte v Iraku ni dosegla tega, kar se Je pričakovalo. V lanskem letu so v Iraku načrpali komaj nepolne štiri odstotke več nafte kot v letu 1965. Nekakšno pojasnilo glede tega najdemo v znani krizi, ki je povzročila celo zaprtje sirskega naftovoda in ustrezno s tem skrčenje črpanja nafte v Iraku. Ce bi ne bilo prišlo do teh motenj, bi v Iraku po vsej verjetnosti v lanskem letu načrpali za deset odstotkov več nafte kot leto prej. Ker se je v drugi polovici lanskega leta v Kuweitu črpanje nafte nekoliko pospešilo, se je ta tempo negativno odražal v Venezueli, kjer so v lanskem letu zabeležili padec načrpane nafte skoraj za tri odstotke v primerjavi z letom 1965. In vendar ostaja Venezuela še vedno drugi producent nafte v zahodnem svetu. V lanskem letu so v Venezueli načrpali skoraj 176 milijonov ton črnega zlata. Se nekaj številk o proizvodnji PETEK, 13. JANUARJA Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Orkestri lahke glasbe - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta - 17.00 Ansambel Carla Pacchiorija - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Slavni solisti v Trstu - 19.10 Moj prosti čas - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil v jazzu. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Ital. pesmi - 10.30 Radijska šola - 11.30 Sopranistka Renata Scotto - 13.33 Orkester - 14.40 Pevci lahke glasbe - 15.45 Plošče - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Operna glasba - 17.00 Oddaja za delovne ljudi - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Izbrana glasba za mladino - 19.30 Luna-park - 20.20 Simfonični koncert - 22.15 Pianist Pino Calvi * //. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — 7.30, Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 12.00 Pacchiorijevi solisti - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -14.15 Nekaj poezije - 14.25 Koncert. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Celentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zbor Branko Krsmanovič - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme -15.30 Grieg in Sibelius - 17.40 Današnji gostje - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Lloyd - 22.15 Lahka glasba - 22.35 Violinist D. Bravničar. Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi sedanjega desetletja - 15.15 Arturo Toscanini - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče - 17.00 Ital. pesmi - 17.35 Operetna glasba - 17.55 Poljudna enciklopedija - 18.35 E-notni razred - 20.00 Osebnost - III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Schumann in Szvmanovvski - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Kabaret - 22.40 Nekaj o glasbi. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel B. Lesjaka - 9.40 Zbor Srednje glasbene šole iz Ljubljane - 10.15 C. Franck: Drobne skladbe za klavir - 10.35 A. Ingolič: Eifflov stolp stoji v Parizu - 11.00 Turistični napotki -11.15 Beethoven: Simfonija »Pa- storalna« - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Violist Pavle Škabar - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Napotki za turiste - 15.25 Zabavni in-termezzo - 15.40 Aktualna mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kul turni globus - 19.00 Lahko noč otroci! - 19.15 Glasbene razgled niče - 20.00 Orkester Tomlinson 20.20 Zunanjepolitični pregled 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju 22.10 «Varšavska jesen 1966» 22.50 Jovan Hristič: Pesmi - 23.05 Mozaik jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Konjske dirke - 17.30 Dnevnik -17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Simfonični koncert - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 J. Romains: «H trionfo della medicina* - 22.35 Potovanje v Kongo - 23.15 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 «Zadeva Anastazije* - 22.00 Glasbeni spored: »Giochi in famiglia*. Jug. televizija in 15.15 Osnove splošne 11.00 15.15 Osnove Izobrazbe - 16.00 Slalom za ženske v Grindelwaldu - 17.05 Poročila - 17.10 Dedek Mraz — mladinska igra - 17.55 Obzornik -18.55 Filmski pregled - 18.45 R. Bacchelli: Mlin na Padu - 20.00 Dnevnik - 20.35 Scott na Antarktiki — film - 22.00 Poročila. ko bi novinarji bolj verjeli dejstvom«. Vtem pa je novinarje in javnost najbolj zanimalo neko drugo dejstvo: namreč, ali je pismo v resnici napisal Zinovjev ali je bilo falsificirano. Zahvaljujoč poizvedovanjem tednika «Sunday Times«, a še posebno gospe Belle-garde, vdovi enega od falsifikatorjev pisma, ni več nobenega dvoma, da je tako imenovano Zinov-jevo pismo falsifikat. V napetem vzdušju 1. 1924, ko so potekali zadnji dnevi prve laburistične vlade Ramseyja Mac Donalda, je objava omenjenega pisma delovala kot bomba, ki je med bitansko buržoazijo in srednjimi sloji povzročila pravcato protisovjetsko histerijo. Buržoazijo je zajela panika. Zinovjevo pismo je potrdilo vse sume in bojazni, ki jih je gojila do Sovjetske zveze, s katero je prva laburistična vlada Ramseyja Mac Donalda sklenila trgovinski sporazum. Pismo je bilo označeno za »strogo zaupno«. Na vrhu je bil natiskan naslov: Izvršni komite Pre-zidija Tretje komunistične internacionale. Na koncu je bil podpis predsednika Prezidija Zinov-jeva, ki Je pozival Komunistično partijo Britanije, da razširi in okrepi svojo dejavnost. «Nujno potrebno je,» je pisalo nadalje v pismu, ((dvigniti množico britanskega proletariata«. Buržoazijo pa je najbolj prestrašil konec pisma, kjer je bilo govora o potrebi ustanovitve partijskih celic v vseh enotah vojske. Najhujši je bil naslednji stavek: «Vojaška sekcija Komunistične partije Britanije... ima premalo specialistov, bodočih voditeljev britanske rdeče armade«. Nič ni pomagalo, da je levičarski tisk opozarjal, da je pismo falsificirano. Objavljeno je bilo 25. oktobra 1924, štiri dni pred volitvami, na katerih so konservativci pod vodstvom Stanleyja Baldwina dobesedno pregazili laburiste. Mnogi zgodovinarji stoje na stališču, da je to pismo mnogo prispevalo k laburističnemu porazu. V;$e dotlej ni bilo pravih dokazov za to, da je pismo falsificirano. Leta 1928 je premier Bald-win prvič v parlamentu omenil obveščevalca Donalda in Thuma, ((poštenjaka in rodoljuba«, ki da je štiri leta pred tem prinesel pismo v uredništvo prav tako rodoljubnega «Daily Maila«, ki ga je zatem rodoljubno objavil. Toda, kje je Donald in Thum pismo dobil? Od nekega gospoda X. Od koga pa ga je dobil gospod X? Tri dni po Baldvvinovem govoru v parlamentu je tedanji sovjetski komisar za zunanje zadeve Cičerin podal dopisnikom tujega tiska izjavo, opirajočo se na priznanja sovjetskega funkcionarja v Berlinu Druželovskega, dfalsifikatorja, ki je natančno in konkretno opisal, kako so ruski emigranti žemčužnikov, Bellegar-de in Gumanski falsificirali tako imenovano Zinovjevo pismo...«. Ta izjava je v Britaniji bila komaj zapažena. Druželovski Je bil ustreljen, imena treh emigrantov, ki so živeli v Berlinu, pa nikomur niso ničesar pomenila. Tako je ostalo do decembra lani, ko je naposled spregovorila gospa Bellegarde, ki od leta 1945, ko je njen mož, eden od falsifikatorjev, umrl, živi v Britaniji. Po njenih izjavah se je zadeva razvijala takole: leta 1924 je na njeno stanovanje v Berlinu prišel Gumanski in njenemu možu ves razburjen objasnil zamisel o sestavi Zinovjevega pisma. Bila je to zamisel neke zelo visoke osebnosti iz Londona, Je dejal. Gumanski in Bellegrade sta pred revolucijo bila visoka carska častnika. Pridružil se jima je še brat gospe Bellegarde, 2emčužnikov. Od vsega začetka so falsifikatorji računali, da bodo britanski vla-dajači krogi pismo izkoristili proti Sovjetski zvezi, kar Je njim kot emigrantom odgovarjalo. Falsifikat so zelo skrbno pripravili. Najprej so podkupili funkcionarja sovjetskega veleposlaništva v Berlinu Druželovskega, da j6 na veleposlaništvu ukradel uradni papir. Zatem so pozorno prebrali Zinovjeve govore, da bi zapopadli njegov stil. Na koncu je prišel podpis. Gumanski je pismo poslal v London po Vladimiru Pavloviču Orlovu, prav tako nekdanjem carskem oficirju, morda pa tudi po kom drugem. Najverjetneje pa ga Je v London odnesel prav Orlov, ki Je naj poprej tudi oni tajinstveni gospod X, od katerega je britanski odveščeva-lec Donald in Thum pismo prejel. In tako so se zdaj premaknila kolesa tudi v Britaniji. Izjavo gospe Bellegarde zelo prepričljivo dopolnjuje in Thumov dnevnik iz tistih dni. Med drugim je razvidno, da je Thum ne samo prodal vodstvu konservativne stranke, v imenu gospoda X, falsificirano pismo, marveč je tudi spretno omogočil, da je «krožilo» po hodnikih Foreign Officea, da bi tako ustvaril vtis, kot da je pismo prišlo v javnost naravnost iz ministrstva in bi se zdelo vse skupaj verjetneje. Tako se je tu- di zgodilo. Štiri dni pred volitvami je bomba eksplodirala in »zarota je bila odkrita«. Ostane samo še vprašanje, koliko odgovornih konservativnih voditeljev je vedelo, da je pismo falsificirano. Laburistični voditelj, Emanuel Shinwell, pravi, da so tedaj vsi člani laburistične vlade vedeli, da je pismo falsificirano. Lord At-tlee pa je izjavil, da ni mnogo vedel o tej stvari, da pa čudna dejstva, ki prihajajo danes na dan, osvetljujejo umazano delovanje torijevske stranke, katere vodstvo je pismo prejelo, ni pa se resno vprašalo, ali je pismo originalno ali falsificirano. Eden od vodilnih britanskih zgodovinarjev, Taylor, pa zatrjuje: «Vedno sem predpostavljal, da je pismo falsificirano. Najbolj me čudi, da se mu je sploh kdaj pripisoval kakršenkoli pomen. Sicer pa bi tedaj nič ne pomagalo, tudi ne, če bi na njem pisalo, da je falsificirano. BOŽIDAR PAHOR Primer, ki bi ga bilo vredno tudi posnemati Deset let dejavnosti izolskih tabornikov Pred desetimi leti se je tudi prt izolskih mladeničih in deklet h zbudila želja po taborniškem življenju, po življenju v naravi. Leta 1956 se je udeležilo taborjenja koprske taborniške enote osem mladih izolskih tabornikov pod vodstvom Pavla Lešnjaka. Po povratku s taborjenja so navdušeno poprijeli za delo, da bi ustvarili samostojno organizacijo, ki bi delovala pod geslom vseh tabornikov: «S prirodo k novemu človeku*. In že po nekaj mesecih, 15. III. 1957, so sklicali ustanovni občni zbor in ustanovili Družino jadranskih stražarjev, ki je štela petdeset članov. Od tedaj so imeli že 9 taborjenj, udeležili so se dveh zletov Zveze tabornikov Slovenije in enega vsedržavnega. Zavihali so torej rokave, organizacija se je širila in večala ter se preimenovala v Odred jadranskih stražarjev. Vključila se je v Taborniško zvezo obalnih enot, v kateri so tudi koprska, piranska in portoroška organizacija. S pridnim delom so Izolčani veliko dosegli. V letih 1961, 1962. 1964 in 1965 so za svoje delo dobili naziv »Partizanski odred*, kar je v taborniškem merilu res veliko priznanje. V letošnjem letu pa so postali stalni »Partizanski odred*, kar je pri tabornikih skoraj najvišje odlikovanje in čast. V soboto, 24. dec. preteklega leta so imeli v Izoli akademijo, na kateri je 56 članov uprizorilo razne dogodke iz taborniškega življenja. Pohvaliti je treba Izolčane, ki jim nikdar ni zmanjkalo ne volje ne veselja do dela in je zato tudi njihova akademija, kljub nekaterim tehničnim spodrsljajem, res dobro uspela. V nedeljo, 25. dec. pa je bil občni zbor. Iz poročil odbornikov ni bilo težko razbrati, da je bilo njihovo delo obsežno in so zato vredni vse pohvale in tudi posnemanja. Imeli so pet daljših izletov, smučarski tečaj, udeležili so se orientacijskega tekmovanja v Bujah, bili so na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, na zletu vseh jugoslovanskih tabornikov na Fru-ški gori, imeli so dve taborjenji v Polzeli in sodelovali še pri najrazličnejših akcijah in tekmovanjih, med katerimi je najvažnejše republiško orientacijsko tekmovanje. Povedati moramo še, da spadajo Izolčani med dobre tekmovalce, saj so v letu 1981 osvojili prvo mesto na centralnem orientacijskem tekmovanju in s tem postali državni prvaki. Odred, ki šteje 210 članov, od katerih je 50 medvedkov in čebelic, si je za leto 1967 pripravil res obširen in težko izvedljiv program. Če pa sodimo po njihovem dosedanjem delu, smo prepričani, da bodo neutrudni Izolčani kos svojim bodočim nalogam Med raznimi načrti, kot je n.pr. udeležba na 11 akcijah in tekmovanjih in taborjenje v dveh izmenah, sta še dve pomembni nalogi: prva naloga je mednarodna izmenjava s poljskimi taborniki — hercerji iz Lodža. Ti naj bi prišli letos v Jugoslavijo, kjer bi bili gostje izolskih tabornikov. Zelo zanimiva pa je tudi druga naloga: kaj izolski taborniki lahko naredijo ob morebitni elementarni nesreči v njihovem mestu, Pod geslom. »Kako smo pripravljeni pomagati*, bodo organizirali akcijo, ki jo bodo izvedli verjeno že aprila. Načrti in pobude so velike, ne manjka pa tudi dobre volje in zanosa. Končno pa so tu tudi desetletne izkušnje, zato smo prepričani, da bodo izolski taborniki tudi v bodoče izpolnjevali svoje naloge tako uspešno, kakor so jih do sedaj. Ko smo na občnem zboru gledali njihovo dobro voljo, občudovali njihovo vztrajnost in željo, doseči čimveč, smo si sami f i sebi mislili, da bi bilo prav, če bi tudi pri nas v Trstu močneje poprijeli st delo in jih skušali vsaj posnemati in sčasoma morda doseči, če jim sedaj še ne moremo napovedati tekmovanja. SAMO SANCIN im - ® pmmmtmm 7 tovornjakov blaga RK Slovenije za pomoč poplavljencem v Latisani Pri Rdeči hiši so jih pričakovali predstavniki CRI iz Vidma Včeraj dopoldne okrog 11. ure je prispel preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši v Gorico transport sedmih tovornjakov z blagom, ki je bilo namenjeno za poplavljence videmske pokrajine. Blago je poslal glavni odbor Rdečega križa Slovenije, na katerega področju so zbrali prispevke za to pomoč. Pošiljka je obsegala 210 kub. metrov bukovih drv, 14 novih štedilnikov ter 320 volnenih posteljnih odej. Na prehodu pri Rdeči hiši so predstavnika glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, ki je spremljal pošiljko, pričakali predsednik pokrajinskega odbora Italijanskega Rdečega križa iz Vidma, kateremu je bila pošiljka namenjena za poplavljence videmske pokrajine odv. Candolini ter gospa Tessitori ki je nadzornica prostovoljnih bolničark Rdečega križa iz Vidma. Oba sta se preko predstavnika RK Slovenije zahvalila za dar, ki bo nedvomno še bolj utrdil prijateljske stike med obmejnim prebivalstvom z ene in druge strani. Po opravljenju mejnih formalnosti, ki so bile naglo izvedene, so pošiljko odpeljali proti Latisani, ki je bila morda najbolj prizadeta in jo je zato pokrajinski CRI namenil tamkajšnjemu prebivalstvu. Transport je od meje dalje spremljala motorizirana izvidnica italijanske policije. Seznam kmečkih delavcev na goriškcm županstvu Od 11. do 25. januarja tl. je v občinskem protokolnem uradu v Gorici na vpogled izpopolnjen seznam kmečkih delavcev s področja te občine. Gre za tretji dopolnilni tiorlca VERDI. 16.30: «Alvarez Kelly», W. Holden in R. Widmark; ameriški barvni kinemaskopski film. CORSO. 17.00: «Dossier 107 — Mitra e diamanti«, S. Mantiel in M. Mi-chel; ameriški barvni film MODERNISSIMO. 16.15—22.30: «Un milione di dollari per un assas-sinio«, R. Browne in J. Greci; i-talljanski barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30: «Le calde bambole di Hong Kong«, Mako Midori in Tatsuo Umemijra; japonski čmobeli kinemaskopski film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Gli amori di una bionda«, A. Brechova in V. Pucholt; češki čmobeli film; mladini pod 14. letom prepove dan. trite AZZURRO. 17.30—22: «Spara forte, piti forte... non ho capito«, R. Welch in M. Mastroianni; barvni kinemaskopski film, EXCELSIOR. 16—22: «La mia spia di mezzanotte«, D. Day in R. Tay. lor; barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: «Gioco mor-tale», N. Green in M. Badkon. Barvni film. seznam za 1966 in za spremembe v letu 1966. Ti seznami veljajo kot osnova za socialno zavarovanje, za bolniško blagajno in za družinske doklade. Za eventualne nepravilnosti pri vpisu ali zaradi izpustitve iz seznama se lahko prizadeti pritožijo na prefekturo najkasneje do 24. februarje t. 1. Tovorni promet je dovoljen ob praznikih V zvezi z odlokom, ki prepoveduje težak tovorni promet ob nedeljah in praznikih s posebnim ozirom na bruto tovore nad 50 stotov, je goriška prefektura izdala odlok, s katerim se dovoljuje tak tovorni promet tudi na nekatere praznike. V smislu tega odloka bodo lahko tovornjaki z nad 50 stoti bruto teže vozili ob naslednjih praznikih v letu 1967: Na Jožefovo 19. marca; na praznik vstaje 25. aprila; na Vnebohod 4. maja; na Rešnje telo 25. maja; na praznik republike 2. junija; na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija; na dan vseh svetnikov 1. novembra; na dan zmage 4. novembra; na praznik 8. decembra ter na Stefanovo 26. decembra. Prepoved tovornega prometa v času od 9. do 20. ure pa velja za naslednje dneve: Vse nedelje; na velikonočni ponedeljek 27. aprila; na veliki šmaren 15. avgusta. Prometni organi imajo nalogo, da urejujejo promet po tem odloku. Opis potovanja po Poljski v besedi in z diapozitivi Predavatelj Hoehn je prikazal tudi epopejo Varšave in nacistična taborišča V okviru običajnih večerov ob sredah je ta teden predaval v klubu «S. Gregorčič» v Gorici znani javni prosvetni delavec iz Nove Gorice Rudi Hoehn o svojem potovanju po Poljski. Predavatelj se je lansko poletje udeleiil s posebno skupino potovanja po tej socialistični republiki, ici so jo v 14 dneh prepotovali po dolgem in počez. Predavanje je bilo poživljeno s kakimi 180 barvnimi diapozitivi. Predavatelj je prikazal zloglasno taborišče v Auschmitzu, ki je sedaj spremenjeno v muzej, Varšavo z njenim razdejanjem in povojno obnovo, vrsto cerkvenih in drugih spomenikov, med katerimi so številni spomeniki slavnih Poljakov. Med njimi naj omenimo spomenik Mic-kievoiczu, itd. Poslušalo ga je številno občinstvo, ki je napolnilo dvoranico ter z iz- IZPRED OKRAJNEGA SODISČA V GORICI Ko se je z izgonskim listom vračal domov so ga aretirali in zaprli v Bologni Na dvorišču Kazermet je vozil avto brez predpisane šoferske izkaznice Goriški okrajni sodnik dr. Bassi je obravnaval včeraj samo dva primera, pri katerih je obtožence obsodil na manjše kazni. Najprej se je pojavil pred njim 44-letni električar Bruno Planis, ki stanuje v Kazermetah na Svetogor-ski cesti 133/27. Obtožen je bil, da je dne 9. septembra lani okrog 12.45 ure vozil svoj avto fiat 1100 ne da bi imel predpisano šofersko dovoljenje. Obtoženec se je izgovoril, da sicer ima vozno dovoljenje kategorije A, ki pa je veljavno samo za motocikle; dodal je tudi, da ga je do glavnih vhodnih vrat na dvorišče kazermet spremljal njegov brat Giuseppe, ki ima patentin kat. B, od tam do svojega stanovanja pa je šofiral sam. In prav takrat ga je ustavila policija ter mu naložila kazen. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 50 dni priporne kazni, plačilo 6000 Ur globe in plačilo sodnih stroškov. Vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Branil ga je uradno odv. Obizzi. Pri drugi obravnavi je sodnik proučil zadevo 20-letnega Luciana Coderina, ki ima stalno bivališče v Gorici, Ul. Mazzini 5, dejansko pa sedi v sodnih zaporih v Turinu, kjer mora odsedeti določeno kazen za druge prestopke. V obtožnici je rečeno, da lani do 7. avgusta ni prišel domov z iz-gonskim Ustom, ki mu ga je dan prej izdala kvestura iz Firenc. Goriška kvestura je bila o izgonskem Ustu obveščena in ker Coderina do 26. avgusta lani ni bilo v Gorico, ga je začela iskati. Izvedeli so, da so Coderina aretirali v Bologni prav na dan, ko bi se moral javiti v Gorici, zaradi pohujšljivih dejanj, ter ga izpustili na svobodo šele 22. oktobra. Policijsko poročilo ga ocenjuje kot nevarnega tatu, ki je bil preteklega marca prijavljen tudi zaradi ropa. Dodaja tudi, da ne mara delati in da se rad potika okrog. Sodnik ga je včeraj obsodil na 20 dni priporne kazni in odredil, da ga morajo po prestani kazni pripeljati v Gorico, kjer ima stalno bivališče. Branil ga je uradno dr. Obizzi. ški za izvedbo tega prvega dela potrebnih infrastruktur pa so predvideni v višini 375 milijonov lir. Od tega je dala deželna uprava konzorciju na razpolago 300 milijonov lir. Industrijsko področje bo potem, ko bodo opravljena vsa adaptacijska dela, doseglo 5,200.000 kv. m površine, od tega 3,500.000 ob Moščenici. Priprave ob Moščenici za gradnjo nove ceste Na ravninskem svetu ob Moščenici pri Tržiču so te dni pričeU z delom za speljavo glavne ceste, ki bo povezovala to področje z ostalo prometno mrežo v deželi. Gre za pripravljalna dela v okviru prve faze pri gradnji potrebnih infrastruktur, v skladu s sklepi vodilnega odbora Konzorcija za industrijski razvoj tržiške občine. Na področju ob Moščenici nameravajo s časom urediti 816.000 kv metrov obsežno industrijsko področje, stro- DEZURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta 18, telefon 21-24. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr. MATIT-TI, Vermeljan, Drevored Garibaldi’3, tel. 75-046. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje v Katoliškem domu v Gorici V soboto, 14. januarja ob 20.30, v nedeljo, 15. januarja ob 16. uri Andrej Šuster Drabosnjak - Bruno Hartman Ta sveti (lan veseli dan Igra o slovenskem božiču Rezervacija vstopnic v kavami Bratuž v Gorici. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma. Najvišji davkoplačevalci v Tržiču Včeraj so v Tržkj objavili seznam davčnih obvezancev, ki so podvrženi plačevanju dopolnilne dohodnine. Med njimi je na prvem mestu primarij tržiške bolnišnice prof. Luigi Zilli, ki bo na davčno osnovo 9.9 milijona plačal milijon 370.406 lir davka. Na drugem mestu je zdravnik Gino Grandis z davčno osnovo 9.1 milijona in davkom 1.183.722 lir. Tretji je zdravnik Emo Bianchi z 9 milijoni davčne osnove in 1.067.077 lir davka. Sledi industrijec P -gio Picco z 8.7 milijona davčne osnove in 1.106.652 lir davka; industrijec dr. Alessan-c 'o Bassi s 7.3 milijona davčne o-snove in 627.335 lir davka; inž. Vincenzo Pelagotti 7.2 milijona in 823.926 lir davka. Zavarujte vodne števce Spričo precej ostrega mraza, ki je zadnje dni zajel tudi Gorico in okolico, opozarjajo mestna podjetja vse potrošnike vode, da primemo zavarujejo svoje vodne števce in vodne cevi. To je potrebno zlasti tam, kjer so števci in cevi bolj izpostavljeni. Na osnovi pravilnika so potrošniki odgovorni za škodo, ki jo povzroči mraz na števcih in notranjih ceveh. **”\ K0 PADA MRAK 'JtuMobd: Mankin je bil ves zbegan. Šele zdaj se je natančneje razgledal, kaj se dogaja v taborišču. Videl je razkladati ogromne stroje. Videl je, da so možje nekatere že pognali v tek. Preko ravani so bliskali žarometi in kjerkoli se je snop žar kov dotaknil zemlje, so se iz tal dvignili visoki oblaki dima. Mankin je nenadoma doumel, da so to regeneratorji kisika, ki ustvarjajo humus in pod zemeljsko skorjo vbrizga-vajo toploto. Lars se je obrnil k njemu. «Nisem vam mogel povedati,« Je dejal. «Nisem vam mogel dajati obljub. Toda resnično nisem ničesar podvzel.« Collinsby mu Je na kratko segel v besedo: «Ne, ničesar ni podvzel. Prišel je k nam in nam zapel stare balade in nam pripovedoval junaške zgodbe o Zemlji. Spomnil nas je na dediščino, ki smo jo prejeli od Zemlje in na dolg, ki ga dolgujemo materinskemu planetu. Pričaral nam je mirni ocean in zelene griče, kjer so bivali naši očetje. In nato je zmignil z rameni, povedal, da tega ni več in šel dalje. Preromal je vse vesolje in povsod je pripovedoval svoje zgodbe. Vsepovsod so učenci zbirali prostovoljne prispevke, vlade so sestavile odprave, znanstveniki so tuhtali, kaj je treba storiti — sicer pa lahko tule vidite, kako bo, predsednik Mankin. Kajti navsezadnje je Zemlja mati vseh zvezd. Nekje v srcu slehernega človeka kateregakoli planeta tli plamenček nežnosti do zibelke njegove rase. Kajti nar še zgodovine so polne Zemlje in vse naše zgodbe, vsa naša zmagoslavja vsebujejo Zemljino ime. Mar bi jo potemtakem mogli pustiti umreti? In tako smo torej prišli združenih moči sem, da bi ta stara tla znova ozelenela, da bi natočili nove oceane, obnovili ozračje, napeljali reke in posejali v tokove ribe in divjadi na griče. Napravili bomo iz tega kraja svetišče, popolno in življenja polno, kakršno Je bilo nekoč, kjer naj medplanetarna sodišča razsojajo spore v vesolju. Tu se lahko srečujemo na skupnih rojstnih tleh in v siju njihove veličine poiščemo rešitev naših težav. Kajti gledano v luči tisočletij, ostanejo težave in rešitve vedno iste. Vsa osnovna vprašanja so se že pojavila na Zemlji in tu dobila odgovor in pojavila se bodo še enkrat. Toda pridite na mojo ladjo, da vam malo postrežemo,« je končal Collinsby. «Dovolj časa bomo imeli za postavanje na soncu, ko bodo okrog nas spet zazeleneli travniki in vsa ta polja.« Ozrl se je na Larsa in se mu nasmehnil. Mankina je stisnilo v grlu, nato Je rekel: «Zakaj mi nisi povedal, da si rešil Zemljo s pesmijo?« KONEC Dve prometni nesreči vendar brez ranjenih Včeraj ob 11. uri so sprejeli na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 12-letnega Fabija Ceudeka iz Sovodenj št. 4. Pri radiološkem pregledu so mu ugotovili udarec na levem kolenu z verjetnim zlomom. Deček je povedal, da je že v torek popoldne ob 16. uri padel v šolski telovadnici v Gorici. Ker ga je koleno vedno bolj bolelo, se je končno odločil za pregled v bolnišnici. Nekaj po polnoči včeraj so nudili prvo pomoč delavcu Ruggeru Ra-nerju iz Štandreža, Mihaelova ul. 2~3, ki se je malo prej na delu v tekstilni tovarni v Podgori zbodel na žeblju, ki je molel iz nekega zaboja ter je stopil nanj. Okreval bo v treh dneh. Včeraj dopoldne ob 10.30 je podlegel poškodbam, ki jih je dobil dne 30. decembra pri prometni nesreči v Caprivi, 61-letni Evaristo Vec-chiet iz Morara, Ul. Petrarca 11. rednim zanimanjem sledilo njegovemu pripovedovanju ter občudovalo predvajanje slike. Predavatelja je predstavil Marko Waltritsch, ki se mu je ob koncu tudi zahvalil ter izrazil željo, da bi nas še obiskal in nam posredoval vtise z njegovih popotovanj. Zanimanje za Bregantov orgelski koncert Danes, petek, dne 13. januarja bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici koncertiral organist prof. Hubert Bregant iz Nove Gorice. Izvajal bo božične skladbe klasičnih in sodobnih mojstrov. — Vstop na koncert, ki ga prireja Zveza katoliške prosvete v Gorici, je brezplačen. Profesor Bregant, ki je že koncertiral v Gorici novembra 1965, je bil lansko leto dlje časa na izpopolnjevanju na Dunaju pri slavnem organistu Heilerju, ki sprejema samo talentirane učence. Zavoljo tega bo sedanji Bregantov nastop še posebno zanimiv. Njegov orgelski koncert obsega naslednje skladbe: Zipoli — Pastorale, Pachelbel — Koral, Bach — dva Korala in Pastorale, Franck — Pastorale, Lan-glais — Dans une douce joie, Du-pre — Variations sur un noel ter Mesaien — La nativitš du Signeur. Obdarovanje bolnih otrok zavarovancev INAM Kot prejšnja leta je tudi letos vodstvo bolniške blagajne INAM ob sodelovanju nekaterih drugih ustanov in dobrotnikov, poskrbela na praznik Treh kraljev za obdarovanje tistih otrok svojih zavarovancev, ki se zdravijo po bolnišnicah. Pravtako so obdarovali tudi o-troke uslužbencev te ustanove. Darove so letos razdelili brez uradne ceremonije in so tako prihranili nekaj stroškov ter so tisti znesek namenili za pomoč poplavljencem. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 15.50 se je zopet pripetila prometna nesreča v Ul. della Brača, na ovinku pri hiši št. 5. Avto fiat 600 iz Vidma, ki ga je vozil 52-letni Giuseppe Fritz iz Cer-vignana, Ul. Trieste 63, od mostu proti Gorici je na omenjenem ovinku zaneslo in trčil je v zid na desni strani ceste. Avto je pri trčenju utrpel nekaj škode, šofer pa je o-stal nepoškodovan. Druga prometna nesreča se je pripetila približno ob isti uri na križišču pri Madonnini. Avto fiat 600 je vozila 35-letna Franca Zuc-colatto iz Tržiča, Ul. Romana 91. od križišča proti Gorici; za njo je vozil fiat 600 Viktor Lapanja iz Še brelj pri Idriji. Ker je Zuccolatto-va nenadoma zaustavila svoje vozilo, da bi dala prednost drugim avtomobilom, je to presenetilo šoferja vozila za njo in je od zadaj trčil v njen avto. Na srečo ni bil nihče ranjen. Škodo na obeh vozilih cenijo na okrog 10 tisoč lir. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so sprejeli za 8 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 36-letnega Gerolama Fartoca iz Devina št. 75, ki se je porezal s kosom stekla na desni roki. Za 60 dni pa so pridržali na zdravljenju vojaka 53. pešpolka iz Tržiča 22-letnega Ferma Federizia. Ko se je mudil v vojašnici, se je nenadoma utrgal strop nad njim in material ga je tako zasul, da si je pr tem zlomil levo nogo in stegnenico. Včeraj dopoldne se je ponesrečil z motociklom 60-letni Alberto Col-lie iz Devina. Pri tem se je ranil r" desni rami. V bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Dva tržiška smetarja, ki sta z občinskim vozom pobirala po mestu smeti, sta našla med odpadki dva izstrelka, ki sta bila še dobra. Ko sta se ju dotaknila, sta eksplodirala in oba smetarja sta se morala zateči v bolnišnico. Prvi, 66 letni Alfredo Čarne iz Ronk, se bo moral zdraviti 10 dni, in prav toliko tudi 361etni Donato Padovan iz Tržiča. TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA SOVODENJCEl Caprivese- Sovodnje 1:3 (1:1] Strelci: 13’ p.p. Ferfolja A. (S); 16’ p.p. Ferfolja A. (S); 3’ d.p. Bressan (C); 21’ d.p. Petejan B. (S). Postavi: SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Fajt, Čeme, Cotič, Ferfolja B., Petejan B., Dužman, Ferfolja A., Ci-jak, Sfiligoj. AC CAPRIVESE: Bellotto, Mare-ga, Visintin, Gaiatto, Cocetta, Grion, Riosa, Bianciotto, Orzan, Drigo, Bressan. Igrišče zmrzlo in blatno, vreme jasno in mrzlo; med gledalci precej Sovodenjcev. Kotje 4:1 za Caprivese Po štirinajstih dneh so se sovo-denjski igralci spet sprostili in si požrtvovalno prislužili še dve točki, pa čeprav na tujih tleh. Tekma ni bila na najvišji ravni,-vendar lepa, povezana in korektna. Sovodenjci so se takoj pognali v napad in izsilili nevaren položaj za gostitelje, vendar do dosežka le ni prišlo. Protinapad domačinov tudi ni zalegel; sicer je na tistem terenu žoga poskakovala po svoje in niti domačini se ga niso še privadili; to so pa izrabili sovodenjski branilci in odbijali žoge kar v voleju. Sledili so bolj prepričljivi napadi Sovodenjcev in v 13’ je na predložek Sfiligoja Anton Ferfolja realiziral. In tri minute kasneje je Ferfolja spet potresel mrežo Bellottlja Un tako proslavil svoj rojstni dan. S tema dosežkoma je prvi v lestvici strelcev z 9 goli v 5 tekmah). Po tem golu se je zgodilo nekaj nedoumljivega: vratar domačinov, ki so ga soigralci ozmerjali, Je odvrgel majico in se odpravil v slačilnico. Njegovo mesto je sprejel drugi igralec in tekma se je nadaljevala. Po dobrih devetih minutah se je vratar, ko so ga voditelji pregovorili, vrnil in sodnik mu ie dovolil nadaljnji nastop. Vse to je nezaslišano, kajti igralec, n zapusti igrišče, ne da bi obvestil sodnika, je izključen vsaj za en sledeči nastop; sodnik pa je zavrnil proteste kapetana Sergeja Ferfolja in dovolil nadaljnji nastop Bellot-tija. Vprašamo se: kaj bi se zgo dilo, če bi bil igralec iz Sovodenj? Po drugem prejetem golu so gostje prodirali na desni z zelo hitrim desnim krilom Rioso. Kdaj pa kdaj mu je uspelo preigrati Fajta, a Je naletel na budnega Cotiča. Moramo pripomniti, da se branilci Fajt, Kuzmin in Cotič med seboj odlično razumejo.' 'Tako so se vsi napadi domačinov ob tem zidu razbili. Prav zadnji minuti p.p. je Kuzmin dobil udarec v koleno m je vstopil v igro šele v b’ d.p. Medtem so domačini pritisnili na vrata Ferfolje in izrabili priliko, ki se jim je ponudila v zmešnjavi, in znižali rezultat: 2:1. V nadaljnjem so Sovodenjci nekoliko popustili. Tedaj so pritisnili domačini, ki so izsilili le nevarne položaje, vendar so realizirali Sovodenjci v 21’ s Pe-tejanom: Sfiligoj prodre na levi in poda Ferfolji, ki takoj poda Duž-manu, slednji žogo preusmeri in ustvari sijajno pozicijo. Petejanu, ki poveča rezultat. Točno 10 minut kasneje izsilijo domačini pro- sti strel v neposredni bližini vrat i Potem ko se je prvi polčas koj- Ferfolje. Drigo strelja, Cijak odbi- čal s prednostjo gostov, ne da ’ je.Visentin strelja in skoraj bi rea- Olimpija sploh do tedaj pustila f liziral, a Petejan je Z roko rešil, I ste za seboj, je v drugem pol# nakar je Kuzmin dokončno odbil. Tega prekrška sodnik ni videl. Tudi par minut kasneje ni videl, ko je Petejan, ki je bil na tem, da spet potrese mrežo, srednji branilec zakril oči. Tudi ta prekršek je bil v bližini gola in bi moral biti poplačan z 11-metrovko. Omenimo naj še, da je sijajno žogo zastreljal najprej Dužman nato še Ferfolja Anton. Ostali del tekme ni nudil nikakršnega važnega in omembe vrednega dogodka. J. V. Premajhna zmaga Olimpije 87:78 (45:47) IV. občni zbor športnega krožka KRAS bo jutri, 14. t. m. ob 20 uri v gostilni Guštin v ZGONIKU s temle dnevnim redom: Otvoritev Poročila Diskusija Razrešnica staremu odboru Volitve Razno LJUBLJANA, 12. — Včeraj zvečer je bila v tivolski športni dvorani v Ljubljani tekma med ljubljansko Olimpijo, prvakom Jugoslavije, in med francoskim prvakom ASVEL iz Villeurbanna. Zmaga s 87:78 (45:47) Olimpije ne more povsem 'zadovoljiti, saj je razlika v točkah premajhna, da bi imela O-limpija zagotovljeno pot v naslednje kolo. Kljub porazu so bili Fran. cozi po tekmi zelo zadovoljni, saj se lahko upravičeno nadejajo, da bodo doma zmagali z večjo razliko. Olimpija danes ni zadovoljila. trajalo nekaj minut, preden je f šlo do koša, ki ga je končno segla Olimpija in izenačila. Z os«‘ nim metom je Dermastja pr* spravil Olimpijo v prednost 48:' ter dosegel še eno točko. Toda1 osebnima metoma je Moroze spj izenačil, vendar to pot zadnj* Olimpija je poslej ostala ves v prednosti in pri 75:59 dosegla n* višjo razliko, ki pa so jo Franc®1 vztrajno manjšali. Pri domačih je bil najboljši L selt, pri Francozih pa sta se V strelca odlikovala Gilles in Mord LJUBLJANA, 12. — Za evrops* prvenstvo v umetnem drsanju ledu, ki bo od 31. januarja v Tivoli v Ljubljani, so se doslej t javile drsalne zveze Sovjetske ze, Madžarske, Francije, Avstttf; Romunije, Švice, Poljske, Vzhod1 Nemčije, Italije, Zahodne Neti# Anglije in Holandske. Pričakuj#, i n se prijave še drugih zvez med mi Češkoslovaško. Avtobus za izlet na Krvavec, * j! ga prireja ŠD Breg, bo odpotov* h v nedeljo, 15. t. m. od Domja 11 5. uri ter bo nato šel po vas** p v tem redu: Dolina, Boljune* j, Boršt. I Koprski nogometaši računajo na ponovne uvrstitev v višjo lige Dne 12. januarja so se začeli prvi treningi koprskih nogometašev v pripravah za spomladanski del prvenstva. Kakor je znano, je NK Koper osvojil jeseni prvo mesto v zahodni skupini druge republiške lige z dvema točkama prednosti pred Hrastnikom. Priprave so se začele razmeroma zgodaj, kajti Koprčani se hočejo temeljito pripraviti in ohraniti priborjeno prednost do konca. Nekaj več o njihovih načrtih je povedal v razgovoru z na. šim sodelavcem tajnik kluba Milan Livio. Najprej nekaj o jesenski razvrstitvi. Je šlo vse po načrtih? S prvim mestom smo povsem zadovoljni. Po pravici povedano, smo dobili več točk, kakor smo računali. Na domačem igrišču smo zabeležili samo zmage, na gostovanjih pa dva remija, in en poraz. Mislili smo, da bomo na tujem izgubili več točk, zasedli drugo do tretje mesto in se šele spomladi borili za naslov prvaka. Vam nepričakovano prvo mesto že zagotavlja končni uspeh? Pred nami je še celotni spomlar danski del prvenstva in so vsake i prognoze še prezgodnje. Res je sicer, da imamo srečanji z glavnima nasprotnikoma (Hrastnik in Izola) doma, toda zunaj igramo z Ilirijo, to je z moštvom, ki utegne biti spomladi najnevarnejši konkurent za prvo mesto. Ilirija se je namreč po začetnih spodrsljajih močno okrepila s kvalitetnimi igralci in začela nizati zmago za zmago. Nedvomno bo tudi za spomlad pripravila močno enajsterico. Ne glede na vse to pa smo mi precej na bolj- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi k predstavi LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bo v soboto, 14. januarja ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13 Jan Grobowski VOLK IN KOZLIČKI Prevod: Janko Kos; režija: Josip Pengov; osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec; glasba: Helen-Wilson-2elingow skaFranzi Ogrizek; plesi lutk: Jaka Hafner. Vstopnina: 200 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na predstavo. to izredno Danes prva tekma na mednarodnem smučarskem tednu šem zaradi prednosti v točkah. So se uredile razmere glede D* nerja in upravnega odbora? Moštvo trenira že dve leti Jer"' vič. Pri svojem delu je bil zad# čase nekoliko osamljen, ker z# pomanjkanja kadrov nismo in1® CASTELROTTO (Bočen), 12. — Sem so prispeli smučarski tekači iz številnih evropskih držav, ki se bodo udeležili mednarodnega tedna smučanja. Danes je bil uradni trening od 15. do 16,30, jutri pa bo ob 9. uri na 9 km dolgem obroču prva tekma za kategorijo juniorjev. Ob 10,30 bodo startali seniorji na 12 km dolgi progi. Vpisani so sledeči tekmovalci: Italija (moštvo A): Mario Bacher. Stelio Busin, Elviro Blanc, Renzo Chiocchetti, Giulio Deflorian, Franco Nones, Attilio Lombard, Franco Manfroi, Pietro Scola, Palmiro Se-rafini, Aldo Stella, Gianfranco Stel-la, Livio Stuffer, Ulrich Kostner, Ezio Damolin, poleg teh pa še člani moštva B in C. Jugoslavija: Mlinar, Kerštajn, Tretnik in junior Kalan. Norveška: Odd Martinsen, Reidar Bekkemellem, Erling Steinidet. Švedska: Janne Stefansson, Per-Erik Eriksson, Ragnar Persson. Finska: Raimo Haemaelaeinen, Manne Liimatainen, Martti Maeaet-tae, Pentii Hjvaerinen. Francija: Roger Pires, Philippe Baradel, Jean Jobez, Gerard Fai-vre, Yves Mandrillon. Poljska: Joszef Rysula, Bronislaw Gut, Edvvard Budny, Wawrzynica Gasienica. Zah. Nemčija: Walter Demel, Karl Buhi, Herbert Steinbe.sser, Klaus Ganter, Helmut Gerlach, Karlheinz Scherzinger in juniorji: Hans Klumpp, Adolf Pfaff, Clemens Haettich in Hoffmeister. Avstrija: Klaus Farbmacher, Hansjorger Farbmacher, Andreas Janc, Walter Seiler, Heinrich Wall-ner, Ernst Puehringer. Vabilu so se odzvale še druge države, ki so javile število tekačev, ne pa še imen, in sicer Španija (7 tekačev), CSSR (4), in Švica (4). Pečar v SZ LJUBLJANA, 12. — Mednarodnega tekmovanja smučarjev skakalcev, ki bo v nedeljo, 15. t. m. na 70-rr ■'trski skakalci se bo udeležil tudi jugoslovanski reprezentativec Marjan Pečar iz Mojstrane, ki je s trenerjem jugoslovanske reprr^-i^-nce Lojzetom Gorjancem odpotoval v Sovjetsko zvezo. tehnične komisije. Zdaj se razril popravljajo. K delu odbora s1* namreč povabili vrsto nogomet"’; strokovnjakov kot Milojkoviča, $ Ija, podpolkovnika Basto, Ive#! ing. Kolbeta, Cokana in druge,]! bodo bržkone prevzeli razne fujj cije že na bližnji letni skup# j kluba. Na tej skupščini bomo # r novili tehnično komisijo, ki jo 11 do sestavljali tehnični refer# j trener in predstavnik uprav# odbora. Ustanovili bomo tudi fSl ( ne komisije: za gospodarska vp"* , šanja, za igrišče in podobno. , Kakšen je načrt spomladan$ > priprav? \ V januarju bodo trikrat tede# 1 treningi v telovadnici pod vodstvi 1 prof. Kozloviča. V februarju, ta*1 ko bo vreme dopuščalo, pa se " ' do treningi začeli na igrišču in s 1 nadaljevali vse do začetka te# : vanja. Predvidevamo tudi okrog 11 : set prijateljskih srečanj. Po d" < krat se bomo pomerili z Reko,,1 ■ Ponziano, s Fortitudom, z Istro’* ’ z Bujami. Predvideno je tudi t 1 stovanje v Benetkah. S katerimi igralci računate? J ‘ Do začetka prvenstva bo za prf' moštvo na razpolago 18 igral"®! Razen vseh tistih, ki so nastop®1 ; jeseni, bodo prišli v poštev še ^ k: tari igralci: pionirja Štok f ' Prašnikar, Mučič iz Postojne in $ \ darin iz Dekanov. Naj ob tej priložnosti povem, ^ z disciplino vseh igralcev ne remo biti zadovoljni. Doslej s"1 bili’ v tem pogledu preveč tole#! ni, ker nam je primanjkovalo igF cev. Spomladi pa bodo igrali le p sti, ki bodo disciplinirani na t(t ningih in na tekmah. Kako je z mladino in naraščaji Mladinsko ekipo vadi Turčincm naraščaj pa Ivankovič. Zadovo^, smo tako s številom igralcev k# s prikazano kvaliteto. Nujno fj trebno bo ustanoviti medobčii# naraščajsko ligo, kajti mladi W izgube navdušenje, če ni tekmov»®! Igrišče je še zmeraj pereč blem? Lastnik igrišča je občinska Sp"*1 na zveza. Mi smo pripravljeni S*1 niti z njo n^-mdbo in plačevati "! jemnino za uporabo, vendar bo .1 w“*******'-' VCiiUai • tega prišlo šele takrat, ko bo w šče urejeno. Predvsem je treba / diti igralno ploskev ter zasej®, travo Hkrati je treba misliti pomožno igrišče, kajti če hoče"1! da bo igralna ploskev dobra, J 'Ulttf j potreben določen čas za kon# dacijo. . 4 Kako je s finančnimi razmera#' Slabše so kot prejšnja leta, St®J uprava nam je zapustila dolg ih t nas zelo obremenjuje. Problem v celo g.ede nakupa onreme, ig# cem pa ne moremo dati niti s'1® boličnib da 1 z* • sne uspe". Sodim, da bi bilo nujno potre"" ustanoviti sklad za "Jnr-vdranje r, treb telesne vzgoje in da bi nri 11 do stalnih sredstev. Po d# strani si želimo tudi več podp°" od pr i v obliki reklam pri“ kujemo tudi na odziv ljubitelj® nogometa, ko bomo organizirali cijo za nabi” ile podpornih člah1 UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Uhca Silvio Pelllco 1, U., Telefon 33 82 - UPRAVA; Trt-Sj - UL. SV FRAN četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) ________ _____________ ___________ _____... ... .,_ SFRJ: AD1T, JŽS,' Ljubljana, Start trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: • :na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upra ml 250, osmrtnice 150 lir - Al* i ogia* 40 (li beseda - Oglasi .ržsAke * goriške pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih K krahn Italije prt «Societš Pubblicith Italiana« - Odgovorni ur*'*-'«1- STANISLAV RENKO - Izdaja tp tiska Založništvo tržaškega Trst st 20 - Telefon 37-33H, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnapf®! - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi 115374 - ^