Mim li Prclniiiirio. Filo-ei in drutji kraji Prekmurja. Sneg je skop.-.el in O'l juga ze.čne pihati toplejši veter Kratko: bliža so poralad. Znaki pomladnogp. čaca so zvcnčki in trobentice, ki se ponosr.c ko_Ht'jo v toplejšib marčevih dnevih. V teli toplejš:_ dne'i sa pripravlja okrcg 100 mladih, do 25 let starih dek'et na daljno — ¦ Francijo, kjer si v potu svojega obraza bočejo prislužiti skorjo grenkega kruba in omo gočiti obstanek sebi tei* svojim starim, delanezmožnim. starišem. Težka je ta priprava, kar se bere z obrazov teh deklet. Na zunaj se dekleta kažejo sicer vesela, a iz duše jim zagledale lue sveta, še težje drage starše, ki so jim dajali prve dobre nauke za življenje. sije otožnost, ir. v očeh se jim bliščijo solze, kajti noprijetno jim je zaipustiti kraj, kjer so Pred nekaj dnevi sem v Turnišču srečal dekle, ki se tudi pripravlja za ta transport v tujino. Ker sva že stara znanca, sem jo ogovoril ter jo vprašal: »Anica, kakšno je razpoloženje v tvojem srcu sedaj, ko greš prvič v svet?« Otožno se je nasmehnila in odgovorila: »Hudo mi je, a moram, ker vidite, da nam naše gostoobljudeno Prekmurje daje pre malo kruha, zatj pa moram iti. Vem, da me tudi v tujini ne čaka z rožami postlana pot življenja in bom morala pretrpeti marsikak grenek trenutek, a upam, da z božjo pomočjo v;e prenesem.« Ob slovesu sem jo skušal malo opogumiti, a moje besede so na vide. imele le malo uspeba. Gotovo si mislijo: »Bogve, če bomo v:dele še razor, kjer smo se igrale kot nedolžni otročiči, ko so orači orali, košate hraste, kjer smo v bladni senci ležale ter si pripovedovale otroške zgodbice, ko so kos ci kosili. Zdaj pa, ko smo dorasle jn bi lahko pomagale pri oranju, sušenju in drugih opravilih, odhajamo. Ah. kdo bo zdaj pomagal, ko na: mlada dekleta žene trpljenje v svet nasp-oti negotovi bodočnosti. Kam bo zdaj zginila vsa tista lepota domače zemlje?« Odpeljejo se predvidoma proti koncu tega meseca. Turnišče. Prejšnji teden se je vrnila iz Paračina Anica H. Kakor je pri mladih dekletih oblčajno, je tudi ona šla od doma, da bi si kupila lepšo oble.ko in si pripravila večjo balo. Vztrajala je le nekaj mesecev, čeprav se ji je dobro godilo; kajti ni mogla strpeti, da v nedeljo in ob praznikih ne bi šla k službi božji. Lepo je to od 17 let starega dekleta, a žal, takih je dandanes malo. Večina jih misli, če se jim dobro godi, labko na Boga pozabijo. Dolnja Lendava. Vinogradniki, ki jih je deževno vreme že par dni zadržalo, da niso mogli obrezovati, so pridno na delu. Sliši se iz marsikatere zidanice prijetno petje, ker naši kmetje ob Iiterčku dobrega pridelka po_abfjo vsaj začasno na vse križe in težave. Dolnja Lendava. Prej&nji mesec je kupil plsarno dr. Černeta dr. Štupica, ki že sedaj redno vrši svoje posle in ki ga toplo priporočamo. Dr. Černetov koncipijent g. Ude je radd tega zapustil Dolnjo Lendavo in odšel v drugi kraj. G. Udetu, dobremu pevcu in družabniku, želimo v novem kraju mnogo sreče!