| Leto XII. j Štev. 33 TELEFON! UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, petek 10. februarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v opravi ali po pošli 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1*— J f Paoež Pii XI. Davi ob 5’31 je sveti oče papež Pij XI. umri po dal ši agoniji, ki se je pričela sinoči — ZivI etve in delo pokojnega poglavarja katoliške cerkve -Kot najresnejši kandidat za njegovega naslednika se omenja milanski nadškof, kardinal Schuster Zapiski RIM, 10. februarja. Davi ob 5.30 je umrl sveti oče papež Pij XI. Papež je že nekaj dni bolehal, vendar njegovo zdravstveno stanje ni bilo tako, da bi vzbujalo strah. Vsi v Vatikanu so pričakovali, da bo mogel služiti v nedeljo pon-tifikalno mašo v katedrali sv. Petra v spomin na 10-ietnico podpisa lateranske Pogodbe med Vatikanom in Italijo. V včerajšnjih popoldanskih urah se je pa papeževa bolezen nenadoma poslabšala. Padel je ob 16. uri zaradi napada srčne astme v nezavest, ki je trajala tri četrt ure. Takoj po napadu bolezni so poklicali k bolniku znamenitega urologa prof. Luigija Bonamorja, njegovega nečaka grofa Francesca Rattija, guvernerja vatikanskega mesta, več kardinalov in drugih odličnikov. Ob 17. uri je prispel k bolnikovi postelji tudi državni tajnik kardinal Pacelli. Po prestani krizi je papežu odleglo in je zaspal, toda proti večeru ic sledil drugi, še močnejši napad bolezni, ki je vodil v agonijo, in davi ob 5.30 v smrt. RIM, 10. febr.l vernikov v Italiji. Op. ur.) Pokojnik je Papež Pij XI., z bil tudi odločen borec za versko obnovo, mešč. imenom grof AchilleAm-brogio Damini-ano Ratti, je bil rojen 31. maja 1. 1857. v Desiu pri Milanu kot sin grofa Fran .. cesca Rattija in Terezije, rojene Galii. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Milanu, na univerzi v Rimu pa teologijo, filozofijo in kanonsko pravo. V raašnlka je bil posvetu dne 20. decembra leta. 1879. Postal ie profesor na kolegiju sv. Martina, na gimnaziji St. Pietro, na teologiji v Milanu in prišel leta 1888. v Biblioteco Am-hrosiano ter postal leta 1907. prefekt. Imenovan je bil za člana Lombardskega instituta za znanost in literaturo, viteza sv. Mauricija in Lazarja, viteza reda Fran ca Jožefa in nazadnje hiš. prelata papeževega. Papež Pij XI. ga je poklical 1911 v Rim v vatikansko knjižnico, v kateri ie deloval in jo potem vodil do 1. 1918., ko ga je papež Benedikt XV. poslal za apostolskega vizitatorja na Poljsko; leta 1919. je postal apostolski nuncij v Varšavi in bil posvečen v škofa; v konsisto-r,iu z dne 13. junija leta 1921. je bil imenovan za kardinala in je zavzel mesto bokojnega nadškofa kardinala Ferrarija. One 6. februarja leta 1922. je bil po smrti papeža Benedikta XV. izbran za papeža ter 12. kronan. Nadel si je ime Pij XI. ŽIVLJENJSKO DELO PIJA XI. Pokojni papež Pij XI. se je uveljavil z® zgodaj kot odličen znanstvenik. Napisal je več knjig in razprav s področja teologije, filozofije in kanonskega prava. *vot papež je prišel na prestol sv. Petra v času, ko je v Italiji zavladal fašizem in ustvaril popolnoma nove razmere. Na Pohodo Mussolinija je sprejel pogajanja Za spravo med Vatikanom in Quirinalom, k' sta ga vodila pred 10 leti do sklenitve znane lateranske pogodbe, s katero so k'!! urejeni normalni odnošaji med Cer-v,’.io :n JfalPo. S sklenitvijo lateranske Pp.godbe je papež nehal biti »vatikanski Ojctnik«, kar je bil vse od ustanovitve zedinjene Italije, ki je uničila dotedanjo Prosvetno oblast Vatikana. Vendar so se Plavila pozneje med Vatikanom in Qui-r!nr’om čssfo idejna nesoglasja glede do-°‘j-ve de’ckroga Cerkve in fašistične ‘a.ve’ P°sebno zaradi vzgoje mladine, so p.-? tem nes°ylasjem pridružila še j0ya ^i židovskega vprašanja, ven-(?[ ta neso°dof jn nikoli vodila do vrN-.v„a 0.,fn,fevi. oblačno, mestoma dež, na gorah sneg. Vow_ce Zdravstvena zaščita vajencev V KRATKEM BO OUZD IZVRŠIL ZDRAVNIŠKI PREGLED VSEH VAJENCEV V SLOVENIJI — BREZPLAČNO POPRAVILO ZOBOVJA NAŠIH VAJENCEV. VAJENIŠKI TEDEN. Bamaii zapiski Pred sejo pos'anskega klube JRZ Včeraj je bilo v narodni skupščini več Konferenc poslancev vseh skupin nove skupščine. Posebno živahno je bilo v vrstah JRZ. Te dni bo sklicana seja kluba, na kateri bo izvoljeno novo predsedni-štvo. Skupina dr. Stojadinoviča misli, da bo mogla ohraniti edinstvo kluba in edin* stvo stranke, ker dr. Stojadinovic v sedanji situaciji ne sme izzvati v klubu večjih pretresljajev. Na seji kluba se bo odločilo tudi, kdo bo predsednik narodne skupščine. Dr. Stojadinovic — predsednik skupščine? Poleg imen kandidatov za predsednika •sKupščine, ki smo jih navedli včeraj, javlja »Dan« tudi ime dr. Milana Stojadinoviča. Izjava Joče Jovanoviča Narodni poslanec in zastopnik dr. Mačka dr. Šutej je bil dva dni v Beogradu in konferiral s prvaki Bloka sporazuma. Včeraj popoldne se je dr. Šutej že odpeljal v Zagreb. Ob koncu konference je Joca Jovanovič izjavil novinarjem, da se prilike v Z. O zelo dobro razvijajo ter da delajo na narodnem sporazumu kakor do sedaj. »Pri'nas gre vse soglasno in dobro, ni spreminjanja ne levo ne desno; gremo po poti, ki jo je zaznamoval Blok sporazuma in tako bo-oio šli do kraja.« Popravljanje krivic Eksponenti bivše vlade v Sarajevu so po volitvah začeli odpuščati vse uradnike, ki so glasovali za dr. Mačka. Predsednik nove vlade je na intervencijo sarajevskih kulturnih faktorjev naročil sarajevskemu banu. naj takoj vse odpuščene uradnike sprejme v službo. Odpuščenih je bilo preko 100 uradnikov na banovini, v državni bolnišnici in Higienskem zavodu. Blok sporazuma je v teh dveh mesecih po volitvah izplačal 80.000 din Podpore odpuščenim uradnikom. Ker so nekateri pristaši opozicije zaradi pobiranja prispevkov za odpuščene uradnike bili kaznovani, so upravne oblasti sedaj dobile ukaz, da se kazni odpuste. V pričakovanju dejanj Današnji »Jutarnji list« komentira svojo vest iz Sarajeva, po kateri je vlada ustavila odpuščanje uradnikov, ki so pri volitvah 11. decembra glasovali za dr. Mačka. Pri tem pravi, da ni dvoma, da more imeti sprememba vlade trajnejš’ vpliv samo v primeru, če bodo besedam sledila dejanja. Zaupanje je prvi pogoj vsakega človeškega odnošaja, ’ pa tud Političnega; zaupanje je izhodna točka * za kakršen koli uspeh. Dojem o potreb’ popravljanja krivic ni samo v duši naroda v Bosni in Hercegovini, ampak čaka na to ves narod, posebno pa hrvatski. ^od prejšnjo vlado je ves narod, zlasti Pa še v hrvatskih krajih, ogromno pretrpel Pričakujemo dejanj, mogočih, pravičnih. zakonitih, moralnih in izvedljivih. Y programu je velika stvar: tako po motivaciji ostavke petih ministrov, kakor po Prvi izjavi predsednika vlade. Poslane! nemške narodnost? Bivši minister Dimitrije Magaraševič ie zadržal mandat za okraj Rumo, odkopi] pa mandat za okraj Bačka Palan-ta svojemu namestniku dr. Josefu Tress-^rju. profesorju na nemškem učiteljišču v Vrbasu. Sedaj bodo Nemci imeli dvi\ Poslanca v skupščini. Tretji nemški kandidat ie pri volitvah ostal v manjšini.’p3 bo sedai imenovan v banovinski svet v Novem Sadu 2akon o sodnikih na vidiku Novi minister pravde dr. Viktor Ru- je včerai obiskal kasacijsko sodišče v Beogradu. Nagovori ga je preds. g. R Jankovič ter omenil, da je komisija, ki je bila določena za izdelavo novega zakona 0 sodnikih. delo že dovršila. Zato je ministra zaorosil. naj ta zakon predlož skupščini. Minister je v svojem odgovoru Izjavil da bo storil vse, kar zahtevajo Potrebe sodstva. Včeraj je bila v Ljubljani seja novega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delvcev, ki jo je vodil predsednik inž. Sodja. Na seji so razpravljali predvsem o vajeniškem vprašanju in o zdravstveni zaščiti naših vajencev. O tem je izčrpno poročal ravnatelj dr. Bohinjec. Ker so sedaj vse predpriprave za splošni zdravniški pregled vajencev v Sloveniji končane, se bo ta pregled v kratkem izvršil. Predpisano je, da mora biti vsak vajenec pred vstopom v uk zdravniško pregledan, kar pa se ni vedno izvajalo. Zato bo to storil OUZD. Vsak vajenec v Sloveniji bo dobil posebno zdravstveno polo. na katero se bodo vsako leto vpisovali podatki o njegovem zdravstvenem stanju m o socialnih razmerah. Hkrati bo OUZD dal brezplačno oopraviti vsem vajencem tudi zobovje, Včeraj dopoldne so imeli v gostilni Kos redni letni občni zbor gostilničarji iz Slovenske Bistrice in okolice. Občni zbor je otvoril predsednik g. Kos in pozdravil ravnatelja g. Pelelna, zastopnika Zveze gostilničarskih združenj za Slovenijo. Zveza se je za gostilničarje zavzela, kar je razvidno iz lega, da so plačali lani 600 din davka manj kot prejšnja leta. G. ravnatelj Peteln je navzočim izrekel par vzpod- Obogatel na račun kmetskih žuljev Veliko pozornost je v Somboru zbudila senzacionalna aretacija poverjenika veletrgovine z žitom Danijela Knezi j a, ki je poneveril na račun kmetov okoli milijon dinarjev. Prej siromašen mali obrtnik je kmalu obogatel. Ponarejal je prodajne zaključke na račun kmetov, ki so njegovi tvrdki prodajali žito. Uvedena je stroga preiskava. V Dubrovniku se že kopajo V južnem Primorju je zavladalo skoraj poletno vreme. V Dubrovniku je temperatura zraka 27 stopinj Celzija, temperatura morja pa 18 stopinj. Prihajajo že prvi tujci. Te dni pričakujejo večje Število ameriških turistov, ki potujejo s parnikom »Vulkania«. Trije otročički irtve ciganov V okolici Sremske Mitmvice je pred nekaj tedni zapustil kmet Žarko Bačano-vič svoje tri male nebogljene otroke in 3dšel s svojo prijateljico po svetu. Z doma je odšla tudi mati. ker jo je mož spodil. Tako so bili otroci prepuščeni žalostni usodi. Več dni so bili brez hrane. Šele ko so ljudje slišali obupno ječanje malih otročičev, so jim prinesli hrane in obleke. Neke noči pa so otroci kar je tudi zelo velikega pomena. Razveseljivo je dejstvo, da namerava Okrožni’ urad za zavarovanje delavcev odslej posvečati vajeniškemu vprašanju več pozornosti. Ustanovljena bo poklicna posvetovalnica, ki bo staršem svetovala pri. izbiri poklica z ozirom na zdravstveno stanje njihovih otrok. Ker se bo splošni zdravniški pregled vajencev s strani OUZD vsako leto vršil, bo poklicna posvetovalnica dobro spoznala zahteve in potrebe posameznih poklicev in bodo nasveti tem uspešnejši. OUZD bo stopil v stik z vsemi socialnimi ustanovami, ki so si nadele nalogo ščititi našega vajenca, da bo skupna akcija za izboljšanje položaja naših vajencev tem boljša in plodonosnejša. V te svrhe bodo vsako leto prirejeni tudi vajeniški tedni. budnih besed. Pozval je vse navzoče naj se 21. februarja zberejo v gostilni Kos, kjer bo kratko predavanje o kletarstvu. Predsednik združenja goslil-čarjev za Slovensko Bistrico in okolico je zopet g. Kos, gostilničar v Slovenski Bistrici. Soglasno je bil sprejet predlog g. ravnatelja Petelna, da bo združenje gostilničarjev v Sloveniji napravilo v mesecu maju izlet v Trst. izginili. Nihče ni vedel zanje. Kmalu nato pa je nekdo v sosednji vasi opazil v ciganskem taborišču male siromake, ki so napol nagi tekali s cigančki. Morali so za cigane prosjačiti. O tem je bilo obveščeno sodišče, ki je izdalo tiralico za nečloveškim očetom. 40.000 dinarjev zapil v eni noči Te dni je beograjski trgovski pomočnik Svetozar Todorovič poneveril svojemu gospodarju 40.000 dinarjev, katere bi moral oddati na pošti. Z denarjem je pobegnil v Petrovgr&d. Tam se je seznanil z lahkoživkaml in v eni sami noči zapravil 40 tisočakov. Ko so ga aretirali, so pri njem našli samo še 100 dinarjev. o. Nov doktor prava. Na ljubljanski pravni fakulteti je promoviral za doktorja prava g. Oton Hotzl iz Pragerskega. o. Diplomirani pravniki. Te dni so bili na ljubljanski univerzi diplomirani naslednji pravniki: Peter Pavlič iz Javornika, Boris Verbič iz Ljubljane in Savo Zužič iz Celja. o. Iz srednješolske službe. Za suplenta na ptujski realni gimnaziji sta bila postavljena diplomirana filozofa Anton šifrer in Boris Škerl. o. Teden roditeljskih večerov. V Ljubljani je veliko zanimanje za teden roditeljskih večerov. Predavajo strokovnjaki in mladinski pedagogi. *VeliAo se govori vendar so merodajna samo dejslva. In dejstvo je, da ni Aspirina brez y a,r«-jevega križa. ASPIRIN TABLETE Ogtaj reg. pod S. brojom 32608 od 8. XI 1934. o. Gradnja nove carinarnice na Rakeku. Te dni je gradbeni minister odobril licitacijo za oddajo gradbenih del za novo carinarnico in carinska skladišča na Rakeku. Dela za prvo skupino so oddana stavbni družbi »Probuda« v Ljubljani, dela za četrto skupino pa tvrdki Angelu Jelčiču iz Ljubljane. o. Prilika za inženirje. Štab za utrjevanje sprejme štiri inženirje v pogodbeno službo, in sicer dva gradbena inženirja za betonska dela, enega gradbenega inženirja za gradnjo cest in enega elektrostrojnega inženirja. o. Nov planinski hotel. Nedavno je bil v Rateče-Planici otvorjen moderno urejen planinski hotel »Vila Maja«, kar bodo naši turisti in planinci gotovo toplo pozdravili. , o. Najprej nož, potem pa še ped vlak. V Čretu blizu Celja je nesrečno zaljubljeni brezposelni delavec Rado J. iz Celja hotel napraviti samomor. Zasadil si je nož v prsa, nato pa stekel na železniško progo, kjer bi moral pripeljati vlak. K sreči so njegovo namero pravočasno opazili in obupanca rešili smrti pod vlakom. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. o. Nepovabljen! gostje. Na ženitovanju pri posestniku Beranič Jerneju v StraZ-gojnci pri Pragerskem so neznani tatovi odnesli iz hiše pečene purane in več pečenih kokoši. Razbili so š;pe, potrli ograjo in s tem napravili Beraniču precej škode. Zadeva je prijavljena orožnikom, ki bo neznanim zlikovcem prišla na sled. o. Izginil. Neznano kam je izginil železničar Dolenc Štefan iz Šikol pri Pragerskem. Prvega je bil še v Pragerskem, od tistega časa pa ga pogrešajo. Orožniki poizvedujejo za njim, če morda ni napravil samomora. o. Kokoši kradejo. V Trgovišču pri Veliki Nedelji so dvonožne lisice ponoči od hiše do hiše pridno odnašale kokoši. Upati je, da bodo neznane zlikovce kmalu izsledili. o. Pretep. Posestnikov sin Kumer Franc iz Trgovišča pri Veliki Nedelji je s kolom napadel 18-letnega Meška Antona, posestniškega sina iz Trgovišča, Kumer je prijavljen orožnikom, ki so zadevo prijavili sodišču. o. 1. številka »Sadašnjosti«, mesečnika za aktualna vprašanja sedanjosti, je izšla v Ljubljani. List je pisan v hrvaščini. Izdaja ga konzorcij, ki ga predstavlja Fran Teržan. Urednik je novinar Vladi- mir Regally iz Ljubljane. Med sotrudniki POPLAVA. »Če bi vsai zmrznilo, potem bi vsai lahko odšla odtod!« Prava ljubezen ne pozna zaprek V ENEM DNEVU PRESTOPILA V PRAVOSLAVJE, SE POROČILA IN KRSTILA SINA. Pred 2 letoma sta se v Karlovcu seznanila gojenca trgovske šole hotelirjev sin Joca Obradovič in lepa tovarnarjeva hčerka Ksenija Valečič. Kljub temu da so Ksenijini bogati starši branili svoji hčerki ljubezen s postavnim Jocom, se zaljubljenca nista dala motiti v sreči. Pobegnila sta in se skoraj mesec dni skrivala. Končno so dekleta le našli. Dolgo sta premišljevala, kako bi se sestajala. Tovarnar se je odločil, da pošlje svojo Ko je šel zjutraj okoli 6. ure Avgust Fger, delavec v skladišču cerkovške tovarne, proti Št. liju, je našel ob poti negibno moško telo. Ogledal si ga je po-bliže in spoznal.v njem 60-letnega zidarja na državnih železnicah Jožeta Marka, ki je doma iz Selnice ob Muti. Eger je takoj obvestil orožniško postajo v Št. liju ter železniškega zdravni- Zborovanje gostilničarjev v Sl. Bistrici hčerko v neki nemški samostan. Zaljubljena sta bila obupana. Zopet sta pobegnila. Odšla sta k fantovim staršem v To-pusko. Tovarnar je Obradoviča tožil, Jo-co pa je pri oblasteh prosil za dovoljenje poroke. Te dni je to dovoljenje prispelo. Še istega dne je lepa Ksenija prestopila v pravoslavje, se poročila z ljubljenim Jocom in — rodila zdravega sina. Trojno svečanost so proslavili vsi Topu-ščani. Na poti iz gostilne zmrznil ka dr. Bačarja. Zadnji je ugotovil, da je ležal Marko 5 ur zmrznjen. Zidar je prejšnji večer popival \ krčmi Ivana Šefa v Štrihovcu. Okoli šeste ure se je odpravil proti domu v. Selnici, kaka dva kilometra daleč, a je med potjo po vsej priliki obležal in potlej zmrznil. Zidar zapušča ženo in tri odrasle otroke. so poleg drugih tudi novinarji in pisatelji Radivoj Rehar, Vladimir Regally in Ali lan Rakočevič. o. Pregled motornih vozil za okraj Slovenjgradec bo 23. II., in sicer: v Slo-venjgradcu z začetkom ob 8.30 uri. v Šoštanju z začetkom ob 12. uri. Celje c. 'Umrla sla 75 letni posestnik Batič Franc v Krekovi cesti 14 in 86 letni šolski upravitelj v pokoju Wud Jer Peter v Zrinjskega ul. 17. c. Dvakrat je poskusil izvršiti samomor. Včeraj popoldne je hotel leči pod vlak 26 letni brezposelni delavec Janežič Konrad iz Gaberja. Lokomo tiva pa ga je sunila vstran, ko je prišel prepozno na progo. Zdaj pa je iz žepa potegnil dolg nož in se zabodel v prsa malo nad srcem ter si nevarno poškodoval pljuča. c. Roparski napad v Unzboru pri Novi cerkvi. V stanovanje posestnice Goričan Marije v Razboru je vdrlo 6 roparjev, ki so hoteli ženski — gospodinjo in kuharico — ustrahovati ter hišo opleniti. Zenski sta tako kričali, da so se ju vlomilci prestrašili in neznano kam pobegnili. c. Sumljiv akviziter. Naš list je že poročal o akviziterju, ki se je predstavljal pri advokatih za odvotniške-ga pripravnika dr. Gondo in je nabiral naročnike za neki odvetniški almanah. Bil je zelo podjeten in njego- vi celjski odvetniški „kolegi“ so pridno naročevali almanahe. Ko je odšel, so podvomili v svojega kolega iz Banata, toda samo smejali so se, češ, ta je pa še nas nabrisal. Včeraj zvečer je policija v nekem hotelu aretirala lega sumljivega akviziterja, ki se je vrnil v Celje, in mii zdaj sprašuje vest. Trdi, da hoče res sam izdati almanah, ki bo stal 120 din, zneske po 100 din, ki jih je kasiral, pa je sproti zapravljal. c. Iz bolnišnice je pobegnila 18 letna delayka Julijana D. Zdravila se je radi neke nalezljive bolezni, bila pa je tudi slaboumna. Ušla je v bolniški halji in odnesla s seboj posteljnino in perilo. Ptuj p. Neznanega utopljenca so izvlekli iz Drave pri Ormožu. Po postavi je visok in ima oblečeno gasilsko bluzo. p. Kradljiva šolarja iz Zavrča. Dva 13 letna šolarja pri Ptuju sta se odpravila Svečnice pet. Kot jo že običaj sta hodila od hiše do hiše, od vasi do vasi in pela za milodare. Pri teli dobrohotnih voščilih pa sta se spozabljala, da sta mnoge svoje dobrotnike ukradla. Poleg malih reči sta Sah celo ukradla kolo Horvatu Ivanu strojniku iz Ptuja in še neko drugo iz Ormoža, čigar lastnik pa se še ni javil. Nepridiprava so prijeli pri Sv Barbari v Halozah. p. Umrla je 40 letna Antonija Gombač, vdova po okrajnem tajniku iz Vseh svetnikov ulice. Včeraj je bila pokopana v Središču. p. .Maistrova ulica. Panonska ulica, o kateri je mestni svet v jeseni sklenil, da se preimenuje, se je sedaj dejansko spremenila v Maistrovo ulico v spomin velikega borca za našo narodno svobodo. p. Tečaj za varjenje kovin bo v Ormožu. Ker takega tečaja v Ptuju nc bo, se ga lahko udeleže interesenti tudi iz Ptuja. Pojasnila daje Združenje kovinarjev in kolarjev v Ptuju. p. Koliko je Ptuj spil? Preteklo leto so gostilničarji stočili 314.780 1, na vinotočih pa 20.307 1 vina. Piva sc je stočilo 63.500 1 in žganja 8095 1. Radi neplačane trošarine se je zapleni-nilo vina 13.929 1, likerja 4.900 1 likerja in 37.100 1 žganja. p. 15» zaplenjenih vžigalnikov. Lansko leto je bilo zaplenjenih 159 vžigalnikov in 1681 kresilnih kamenčkov in 2,5 kg saharina. n. Tihotapska barka žrtev nevihte. Te dni je divjala na Jadranu strahovita nevihta,. Blizu otoka Risanj je burja zajela neko tihotapsko ladjo, ki se je potopila. Utonila je tudi vsa posadka. n. Tino Patiera bo pel v Jugoslaviji. Aprila bo priredil slavni pevec in filmski igralec Tino Patiera več koncertov v naši državi. Za njegovo koncertno turnejo po Jugoslaviji je že sedaj veliko zanimanje. n. Pijana mladeniča prekinila ves telefonski in telegrafski promet. Nedavno sta dva zelo pijana mladeniča v Subotici pretrgala več telefonskih žic. Ves telefonski in telegrafski promet je bil za nekaj časa prekinjen. n. V Pančevu aretirana družba trgovcev z belim blagom. Policija je v Pančevu aretirala več oseb, ki so osumljene, da se pečajo s trgovino z belim blagom. Aretirana družba je dobavljala dekleta za skopljanske kavarne. n. Umor zaradi cigarete. Ker mu ni hotel dati cigarete, je blizu Mitroviče Radovan Lalovič ubil svojega prijatelja Ste-vana Tanasiča. Morilca so prijeli. i. Požarna katastrofa v Beogradu. Včeraj dopoldne je v Beogradu pogorelo skladišče barv in lakov tvrdke Moster. Ena oseba, katere identiteta ni znana, je zgorela, več delavcev pa je hudo ranjenih. Škoda je ogromna. Szabo — Landau Skoraj ves mesec trajajoči match med madžarskim in nizozemskim mojstrom je zaključen. Zadnja, 10. partija je tudi končala remis, tako da je končni rezultat matcha Szabo 5 in Landau 5 točk. Po lepem Szabovem uspehu iz Hastingsa ta rezultat nekoliko preseneča, saj so celo na Nizozemskem računali, da bo Szabo odnesel zmago. Landau je igral zelo previdno, v zrelih pozicijah, pa tudi dokaj podjetno ter ni dopustil, da bi ga nasprotnik v partijah odločilno nadigral. Siclljanka. (8. partija matcha v Amsterdamu) Beli: Szabo Črni: Landau 1. c4, e5 2. Sc3, Sf6 3. g3, d5 4. cxd5, Sxd5 5. Lg2, Sb6 6. Sf3, Sc6 7. 0—0, Le7 8. d3, Le6 9. Se4, 16 10. Le3, SdS 11. Lc5, 0—0 12. Taci, Tab8 13. Da4, De8 14. Lxe7, Sxe7 15. Dxe8, Tfxe8 16. d4, exd4 17. Sxd4, Lf7 18. a3, Ted8, 19. e3, c6 20. b4, Sb6 21. Sc5, Ld5 22. Tfdl, Lxg2 23. Kxg2, Sbdo 24. Sde6, Tdc8 25. e4, Sb6 26. Tc3, Sg6 27. Sd7, Sxd7 28. Txd7, Kh8 29. Sc5, b6 30. Sa6, Ta8 31. f4, Kg8 32. Tb7, c5 33. bxc5, Tc6 34. Tc7, Txc7 35. Sxc7, Tc8 36. cxb6, axb6 37. Sd5, Txc3 38. Sxc3 Se7 39. Kf3, Kf7 40. Sd5, Sc8 41. Ke3, Ke6 42. Kd4, Kd6 43. a4, Ke6 44. g4, Kd6 45. h4, Ke6 46. g5, f5 47. e5, Kd7 48. h5, Kc6 49. Sb4+, Kd7 50. Kc4, Se7 51. Sd5, Sc8 52. Kb5, Sa7+ 53. Kxb6, Sc6 54. a5, g6 55. SI6+ in črni preda. š. Za šahovsko Olhnplado v Buenos Airesu se Je doslej prijavilo 40 držav. Partije iz Leningrada In Moskve Niemcovičeva obramba. (7. kolo v Leningradu.) Beli: ToluŠ. Cmi: Reres. L d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Db3 Sc6 (dobro je tudi 4.. .c5) 5. Sf3, 0—0 6. e3, d5 7. Ld2, dxc4 8. Lxc4, Ld6 9. Sb5, Se4 10. Sxd6, cxd6 11. 0—0, b6 12. Lel (na 12.d5 bi črni igral 12...Se5! in beli bi se na mah znašel v težavah), Se7 13. Sd2, Sxd2 14. Lxd2, Lb7 15. Tfdl (boljše bi bilo 15.Dd3 in na 15... d5 16.Lb5! z grožnjo 17.Lb4), Sf5 16. d5 (še vedno je bil čas za Dd3), eo 17. Dd3, Sh4 18. f4, Tc8 19. Lb3, (seveda ne 19. fxe5 zaradi 19.. .Dg5 20. g3, Sf3+ nakar pade belemu figura), Te8 20. Lc3, 16 21. La4, Te7 22. f5? (doslednejše bi bilo 22. fxe5, ker bi beli potem na 22... fxe5 lahko igral ali 23. De4 ali 23. e4), b5! 23. Lb3 (na 23. Lxb5 sledi 23... Tc5 ali 23... Db6 z grožnjo 24...e4), e4 24. Dfl, Dd7 25. Df4, Sxf5 26. Tfl, Txc3! 27. bxc3, Te5 28. a4, Dc7! 29. axb5, Dxc3 30. Txa7, Sxe3 31. Txb7, Sxfl 32. Dx!l? (tu bi bilo na mestu šahiranje z 32. Tb8+. Kf7 33. Tb7-f Ke8 34. Dxfl, Dxb3 35. Del!), Dxb3 33. Del, H5 34. h4, e3 35. Kh2, e2 36. Dc7, Dg3+; 37. Kxg3, Del + in beli preda, ker ne more kriti skorajšnjega mata. š. Iznajdljivi norveški Šahisti. Norveška šahovska zveza priredi v Oslu koncem avgusta večji šahovski turnir. Ker pa zveza nima na razpolago potrebnih sredstev, je razpisala šahovsko loterijo, v kateri je mogoče za majhen denar zadeti avtomobil. Maribor Ob prvem gostovarsjy ljubljanske drame v Mariboru K NOCOJŠNJI PREDSTAVI CANKARJ JEVIH »HLAPCEV« V NAŠEM GLEDALIŠČU. Danes prihaja prvič v Maribor an-sainbl ljubljanske drame, da v našem gledališču odigra Cankarjeve »Hlapce«, tri dni potem, ko jc mariborski dramski ansambl prvič gostoval v Ljubljani s prav tako Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«. Tako se nam končno vendar izpolnjuje davna želja, da bi mogli videti na deskah našega odra ljubljanske dramske igralce in na deskah ljubljanskega mariborske. Celih dolgih 20 let je bilo treba, da smo doživeli ti dve izmenični gostovanji, dasi loči Ljubljano od Maribora samo nekaj ur železniške vožnje. V teh dvajsetih letih smo pri delu za vzporedno in harmonično rast slovenske kulture v obeh najpomembnejših središčih marsikaj zamudili in opustili, kar nam gotovo ni koristilo, zato je skrajni čas, da to nadoknadimo. Predvsem pa mora končno že napočiti čas, ko bo Maribor videl v Ljubljani naše vsenarodno in kulturno središče, Ljubljana pa v Mariboru drugo aktivno postojanko, ki njeno delo izpopolnjuje in vrši v slovenskem Podravju funkcijo, ki je aktivnost središča nikoli ne bi mogla nadomestiti. Zato je naloga Maribora, da naveže tesnejše stike z Ljubljano, kakor so bili dosedanji, dolžnost Ljubljane pa, da sprejema in upošteva stvaritve Maribora ter nam nudi pri našem težavnem delu vso svojo — vsaj moralno — podporo. A prav obe gledališči sta kakor nalašč ustvarjeni za to, da prvi zgradita prepotrebni zvezni most. Zato pozdravljamo z iskrenim veseljem in ljubeznijo umetnike osrednjega slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani, ko prihajajo danes v naš Maribor. da na našem odru ožive večno tehtno Cankarjevo besedo. Naj bi bil ta pr- vi prihod začetek sistematičnih gostovanj ljubljanske drame v Mariboru in mariborske v Ljubljani! Naš Maribor pa vabimo, da napolni drevi gledališče do zadnjega prostora in sprejme drage goste s tisto toplo gostoljubnostjo, ki jo pri izvrševanju svojega umetniškega, kulturnega in narodnega poslanstva v polni meri zaslužijo! Mariborski dom avtomobilistov V Wildenreinerjevi uljci je za Mejov-škovo trgovino okoli 1200 kvadratnih metrov veliko stavbišče, ki je bilo namenjeno za gradnjo novega Sokolskega doma Sokola Maribor-matica. Ko pa se je omenjenemu sokolskemu društvu nudila ugodna prilika za nakup unionske dvorane, je omenjeni načrt postal brezpomemben. Zato je uprava Sokola-mati- ce zemljišče v Wildenreinerjevi ulici meseca julija preteklega leta prodala Avtomobilskemu klubu, sekcija Maribor. Mariborski Avtomobilski klub bo na tem zemljišču zgradil Dom avtomobilistov v Mariboru. Pripravljajo se že načrti in bavijo se z mislijo gradnje tega doma. O tem bo govora tudi na občnem zboru, ki bo 5. marca. Drama na velikem mostu Pozna nočna ura. Vse tiho in samotno. Tam na državnem mostu, sem jaz trenutno edini pasant, le v precejšnji razdalji, v smeri proti Kralja- Petra trgu, se giblje dvoje silhuet. Moški in ženska, ki se vodita pod roko. Zdaj pa sta se ustavila in slišim neko razburjeno prerekanje. Pospešim korak, ker je podoba, da se tu odigrava ljubavni prizor. Da! 2e vidim, kako ga ona peha od sebe, slišim njen jokavi glas: »Pusti me... Morani — moram...« Z naglim okretom se mu je zdaj iztrgala in zbežala po stopnicah, vijugajočih se dol k bregu Drave. On je obstal tam, naslonjen na zid. Ko greni mimo, mu ne vidim obraza. Globoko poveša glavo na prsi, brisoČ si če- lo z rokavom plašča. Potem se ozrem nazaj, tedaj pa vidim, kako se je vzravnal kakor človek, ki se naenkrat za nekaj odloči, hip še, kot bi okleval, zdaj pa že hiti z velikimi koraki nazaj proti sredini mostu in tja čez k železni ograji. Hipoma mi je vse jasno: mož bo skočil v vodo! Saj to je tisti nesrečni kraj, kjer jih je že toliko napravilo konec vsemu. Šele pred dnevi se je spet zgodilo... Prestrašen se ogledujem po kakem stražniku, da bi ga opozoril. A nikjer žive duše. Torej moram samo poizkusiti, kar je moja človeška dolžnost. Hitim tjakaj k nesrečniku, hočem zavpiti — stoj! Tega ne smem. Moglo bi ga samo pognati v smrtni skok. Zgrabiti ga od zadaj in potegniti proč! Hm, velik, močan človek je, in obupanci razvijajo v takih momentih neverjetne sile. Utegnil bi še mene potegniti s seboj, a bogme, jaz ne bi se rad zdajle sredi zimske noči okopal v Dravi. Ne. Tu je rešitev samo pametna, prava beseda, ki bo siromaku segla v dušo in ga moralno spet podvignila. A le hitro, hitro... Vidim: mož se nagiba čez ograjo, klobuk mu je zletel v vodo, kakor bi ga spodbujal: »Halo, za menoj!« Tiho, previdno, po prstih tako rekoč se mu približani, mu položim roko na ramo. hi mu pričnem govoriti, govoriti. Kar čudim se, kako mi same prihajajo na jezik besede, tople, prisrčne, tolažilne. Za trenutek je okrenil k meni svoj mukotrpni obraz, zavil oči kot blaznik, in zdaj spet topo bulji dol v temne, kalne valove, ki šumijo vražje vabljivo. Težko hropenje se mu izvija iz prsi, nekaj silovitega stresa ves njegov život, na čelu se mu nabirajo debele srage, čeprav bri- . je mrzla sapa preko mostu. Duh alkohola puhti z njega. Razumem to. Siromak se je napil korajže za obupni korak... In jaz prigovarjam s še večjo razvnemo: »Prijatelj, nič ne marajte! Kaj bi ta zaradi ene ženske! Saj jih je dosti drugih, lepih, pametnih, dobrih ... izplača se živeti! Kar tako napravite, kakor pravi tista narodna: Jaz pa sem na glas zavriskal in sem Šel! Pojdiva, povabim vas na črno kavo, to človeka poživi.« »Tak, Jr*o‘ča, pustite me no že na miru,« pa hripavo zagolta zdaj moj nesrečni kandidat smrti, »saj mi je samo... samo tako na prekleto... ssllaabooo...« In ta hip v gorostasnem izbruhu zmeče dol v Dravo vse tisto, kar mu je obte-ževalo — ne srce — ampak želodec. Zdaj seni se pa kar hitro izgubil. ©jo. ,Jožefov prater" v Studencih in še kaj Studenci so oživeli. Bliža se Jožefovo, ko se bo kraj spremenil v pravi prater. Že sedaj prihajajo komedianti s svojimi vozini. Postavljajo že ogrodja vrtiljakov in na ulicah srečuješ neznane obraze, zagorele in temnopolte. Pred Jožefovim je v Studencih vsako leto mnogo tujcev od bog&igavedi, ki jim nihče ne ve preteklosti. Prebivalci teh obiskov niso veseli, saj so stalno v skrbeh za svoje imetje. Zato jc njihova želja, da bi oblasti malo bolj pazite' na komediapte, jim prerešetale pre teklost in sumljivim ljudem prepovedale dostop v Studence. Občina naj ne bo več tako širokogrudna pri izdajanju dovoljenj za razne arene, vrtiljake, cirkuse in podobno, saj bo s tem prihranila orožništvu mnogo dela. še vsako leto je bilo mnogo raznih prijav in pritožb proti sumljivim brezdomcem in vsako leto so za Jožefovo prijela kakšnega dolgoprstneža, ki je prišel v Studence postavljat areno ali kaj sličnega. Tako smo zvedeli, da zagrebška policija zasleduje več komediantov, ki so stalni vsakoletni gosti Jožefovega pratra v Studencih. Zato naj tako žandarmerija, kakor tudi občina, posvečata tein ljudem več pažnje. Eden izmed mnogih Studenčanov. Dve, ki iščeta moža Svojega moža že več dni pogreša šivilja Marija Sitar iz Strme ulice. Izginuli mož je 27 let star. Odšel je brez denarja in brez dokumentov. Izginotje svojega moža je prijavila policiji tudi žena trgovskega zastopnika Jožefa Horvata s Pobrežja. Njen mož je že 18. januarja neznano kam odšel in se še do danes ni vrnil. Pogrešanec je 40 let star. Za obema poizveduje tukajšnja policija. Rok za davčne prijave podaljšan Finančni minister je z razpisom od 31. ian. 1939 podaljšal na osnovi 51. 105. zak. o nep. davkih redni rok za vlaganje davčnih prijav glede odmere pridobnine, posebno davčnega dodatka, davka na posl. promet pavšalistov in davka na luksuzne predmete v letu 1939. do vključno 28. febr. 1939. Izredni rok po čl. 4. zako. o nep. davkih pa do 15. marca 1939. Tezensko dekle je imelo srečo v nesreči Včeraj se je v Spodnji Dobravi pri Teznem pripetil dogodek, ki se je le po izredno srečnem naključju dobro iztekel. Ko je šla 20-letna tovarniška uslužbenka Marica Riznerjeva s Ptujske ceste 55 na Teznem popoldne po končanem delu na izprehod, jo je v Spodnji Dobravi podrla krasna limuzina. Seveda je avtomobilist takoj ustavil vozilo' in izstopil. Bil je to neki tovarnar iz Skoplja, ki se je na srečo prepričal, da se mladenki r.i nič zgodilo. Za prestani strah je tovarnar izročil Riznerjevi 500 din in jo s svojim avtomobilom odpeljal na njen dom. Ponovna dražba Delavske pekarne Nedavno je hila Delavska pekarna v Mariboru prodana na dražbi. Kupila jo je zadruga »Delavski dom«., Ker pa prometna komisija ni odobrila tega nakupa, je razpisana ponovna dražba Delavske pekarne. Za nakup se sedaj zanimajo mnogi zasebniki, ki bodo pekarno vodili v lastni režiji. Delavska pekarna je ocenjena na 839.943 dinarjev, najmanjši po-nudek pa je 419.971.50 dinarjev. m. Občni zbor »Branibora« je preložen in bo v ponedeljek, 13. t. m., ob pol 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. * Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma, na pustno soboto, dne 18. februarja BOHEMSKA NOČ. Tudi Vi ste vabljeni! m. V počastitev spomina g. Ime dr. Dernjačeve daruje obitelj dr. L. Novaka din 100.— za Protituberkulozno ligo. m. »Bodoča družba in šola« je naslov predavanja univ. prof. dr. A. Gosarja. Predaval bo v soboto, 11. febr., ob pol 11. uri v Narodnem domu. m. Občina Studenci poziva vse lastnike koles, da je zadnji rok prijave do 19. februarja. Vsi oni, ki so svoja kolesa prijavili do 4. februarja, lahko knjižice dvignejo takoj. ____________ * Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma, na pustno soboto, dne 18. februarja BOHEMSKA NOČ. Tudi Vi ste vabljeni! m. Nove policijske uniforme. Te dni bodo dobili tukajšnji policijski stražniki nove uniforme, ki bodo sivo-zelenkaste. Čine bodo označevale zvezdice. m. Opozorilo lastnikom koles. Pred-stojništvo mestne policije v Mariboru opozarja lastnike koles, da z 28. febr. poteče zakoniti rok za prijavo koles. Pozivajo se, da pospešijo prijavljanje do predpisanega roka, ker jih bodo sicer zadele občutne kazni po taksnem zakonu in po obstoječih cestno-policijskih predpisih. Skrbi? obrnite se na grafologa blagoslovitev treli praporov Jadranske straže. m. V Šibeniku je umrl 65-letni upokojeni železničarski uradnik Ivan Strniša. Pokojnik je oče profesorja Strniše z realne gimnazije v Mariboru. m. Po prihodu iz zapora zopet kradel. Nedavno se je vrnil iz zaporov Ivan Grah, ki je star znanec sodišča. Po nekaj dneh je zopet zašel na stara pota. V neki tovarni v Melju je ukradel vrečo medi in jo prodajal po mestu. Policija ga je pri tem zasačila in aretirala. m. Tatvina kovaškega orodja. V delavnico kovaškega mojstra Počivalnika je prišel neznani moški in prosil vajenca, da pokliče mojstra. Ko je bil neznanec sam v kovačnici, je ukradel za 300 din orodja in izginil. m. Številke iz moške kaznilnice. Preteklo leto je prišlo v mariborsko moško kaznilnico 210 obsojencev, iz drugih kaznilnic pa 25 oseb. Odpuščenih je bilo lani 129 kaznjencev. Po poklicu je bilo lani v kaznilnici 246 poljedelcev, 181 industrijskih in obrtniških delavcev, 16 iz trgovske in bančne stroke, 1 iz državne službe, 13 iz svobodnih poklicev in 17 dninarjev in služinčadi. Med obsojenci je 71 s kaznijo od 15 do 20 let, 14 z dosmrtno ječo in 10 na smrt obsojenih in kasneje pomiloščenih. Po veri je 436 rimo-katoličanov, 35 pravoslavnih, 8 protestantov, po en Žid, musliman in grko-katolik ter dva brezverca. ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije, daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse Vase življenje. Obiske sore]ema v Maribora, Hotel Zamorc od 9.-12. dopol. in od 15. - 19. popoldan. Odgovarja tudi na došlo korespondenco, V Mariboru ostane do 20. t m. m. Opozorilo mariborskim draguljarjem. Mariborska policija je dobila obvestilo, da je soproga starešine celjskega okrajnega sodišča Roza Nendlova izgubila dragocen uhan s 14 briljanti. Zato opozarja vse tukajšnje draguljarje pred nakupom 8000 din vrednega uhana. m. Mariborski jubileji JS. Letos maja bo velik praznik Jadranske straže. Oblastni odbor bo slavil 15-letnico, mestni odbor JS 10-letnico, železničarska JS pa 6-letnico obstoja. Ob tej priliki boj Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma, na pustno soboto, dne 18. februarja BOHEMSKA NOČ. Tudi VI ste vabljeni! m. Kost v grlu. V mariborsko bolnišnico so pripeljali viničarjevo ženo Marijo Šprajc iz Gabemika. ki ji je kost obtičala v grlu. Takojšnja zdravniška pomoč ji je rešila življenje. m. Nezgoda pri telovadbi V telovadnici se_ je ponesrečila 19-letna dijakinja Nada Žolgerjeva iz Maribora. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Ponesrečenka se zdravi v tukajšnji bolnišnici. m. Napad na svate. V neki hiši v Pangercih so imeli gostijo. Med pojedino so neznani napadalci navalili na hišo in svate obsuli s kamenjem. * Vabilo na občni zbor društva hišnih posestnikov za Studence in okolico, ki se vrši v nedeljo, dne 12. II. 1939, ob 14. uri v dvorani g. Petza v Studencih. * V gostilni Merdaus na Koroški cesti bo v nedeljo, 12. februarja, vesela pust-< na zabava. Jadranska noč in revije narodnih noš 11 II. v Sokolskem domu ob 20. uri. VELIKA M iARADA BOHEMSKA NOČ PUSTN^ SOBOT.-*, 18. It. 1139 V vseh prostorih Sokolskega doma — Vstopnina dinarjev 20"— * Okazijski briljanti pri M. Ilgerjev sin, draguljar, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cene. * Večerne frizure po najnovejših žur-natoh Vam nudi Kocpek-Bajt, Cankarjeva 1. * S »Putnik-om« v Graz. Enodnevni izlet z luksuznim avtokarom v sredo. 15. febr. Takojšnje prijave pri »Put-nik-u«, Maribor. Kino * Grajski kino. Danes senzacijski cirkuški film »Večna karavana«. Hans A1-bers — Camilla Hom. * Kino Esplanade. Prekrasni planinski film »Spomladanski viharji« po L. Gang-hofer-ju s Hansi Knoteck in Viktor Staal-om. Ogromen uspeh! Rezervirajte prostore! * Kino Union. Do ponedeljka »Satani«, velefilm iz pomorskega življenja. Dolores del Rio v glavni vlogi. Senzacija. — Kot dodatek barvani Silly-Micky! * Zvočni kino Pobrežje predvaja v soboto in nedeljo »Plavi diamant«, film iz-vanredne napetosti______________________ Mariborsko gledališče Petek,ob 20. uri: „Hlapci11 Gostovanje ljubljanske drame. Izven. Sobota, ob 20. »Avtomelody«. Red B. Nedelja ob 15.: ..Matura. Ob 20. „Vsc za Šalo“. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 11. t. m. ponovitev Stimčeve dramske reportaže „Automr-lody£: za vrstni red A. — V nedeljo popoldne sc ponovi letošnji dramski šlager „Malura“, ker ga mnogi okoličani zaradi razprodane prejšnje popoldanske predstave niso mogli videti. —Zvečer pa pride na oder Go-rinšek-Jirankova nadvse zabavna opereta „Vse za šalo“. „Z novim letom sem sklenil, da ne bom nikoli več stavil!“ »Tega se pa ne boš mogel vzdržati!*' ..Slaviva za 10 din, da se bom držal!“ Ne pozabi naročnine! Kultura Štandeker eva ..Prevara" Lojzeta Štandekerja »Prevara«, drama v treh dejanjih, ki je doživela lansko jesen v mariborskem gledališču krstno predstavo, je izšla te dni v avtorjevi samozaložbi in tisku Ljudske tiskarne v Mariboru v knjigi na 70 straneh osmerke. Naslovna stran je montaža, ki pa v tej sestavi ne ustreza modernim umetniškim zahtevani. Razen tega sta v knjigi še dve sliki s krstne predstave, predstavljajoči sceni iz prvega in drugega dejanja. Avtor je delo za tisk še opilil #i izpopolnil, da se gladko čita in bo doseglo pri.nadaljnjih predstavah gotovo še večie uspehe, kakor jih je pri prvi premieri. O delu samem in njegovih kvalitetah, kakor tudi o šibkejših straneh, je bilo govora že v gledaliških kritikah, analitično ga je pa oceni' dr. Vladimir Kralj v »Obzorjih«. tako. da ne bi bilo ob knjižni izdaji mogoče še kaj bistvenega povedati. V vrsti dramskih del, ki smo jih dobili v zadnjih letih, ni niti najboljše niti najslabše. gotovo pa zasluži prej kakor marsikatero drugo, da pride tudi na naše podeželske diletantske odre in izpodrine manj vredno »ljudsko« blago. S tem bo tudi pisatelju dana večja vzpodbuda za nadaljnje delo, kajti pogoje zanj je Izpričal dovolj zgovorno. Pogum, katerega je Štandeker pokazal z izdajo drame v samozaložbi, zasluži v polni meri, da najde plačilo v zanimanju vseh tistih, ki jim je slovensko dramsko leposlovje dovolj tehtna zadeva. Predvsem pa ne *bi smela drama manjkati v nobeni društveni knjižnici v naših mestih in na deželi. -r. CHARLES RITZ. Nedavno je preminil kanonik Ritz, zadnji član skupine, ki je po letu 1883. izdajala v Metzu francoski dnevnik Lorrain, ustavljen 31. 7. 1914. po nemških oblasteh. Na sam dan, ko se je razglasila vojna nevarnost (Kriegsgeiahrzustand), je glavni urednik Collin pobegnil na Francosko, a Ritz in še nekateri so bili vtaknjeni pod ključ v Ehrenbreitsteinu. Hkra-tu so bili odpravljeni še ostali francoski časopisi, pet po številu. Domala vsi uredniki so prišli v vojaške ječe. dva od njih sta podlegla naporom v Nemčiji. Ritz je bil stopil k »Lorenčanu« 1. 1909.. torej v silno zanimivi dobi francoske borbe za samoupravo. V tej borbi je uporabljal 'taro lorensko narečje za svoje članke, namenjene širokim kmetskim plastem... Med vojno je bival v Gorenji Šleziji, kjer se je sprijateljil s Poljaki, na pr. Korfan-tyjem, ki so čakali vstajenja svoje domovine. Ko bi bili francoski voditelji 1919. in 1920. upoštevali pokojnikova svarila, bi se bili ognili marsičemu. Ritz je spadal med najboljše poznavalce srednje Evrope. Še bolje pa je poznal Nemce, katerim ni zaupal. Meseca decembra je s člankom v »Lorrrainu« opozarjal rojake, naj pazljivo zasledujejo velike denarne težkoče v rajhu. V njih je slutil resno nevarnost za bodočnost. — N. K. k Mrtva straža. Izšla je 2. Številka III. letnika revije »Mrtva straža«, ki izhaja osemkrat na leto v založbi in uredništvu prof. Ant. Ovna v Ljubljani. k Pisatelju dr. Ivanu Lahu, ki je živel nekaj Časa po prevratu tudi v Mariboru in je lani umrl, nameravajo postaviti na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, kjer je pokopan, nagrobni spomenik. k Založba »Hram« v Ljubljani bo izdala v novem poslovnem letu sledeče knjige: Boleslav Prus »Emancipiranke« I. in II. del, A. J. Croin »Zvezde gledajo z nebo«, Friedrik Gage r n »Cesta«, Franc Werfel »Verdi« in Georges Bernanos '»Dnevnik vaškega župnika« k Slovenci v angleški reviji. V londonski »The Slavonic Revie\v« objavlja Ar-chibald Lyall članek »Making of moder n Slovenia« v katerem pravi, da smo Slovenci v Jugoslaviji samostojen narodni organizem, dobro organizirani, krepki, samozavestni in visoko kulturni. k Prodaja slik na zagrebški razstavi. Na zagrebški razstavi »Pol stoletja hrvat-ske umetnosti« je kupila banovina za 100.000 din umetnin, zagrebška mestna občina za 50.000 din, Državna hipotekarna banka za 12.000 din, razne druge banke in denarni zavodi pa tudi za več tisoč dinarjev. Razen tega so pokupili precej slik in kipov tudi zasebniki. Vstopnina je dala doslej že skoraj 200.000 din. Razstava je podaljšana do konca februarja. To je pač najlepši dokaz, kako ceni hr-vatski Zagreb svojo hrvatsko likovno umetnost. In Maribor? Še nismo slišali, da bi bile naše banke kaj žrtvovale za našo slovensko likovno umetnost. Sicer pa so naše banke sploh pasivna postavka v našem kulturnem življenju sploh. k Rusi o Ivanu Gundullču. V Pragi izhajajoča ruska revija »Centralnaja Evropa« objavlja v zadnji številki članek o Gunduličevi 300-letnici in pravi, da je hrvatsko slovstvo doseglo z njhn klasični višek. k Devetdesetletnica pesnika Hvjfczdo« slava. Medtem ko slavimo Slovenci devetdesetletnico Prešernove smrti, slave Slovaki letos devetdesetletnico rojstva svojega pesnika Pavla Hvjezdoslava. Gospodarstvo < aort Državni dohodki in izdatki v preteklem letu Banovinsko prvenstvo v Iz statističnih podatkov finančnega ministrstva je razvidno, da so znašali v mesecu decembru 1938. državni dohodki 1.047.3 milijonov din in presegajo za 32.3 milijona din ali 3.19% predvideni proračun. Izdatki pa so v istem mesecu znašali 936.8 milijonov din ter dosegajo samo 92.30% v proračunu predvidenih izdatkov. Presežek drž. dohodk. nad izdatki znaša torej v decembru 110.5 milijona din. Drž. dohodki za prvih 9 mesecev proračunskega leta 1938-39 znašajo skupno 9.217.5 milijonov din oz. za 82.5 milijonov din ali 0.90% več nego je predvideno v proračunu. Izdatki pa znašajo za isto dobo 8.233.6 milijonov din, kar predstavlja Te 90.13% predvidenih izdatkov. Za to dobo so torej dohodki presegali izdatke za 901.4 milijona din. Zanimiva primerjava dohodkov v ko- ledarskih letih 1936,37 in 38 nam pokaže, da so dohodki v letu 1938 za 72S milijonov din’ ali 6.38% večji ko 1937. in za 2.009 milijonov din ali 19.8«% večji ko 1936. Gibanje dohodkov za vsa tri koledarska leta nazorno prikazuje naslednja tabela (v milijonih din): 193S. 1937. 1936. Januar 890 750 766 Februar 881 829 814 Marc 1.149 943 817 April 875 779 691 Maj 1.003 909 791 Junij 898 909 791 Julij 980 902 77S Avgust 1.116 1.100 903 September 1.076 1.021 919 Oktober 1.086 1.107 992 November 1.135 1.125 967 December 1.047 1.023 944 12.136 11.408 10.127 Normalnotirna železnica v Bosni Gospodarski in industrijski razvoj Bosne, zlasti industrija železa v Zenici, zahteva preureditev ozkotirne železnice v normalnotirno. Gospodarski tempo nujno zahteva tudi hitrejše prometne zveze, kar pa na ozkotirnih progah ni mogoče. Zato se že dolgo bavijo z načrtom gradnje normalnotime železnice v Bosni. Prilike kažejo, da so načrti dozoreli in da bodo že kmalu pričeli z gradnjo nove železnice. Vse predpriprave za gradnjo normalnotime proge od Sarajeva do Do-boja so v teku. Nova železniška normalnotirna proga bo izpopolnila transverzalno progo Ca-čak - Valjevo - Banja Luka. Ozkotirne železnice bodo ostale samo še v gorskih predelih in bodo imele nalogo zbiranja tovora za normalnotirno železnico iz težko pristopnih krajev. Ozkotirna železnica bo ostala ob normalnotirni od Sarajeva do Zenice. Za novo progo bodo zgradili nova postajna poslopja, ki bodo sodobno urejena po vseh predpisih današnje prometne tehnike. Na novi progi bodo napravili pri Vranduku 1515 metrov dolg tunel, krajših pa bo več. Ob progi 'bodo zgradili tudi več prekladnih postaj. V Zenici bodo postajno poslopje premestili in promet popolnoma preuredili. V ta namen bodo na 2. mestih preuredili tok reke Bosne. Gradnja nove normalnotime železnice pomeni v Bosni največji gospodarski in tudi kulturni dogodek povojne dobe. Navodilo za propagandne lidaje Po odpovedi podzvezinega in mednarodnega tekmovanja v skokih v Liscah pri Celju bodo naši skakači v večjem številu posetili mednarodno skakalno prireditev blizu Celovca v izvedbi Ski-vereine v Celovcu. Ekipo, ki je že odpotovala, tvorijo Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana), Zupan Ivan (Bratstvo), Šušteršič Lado (Ilirija), Florjančič Peter (Ljubljana), Novšak Albin (Bohinjč), Razinger Anton (Bratstvo) in Nagode Jože (Ljubljana). g. Odprava konkurza. Okrožno kot konkurzno sodišče je odpravilo konkurz-no postopanje proti prezadolžencu Con-radi Rihardu, trgovcu v Slovenski Bistrici. g. Pri Poštni hranilnici je v januarju naraslo število vlagateljev za 5627 na 534.904; skupno so vse vloge dosegle vsoto 1,323.545 milijonov din. V čekovnem prometu pa se je število računov zmanjšalo od 26.012 na 25.888. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2361—2399, Berlin 1763.62—1781.38, Bruselj 740.25—752.25, London 205.25— 205.55, Milan 230.95—234.05, New York 4364.25—442425, Pariz 115.77—118.07, Praga 150.75—152.25. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda, 470—472, 4% agrarji 60.50—61.50, 4% sev. agrarji 60—61, 6% begi. obv. 89.50 d., 6% dalm. agrarji 89.25—90, 7% stab. pos. 98—99, 7% inv. pos. 99— 100,50, 7% Blair 93.50—94, 8% Blair 100 —101. Delnice: Narodna banka 7750 d., PAB 225 d., Trbovlje 187—190. Zimsko-sportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju razpisuje tekmovanje v slalomu za prvenstvo dravske banovine pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena. Tekmovanje bo v nedeljo, 19. II., pri Celjski koči, ako tari ne bo dovolj snega, pa bo prvenstvo pri Mozirski koči na Golteh. Tekmujejo 4-članska moštva verificiranih tekmovalcev klubov, ki so včlanjeni v JZSS, pri oceni se upoštevajo trije boljše plasirani. Prijave s prijavnino din 10.— sprejema prireditelj do 17. II., naknadne prijave z dvojno prijavnino se sprejemajo na dan tekme do 8. pri Celjski odnosno Mozirski koči, kjer bo ob istem času žrebanje startnih številk za moštva. Proga je dolga 600 m z višinsko razliko 150 m. Siart bo ob 10. Zmagovalno moštvo bo prejelo naslov »Prvak dravske banovine v slalomu za l. 1939.« in darilo pokrovitelja, drugo plasirano moštvo pa bo dobilo darilo MZSP. Ako bo tekma pri Mozirski koči, bodo tekmovalci dobili prenočišče na skupnem ležišču brezplačno, v Celju bo pa prireditelj skušal doseči znižano prenočnino. Definitivno bo. kraj tekmovanja objavljen v petek, 17. II. V slučaju tekme pri Mozirski koči na Golteh bo v soboto. 18. II., vozil poseben avtobus ob 16.30 iz Celja, povratek v nedeljo zvečer. Voznina din 20, prijaviti pa se je treba d'' petka, 17. II. Državno prvenstvo rokoborcev Maraton premagal Pekovski SK 13 : 8. Povratno srečanje bo do 19. II. V napolnjeni dvorani Zadružne gospodarske banke sta se včeraj prvič srečala domača nasprotnika, Maraton in Pekovski SK v izločilni borbi, ki jo je odločil Maraton v svojo korist; devet točk je dobil brez borbe, ker PS v bantam, peresne teže in srednjetežki kategoriji ni postavil nasprotnikov. Rezultati: Kozič (PSK) je v kat. peresne teže premagal Robiča (M), Franc Verbošt (M) v welter kat. J. Jazbinška (PSK), Fišer (PSK) Orešnika po točkah, Pircher (PSK) Fri-ca Verbošta (M). V ekshibicijski borbi je Dolinšek (M) v 14. min. položil Rez-mana (PSK). Celotni rezultat je 13 : 8 za Maraton. Povratno srečanje bo do 19. II. Letonska: Jugoslavija 4:2 (2:0, 0:0, 2:0) V okvirju tolažilnega turnirja sta se srečali moštvi LetonsKe in Jugoslavije, ki je morala kloniti pred nasprotnikom z gornjim rezultatom predvsem zaradi večjih sposobnosti v drsanju in streljanju, sicer pa Jugoslovani niso igrali tako podrejene vloge, kakor bi se dalo sklepati iz rezultata. Najbolj sta ugajala Žitnik in Pavletič. S .to zmago se je Letonska kvalificirala za finale tolažilnega turnirja, kjer se bo srečala z Italijo, finalistom baselske skupine. Rezultati glavnega turnirja: Kanada— ČSR 2 : 1 (0 : 1, 0 : 0, 2 : 0), Švica— USA 3 : 2 (0 : 0, 2 : 2, 1 : 0), CSR—Anglija 2 : 0, USA—Poljska 4 : 0, Poljska —Madžarska 5 : 2, Kanada—Anglija 4 : 0, Nemčija—Anglija 1 : 0. Včeraj je Švica premagala Madžarsko 5 : 2, Nemčija pa Kanado 7 : 0. Dvojni spored na stadionu Železničar—Ljubljana in Rapid—Slavija. Naključje je hotelo, da se bo letošnja nogometna sezona otvorila z res prvo- vrstnim sporedom, kakor ga mogoče zopet dalje časa ne bomo imeli. Na stadionu SK Železničarja bodo nastopili v nedeljo 4 klubi, od katerih spadajo vsaj trije med najmočnejše v Sloveniji. Po daljšem presledku bomo videli na delu SK Ljubljano, ki je tembolj privlačna, ker je v zadnjih tekmah dosegla res zavidanja vredne uspehe proti renomiranim nasprotnikom, poleg tega pa bo mariborsko občinstvo zopet enkrat lahko pozdravilo svoja stara znanca brata Bertonclja. Tudi Železničar že dalje časa pridno trenira, da b» čim častneje odrezal. V predtekmi se bosta srečala domača kluba Rapid in Slavija. Tudi ta tekma bo nudila interesantno borbo, le pomislimo na Slavijine tesne rezultate v jesenskem prvenstvu. Tekmi se bosta začeli ob 13. in 15. ter vlada zanje v Mariboru veliko zanimanje. VII. OROŽNOV SMUŠKI TEK. V prireditvi SPD v Mariboru bo v nedeljo letošnji tradicionalni smuški tek preko Pohorja od Mariborske koče do Vuzenice. Kakor vsako leio, tudi letos pričakujejo številne prijave tekmovalcev za to svojevrstno smuško disciplino, ki se le redkokje goji. La-ni je tekmovalo 57 tekmovalcev. Ni namen teka, postavljati hitrostne rekorde, temveč potrebno je, da tekmovalci do odhoda večernega vlaka pridejo na kolodvor v Vuzenici. Start za letošnji tek, ki bo resna preizkušnja iz-držljivosti naših smučarjev, bo v nedeljo ob 6. pred Mariborsko kočo. V soboto zvečer ob 5. bo peljal avtobus Mestnih podjetij z Glavnega trga na Mariborsko kočo, na kar tekmovalce posebej opozarjamo. ODPOVEDANI PRIREDITVI SmK CELJE. Radi pomanjkanja snega je SmK Celi© odpovedal tekmovanje za podzvezlno prvenstvo v skokih v Liscah pri Celju ter mednarodno skakalno tekmo, ki bi se morala vršiti na isti skakalnici. V slučaju ugodnega vremena bo tekmovanje 26. II. ELAINE HAMILTON 28 ZEEEKA SMR1 DETEKTIVSKI ROMAN >Ali je to razlog, zakaj ste me poiskali, gospod Keppel?« »Ne. Bil sem v Ameriki po nekem drugem poslu za doktorja Tylerja in sem se šele včeraj vrnil v London — pripeljal sem se v Southampton po Hylvaniji. V moji odsotnosti —« Reynolds je ostro vzdihnil in prekinil icovomika. »Po Hylvanijf, eh? Ali se niste sešli tam na krovu slučajno z gospo Grant-Willensovo in gospodično Celijo Bur-nettovo?« je izpraševal. Keppelov obraz je kakor odrevenel. »Srečal sem se z gospo Willensovo in z njeno nečakinjo in priložnostno smo se zdaj pa zdaj pogovarjali,« je odgovoril kratko. »Z nečakinjo gospe Willensove!« je ponovil inšpektor. »Da, z gospodično Celijo Burnettovo. Ne vem, kje sta zdaj. Zakaj vprašujete? Ali ju morda poznate?« Inšpektor Reynolds se je spominjal, da nista niti gospa Willensova, niti gospodična Burnettova omenili v minuli noči svojega sorodstva in da ie danes zjutraj Cecilija celo rekla, da nima ženskih sorodnikov. Opazil pa je tudi, da se je ta mladi mož nekako ustrašil takoj, ko sta se med pogovorom omenili ti zenski. »Kakor vi, gospod Keppel, tako sem se tudi jaz srečal z njima po golem naključju in sem z njima priložnostno govoril,« je odgovoril z vsakdanjim tonom. »Ali ne veste, čemu sta prišli v Anglijo?« »Mislim, da je to samo zabaven izlet, sta očitno bogati,« je odgovoril Keppel. In Celija Brunetova je bila zdaj pomožna tajnica gospoda Richarda Selcottal In s tem dekletom je bilo sploh nekaj, kar je Keppel dobro vedel in česar ne bi rad izdal; o tem je bil Reynold prepričan. »Prosimo, nadaljujte o svoji prigodi — je zanimivejša kakor ta slučajna znanstva,« je rekel na glas. »Danes zjutraj sem prišel v laboratorij in govoril z doktorjem Tylerjeni, ko je prišel Tempest.« »Mislite doktorja Tempesta, pataloga Scotland Yarda?« Keppel je pokimal., »To je on, da. Prihaia često k nam gledat in se malo pogovarjat. Danes zju- l traj se mi je zdel čudno radoveden. Dajal mi je brez konca vprašanja o plinu, ki sem ga iznašel, in njegovih naknadnih učinkih. In potem je naravnost vprašal, ali je bila kaka količina mojega plina iz našega laboratorija ukradena ali komu dana.« »Vi ste mu o tem že prej povedali?« je vprašal inšpektor. »Da, pred nekoliko tedni. Navzoč je bil pri poskusu z morskim prašičkom. In tisti večer, ko je bil Tempest navzoč, sva odkrila nekoliko pošastno reč. Prežgala se nama je žica in vse električne luči so ugasnile, in videli smo v temi zelenkasto fosforesciranje okrog gobčka morskega prašička. To je bilo nekoliko grozljivo in doktor Tempest je smejoč se krstil moj plin „Zelena smrt”.« »Zelena zarja!« je rekel inšpektor, spominjajoč se na čudno fosforescirajočo zarjo, ki jo je videl okrog ust mrtvega moža. »Mislim, da vam je doktor Tempest povedal svoje razloge, zakaj vam je danes dajal vsa ta vprašanja, gospod Keppel?« Keppel je vzel iz žepa poslednjo izdajo »Večernega lista«. »Ko je videl, da mi njegova radovednost začenja mrzeti, mi je pokazal poročilo o Ardeenovi smrti ter mi dal razumeti, da sta on in vi videli isto zelenkasto zarjo okoli Ardeenovih ust. To je bil zame dosti grozen trenutek, čeprav tega človeka nisem nikoli.poznal.« »To vam docela verjamem,« je rekel inšpektor. »Kako se ta plin uporablja?« »Uporabljali smo majhne, posebno skonstruirane brizgalke. — Smrt nastopi v trenutku in. brez bolečin, ako se uporabi plin na ta način.« »Kdo je vedel za to iznajdbo razen vas, doktorja Tylerja in doktorja Tempesta, gospod Keppel?« »Nekoliko znanstvenikov prijateljev, ki so včasih prihajali in so bili priče tudi nekaterih poskusov, toda samo jaz in doktor Ty1er sva vedela kemično formulo.« ^ »In tako se je moglo to razvedeti po njih, ne?« je vprašal Reynolds. »Tako je najbrže slišal o tem Ardeen. Doktor Tyler je imel nekoliko fiol plina s kemično formulo, ko sem odhajal v Ameriko, jaz pa sem vzel edini prepis s seboj.« »Ali niste imeli s seboj nobene stekle-ničice plina? je izpraševal Reynolds. Keppel se je nasmehnil. »Tega ne bi storil za nič, inšpektor. Varnejšega bi se čutil z bombo in peklenskim strojem v žepu. Ne, ničesar nisem imel s seboj razen kemične formule. Vzel je iz žepa zeleno ovojko, skrbno zapečateno. ter jo spet skrbno vtaknil v naprsni žep. Sokolstvo Jubilejni sokolski zbor v Studencih V sredo, 8. t. m., je imelo sokolsko društvo Studenci svoj 20. redni občni zbor, ki je pokazal, da je eno izmed najbolj delujočih sokolskih društev v mariborski okolici. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je delo v . društvu smotrno in ima radi tega društvo zaznamovati na vseh poljih udejstvovanja lepe uspehe. Iz načelniškega poročil? br. Kavčiča posnemamo, da je telovadilo v preteklem letu 12 oddelkov: 'kupno število telovadečih je bilo koncem leta 233, skupen obisk pa 11.848 v 774 urah. Društvo se je udeležilo vseh tekem in nastopov v bližnji okolici. Tudi na prosvetnem polju društvo ne zaostaja. Skupno je imelo društvo 56 prireditev, kar je gotovo rekordno število, saj je sokolski dom napolnjen vsak dan. Dramske predstave se vršijo redno, v pretečenem letu jih je bilo 14. Dramska družina si prizadeva podajati čim več in kvalitativno dobrih iger. Kljub temu, da v pretečenem letu ni imelo društvo društvenega nastopa ali kake večje prireditve, izkazuje blagajna 151.000 din prometa, članstvo stalno narašča, tako da šteje danes 155 članstva, 40 moškega naraščaja, 30 ženskega naraščaja, 71 moške in 74 ženske dece, skupno 370 pripadnikov, 20-letnico obstoja hoče proslaviti z večjim nastopom dne 12. junija 1.1. Nad vse razveseljivo je poročilo knjižničarja. Knjižnica šteje 6815 knjig in 597 čitateljev je prečitalo 8653 knjig. Novih knjig je bilo nabavljenih v pretečenem letu 1307. V imenu župne uprave je pozdravil župni delegat zbrano članstvo, želeč mu še mnogo uspeha v prospeh naroda in Sokolstva. Uspešno sokolsko delo v Ormožu Sokolsko društvo v Ormožu je položilo obračun svojega dela, dne 30. januarja,! v telovadnici meščanske šole. Po otvorit- vi občnega zbora je br. starešina prisrčno pozdravil župnega delegata br. dr. Šalamuna in vse brate in sestre. Po preči-tanju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal svoje poročilo br. starešina. Povdaril je. da je društvo moralo v preteklem poslovnem letu premostiti marsikatero oviro, vendar je z uspehom popolnoma zadovoljen. Sledilo je izčrpno in pregledno poročilo br. tajnika, ki je kronološko opisal vse važnejše dogodke v minuli poslovni dobi. Iz poročila br. načelnika posnemamo, da je društvo priredilo dve zelo uspešni akademiji, nadalje več izletov, bilo zastopano pri tekmah, isjer so naši člani kot posamezniki odnesli zelo dobra mesta, se udeležilo s 14 pripadniki X. vsesokolskega zleta v Pra-ji, tako da je splošno delovanje tehničnega odseka dobro. Danes šteje društvo, 16 članov telovadcev, 10 članov telovadk, 18 moškega naraščaja, 12 ženskega naraščaja, 25 moške dece in 30 ženske dece. V načrtu je uvedba telovadbe starejše vrste. Telovadba oddelkov je redna, po-set točen. Ima lastni vaditeljski zbor, ki Šteje 8 članov. — V blagajniškem poročilu je videti, da jc bilo prometa preko 60.000 din in da je današnje stanje blagajne razmeroma dobro. V načrtu je ureditev letnega telovadišča. Proračun za tekoče leto je bil sprejet. — Prosvetarsko poročilo ni zadovoljivo, ker je zadostil prosvetar svoji državljanski dolžnosti, saj je bil kot vojak odsoten skoraj vse teto. Bile pa so podane odlične zamisli, tako da je upanje, da bo v bodoče poslovanje boljše. Društvo je priredilo dve želo uspeli igri, nadalje večjo tombolo, ki je prinesla lep dohodek. Knjižnica ima 377 knjig, storjeno pa je vse, da se ta številka primerno zviša. V zdravstvenem pogledu je stanje pripadnikov odlično. Obrambni referent je izrazil željo, da bi v bodoče društvo polagalo važnost na narodno zavednost že z ozirom na bližnjo severno mejo. Socialni referent je poročal, da je društvo s sodelovanjem CMD podružnico storilo, kar je bilo možno z ozirom na težko finančno stanje. Priredilo je božičnico, pri kateri so bili obdarovani najrevnejši sokoliči in sokoličice. Referent za četo je poročal, da je četa v Ivanjkovcih pričela z zelo marljivim delom pač pa zasluži vso pomoč matičnega društva. Gospodar je poročal o društveni imovini in o novih pridobitvah. V preteklem letu je društvo razvilo krasen nara-ščajski prapor, delo sestre načelnice. Župni delegat je nato podrobno razčlenjeval posamezna poročila, priporočal več zamisli, po katerih bo delo olajšano uspešnejše ter čestital društvu k dobremu napredku. Sledile so volitve novega odbora, pri katerih so bili izvoljeni: Starešina br. Rakuša Ivan, podstarešina br. Grivec Stanko, načelnik br. Lazar Pavel, podnačelnik br. Kavčič Zlatko,' načelnica s. Horvat Marta, podnačelnlca s. Heidenkumer Štefka, tajnik br. Izlaker Lipe, blagajnik br. Kreutz Rudolf, prosvetar br. čurim Alfonz, gospodar br. Vaupatič Ivan, društveni zdravnik br. dr. čarf Jurij, socialni referent s. Šijanec Olga, referent za četo br. štrekelj Vekoslav, referent za štednjo br. Podlesnik Ivan, strelski odsek vodi br. šonaja. Ostali odborniki so pa pretežno isti kot preteklo poslovno leto. Sestava uprave nam je najboljše jamstvo, da bo Sokol v Ormožu rešil svojo nalogo v tekočem poslovnem letu v vsestransko zadovoljstvo. ..Tatiček Masaryk" Sokolska župa Maribor je pravkar izdala lično knjižico R. Eliaša „Tati-ček Masaryk“ v slovenski priredbi prof. dr. Maksa Kovačiča (Sokolska knjižnica 5. zv.). Delce ni nikak življenjepis v običajnem smislu, temveč z živim, skoro leposlovnim načinom pripovedana zgodba življenja in delovanja prvega prezidenta Češko-Slovaške. V kratkih poglavjih, zasnovanih na anekdotah in živih življenjskih podatkih, pripoveduje avtor o Tomažko-vem življenju od trenutka, ko njegova mati razkazuje svojega dojenčka radovednim vaškim otrokom, pa preko njegovih šolskih in študijskih let do njegovega delovanja za svoj narod med svetovno vojno, njegovega povratka v osvobojeno domovino in izvolitve za glavarja mlade države. Knjižico, ki je sicer namenjena predvsem mladim ljudem, bo z veseljem prebral tudi marsikak odrasel, saj je pisana zelo živahno in plastično. Brez kopičenja nepotrebnega življenjepis-nega gradiva spoznamo potek Masa-rykovega življenja, to pa je tudi na-namen prikupne knjižice. S sodišla Razprava proti mariborskim tatovom koles ORGANIZIRANA TATINSKA BANDA JE POKRADLA ZADNJE LETO V NAJBLIŽJI MARIBORSKI OKOLICI NA DESE TINE KOLES. — KOLESA SO PREDELOVALI IN JIH PRODAJALI. Lansko jesen se je posrečilo policijskim organom razkrinkati dobro organizirano tatinsko bando, ki je pokradla na desetine koles v mariborski okolici. Preiskava na policiji in pozneje na sodišču je ugotovila, da so pri organiziranih tatvinah sodelovali 26-letni tkalec Feliks Germ iz Nove vasi, 30-letni pekovski pomočnik Adolf P in ter iz Device Marije v Brezju, samski delavec Bruno Gajšek iz Device Marije v Brezju, 26-letni čevljarski pomočnik Anton Sovič in 40-letni trgovski pomočnik Friderik Mavrič, zadnja dva oba iz Maribora. Kolesa so odvzemali Germ, Pinter in Gajšek; Germ in Gajšek pa sta zraven tega kolesa predelovala; tako je imel Gajšek na svojem stanovanju urejeno delavnico, kjer so kolesa predelovali, da so jih lažje razprodajali. Policijska preiskava je našla na Gajškovem stanovanju celo skladovnico vseh mogočih delov koles. Tatvine segajo nazaj v 1936. leto, ko sta Germ in Gajšek odpeljala na Cvetno soboto izpred Lahove gostilne v Novi vasi Orniku Francu 1000 din vredno moško kolo; na podoben način sta odpeljala kolesa Antonu Lobniku izpred njegove trgovine v Novi vasi, Ludviku Špureju izpred šikarjeve gostilne, Majhnu Jožefu izpred Achtigove gostilne v Mariboru in Ani Knauzarjevi izpred Papeže gostilne na Pobrežju. Zadnje tri tatvine sta napravila preteklo leto. Drugo dvojico sta tvorila Pinter in Gajšek. Zadnja dva sta pokradla največ ko- les v Mariboru in Studencih. Nista samo odpeljevala koles izpred gostiln in trgovin, ampak sta tudi kaj rada vlamljala v zaklenjene drvarnice; . ponajveČkrat sta se odpravila na delo v nočnem času; in če so bile prilike ugodne, sta izvršila v eni noči po več tatvin. Ostala pa nista samo pri kolesih, ampak sta pobrala po različnih drvarnicah tudi perilo, obleko in orodje. Marca lani sta vlomila v drvarnico na Studencih ter odpeljala Ostermanu in Repovi dvoje koles; kolesi sta bili vredni 3000 din. Na isti način sta odpeljala kolesa iz drvarnic Rusa Jožefa, žabrla Janeza, Simčiča Jakoba, Zofije Živkove itd. Francu Branislavu sta odnesla razno orodje in kokoši. Isto noč 28. aprila sta še vdrla na dveh krajih ter odnesla znova razno orodje, kolo, obleko, perilo itd. Največ koles sta pokradla v Studencih, kjer sta izpred gostilne pri »Beli zastavi« zaporedoma odpeljala dve kolesi. Prva dva: Germ in Gajšek sta napravila ljudem do 6000 din škode, dočim sta nakradla Pinter in Gajšek koles v vrednosti nad 25.000 din. Obtožnica dolži Gajška, da se je obt torna pečal s krajo koles, Soviča pa, da jih je sprejemal, čeprav je vedel, da $0 kolesa ukradena, isto dolži obtožnica Mavriča. Gajšek je na policiji pod. težo dokazov inkriminirana dejanja priznal, pred preiskovalnim sodnikom pa se je. začel izvijati. Razprava še traja. Cigan in prstan z demanti Okrog srede lanskega novembra se jel potikal cigan Marko, ki ima po očetu priimek Krebs, okoli Ptuja s svojo ci-; gansko ljubico Ful Berto. On je vozil vo-j ziček in brusil, ona pa je hodila po hišah, nabirala škarje, prerokovala ženskam in delala prepire ter nosila škarje ciganu Marku; skratka, svet je bil še vedno tako obrnjen, da je cigan lahko dihal na njem. 14. novembra sta prišla oba v Ptuj in v Cankarjevo ulico. Prihajala sta v hiše in hodila od stanovanja do stanovanja. Ga Ana Valenčičeva je bila tisti čas sama doma. Stanovanje je bilo nezaklenjeno, in znenada se ji je zazdelo, da se nekdo potika po, hodniku, šla je pogledat, pa ni bilo nikogar. Potlej je znova slišala šum. Odprla je vrata in zagledala »Mislite, da je nekdo ukradel bodisi drugi prepis ali pa eno stekleničico plina iz blagajne doktorja Tylerja?« je vprašal inšpektor. »Želel bi, da se je zgodilo eno od obojega, toda ni se,« je vzdihnil Keppel. »In to je tisti del prigode, ki sem se vam ga bal povedati. Ardeen je prišel doktorju Tylerju. ko sem bil v Ameriki, nekako pred tremi ali štirimi tedni; rekel mu je, da je slišal o tem novem plinu in bi rad kupil formulo, da bi z mojim plinom pokončal škodljivo golazen v angleških kolonialnih ozemljih. Doktorju Tylerju je dejal, da je sam Skot.« »Kakšno pravico je imel doktor Tyler poslušati tako ponudbo brez vašega privoljenja?« je vprašal Reynolds z očitno jeznim glasom. »Kakšen človek je to sploh?« »Najpoštenejši, plemenit star mož, ki mi hoče finančno pomagati. Doktor Ty-ler je dobro vedel, da bi jaz nikoli in za nobeno ceno ne dovolil, da bi dobila plin kaka druga država, in da je prav malo upanja, da bi ga kupila naša vlada. In ko je Ardeen kot britanski državljan ponudil veliko vsoto, da bi uporabil plin izključno le zoper škodljivo golazen, je doktor Ty-ler, ravnajoč v mojem interesu, podpisal pogodbo, ki jc dajala Ardeenu pravice, s-prejel denar zdaj je v banki, kakor mi je rekel — in dal Ardeenu formulo moje- ga plina.« Tako! In Ardeen je bil potem popoln gospodar in je imel vse v svoji moči! To je strašno!« je zavpil inšpektor. »Da. Toda doktor Tyler je sam skozinskoz pošten mož. Prodal je formulo samo za uporabo proti golazni in se mu niti sanjalo ni, da bi mogel kdo prekršiti pogodbo.« »Ampak vzlic temu je to ravnanje, ki je premalo gledalo na vaše pravice in želje kot izumitelja,« je nejevoljno pripomnil Reynolds. »Ardeen je obljubil doktorju Tylerju, da ustanovi sindikat, napravi doktorja in mene za ravnatelja in nazadnje bova oba bogata človeka.« •Kaj je dejal doktor Tyler na to čudno ponudbo?« je skeptično vprašal inšpektor. »Doktor je vedno neverjetno neodločen, kadar gre za kupčijo, inšpektor. Ampak razumel sem, da je ponudbo takrat kratkomalo odklonil, namreč tisto direktorstvo. Pravi, da je rekel Ardeenu, da bi prodal formulo, in je odklonil vse trgovske ponudbe, ki so se tikale njegove lastne osebe, prepustil pa je meni, da se Odločim, ko se vrnem.« »Je to v pogodbi — ali —« »Ali! To je samo na Ar^senovo besedo. < se je nasmehnil mladi mož. ' »Kdo bi bili člani novega sindikata?« ie vprašal inšpektor. Po vsem jih Ardeen doktorju ni nikoli omenil ali pa jih je doktor Tyler docela pozabil. Pogodba vsebuje samo Ardeeno-vo ime,« je odgovoril Keppel. Reynoldsovi prsti so bobnali po mizi. »Ne morem razumeti, gospod Keppel,« je dejal počasi, »kako je mogel imeti doktor Tyler moč in pravico, prodati vašo iznajdbo brez vaše vednosti in morebiti tudi brez vašega dovoljenja.« Seveda ne morete, inšpektor, ker ne poznate cele zgodovine moje zveze z doktorjem Tylerjem. Nobenega denarja nisem imel razen svoje plače pri njem, s katero bi ne mogel kriti izdatkov za eksperimente. Doktor mi ni le dovolil delati v njegovem času za moje misli, temveč tudi z njegovimi sredstvi, in dal mi je potrebni denar. Nobenega jamstva ni imel, da mu bom to kdaj vrnil, in tako je bilo samo spodobno, da sem ga pooblastil, da more delati zame kot moj pooblaščenec, dokler bom v Ameriki. Ako bi se mi tam kaj pripetilo, razumete?« je dodal Keppel. »Je bila to vaša misel ali njegova?« je naglo vprašal Reynolds. Keppel je namrščil čelo. »Se ne spominjam,« je rekel obotavljivo. »Misel je bila vzajemna. Vidite, često mi je rekel, da je napravil oporoko, v kateri mi odkazuje vso opremo laboratorija in dovolj denarja, da bom mogel nadaljevati najino skupno delo.« >Ali ste vi tudi naredili oporoko?« • Jaz nisem imel ničesar, kar bi mu zapustil, razen svoje formule,« se je nasmehnil Keppel. »Da, seveda sem napravil tudi jaz oporoko v njegovo korist, preden sem odpotoval.« »Hm!« se je zamislil Reynolds. »In zdaj že imate nekaj, kar bi lahko komu volili, kakor mislim. Obžalujem, da moram dajati ta osebna vprašanja, gospod Keppel, toda ali bi vam ne mrzelo preveč, povedati, koliko je plačal Ardeen doktorju Tylerju?« »Sploh mi ne mrzi. inšpektor. Znesek je že v moji banki in, odkrito rečeno, čudim se nekoliko njegovi višini. Pet tisoč liber je to.« Inšpektor je pokimal. »Ali mislite tudi zdaj pustiti svojo oporoko, kakor je, gospod Keppel?« »Zakaj ne?« je vprašal Keppel malomarno. »Sorodnikov sploh nimam. Doktpr Tyler mi zapušča tudi najmanj toliko. To je najmanj, kar morem storiti, ako izkažem svoje zaupanje in zvestobo staremu možu, ki je ravnal samo v mojem interesu in ne išče pri tem dobička in ga tudi ne bo inči.« .CDalJe sledi.) ciganko, ki jo je vprašala nekaj zaradi Škarij. Kmalu nato je ciganka, kar se jc le dalo hitro, odšla. Z njo pa so izginili tudi zlata ovratna verižica, zlati obeski ter zlat poročni prstan z demanti. Vsa zlatnina je bila vredna 1500 dinarjev. Dober teden pozneje se je oglasil pri urarju Stumpfu v Mariboru cigan Marko, ter mu skušal prodati prstan z demanti. A se je cigan vjel. Aretirali so ga in na policiji je mož Valenčičeve spoznal svoj prstan. Cigan se je kajpada lagal kakor pravi cigan in trdil, da je kupil prstan od nekega neznanca v Ptuju, ciganka, ki je hodila z njim, pa bi se naj pisala Mara Rajnhard. Ciganka, ki je imela srečo in pobegnila najbrže v bližnjo Nemčijo, ga je hotela rešiti, a mu je samo škodovala. Pisala je namreč nekemu mariborskemu odvetniku, da so prstani njeni in da jih je dobila od svoje matere, ki je v Veroni. Ko je stopil cigan Marko in Krebs, kakor se je sam krstil, pred sodnika poedin-ca dr. Turata, ga je ta vprašal: »Vašo ime? Pravo ime. Tako dolgo boste ostali tu, dokler ne boste povedali pravega imena.« Cigan ni hotel ničesar pojasniti. Pač pa je na podlagi policijskih poročil iz Dunaja priznal dve tatvini, a imel jih je v resnici kakih 10; največ zaradi kraje in sleparstva. Nazadnje je pa le povedal, da se piše Alojz Helt in da je pristojen nekam v celovško okolico. Cigan je zanikal tudi, da je cigan, čeprav se mu je poznalo njegovo cigansko poreklo po očrneli koži in po dejanjih v kazenskem listu ter v obtožnici. Zaradi potrebnih točnejših podatkov od dunajske policije je bila potlej razprava preložena. In cigan Krebs ali Helt ali kaj že, je odšel resignirano nazaj v kajho. RAZSODBA PROTI MARIBORSKIM TATOM KOLES. Razprava proti obtožencem se je vršila pred malim kazenskim senatom na okrožnem sodišču. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Čemer, prisedovala pa sta sodnika J. Lenart in dr. Grmovšek. Razsodba je bila razglašena pred 12. uro ter so bili obsojeni deloma po obtožbi Feliks Germ na 1 leto strogega zapora, na 300 din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za 3 leta; Adolf Pint e r na 4 leta strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 5 let, Bruno Gajšek na 2 leti strogega zapora, na 300 din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let; Anton Lovše na 3 mesece strogega zaptra, na 300 din denarne kazni, pogojno za dobo dveh let in Friderik Mavrič na 3 mesece strogega zapora ter na 300 din denarne kazni. Obtožnico jc zastopal državni pravd-nik Košenina, obtožence pa so zagovarjali odvetniki dr. Brandtstatter, dr. Veble in dr. Pihler. Obtožencem se je vštel preiskovalni zapor. Zanimivosti Kako se je treba briti MOŠKI SE NE BRIJEJO KAKOR JE TREBA, TRDITA DVA AMERIŠKA UČENJAKA — SREDSTVA PROTI RASTI BRADE Ameriška učenjaka in zdravnika Eling-ton in Charles sta skupaj napisala knjigo o tem, kako se morajo možje briti, da bi izpolnili vse higienične in estetske predpise. V tej knjigi pravita tudi to-le: »Ljudje se brijejo od prastarih časov. Brili so se stari Asirci iri Babilonci, Egipčani in Grki, Rimljani pa sploh niso hoteli nositi brade in brk. In odkar stoji svet, so se moški slabo brili. Midva sva polna štiri leta delala poizkuse in proučevala, kako bi odkrila in iznašla popolno metodo higieničnega in estetskega britja. Delala sva poizkuse z mnogimi plavolasimi, kostanjevimi in črnimi moškimi, pri katerih je bila trdost dlak na bradi in brkih različna po gostoti in debelini. Več ko pol oseb, ki sva z njimi delala poizkuse, je imela močne brade, močnejše kakor jih imajo navadno normalni možje. Pri tem sva ugotov., da se korenina dlake na bradi in brkih, tako imenovana čebulica (mešiček) dlake niti najmanj ne omehča in rie olajša britja prav nič, če brado dolgo milimo in močno močimo z vodo. Tudi sama sva bila presenečena, ko sva na podlagi poizkusov ugotovila, da brada in brki za 70 odstotkov hitreje rastejo, čč jih milimo več kakor je potrebno. Najina pravila za higienično in pravilno britje so: Eno in pol minute milimo svoje lice s toplo vodo in milom, potem pa milnico speremo s toplo vodo. Nato tri minute tremo milo z roko po licu in šele potem s čopičem. Militi pa se ni treba dolgo. Britje bo tako najpopolnejše in bo odgovarjalo vsem higieničnim in estetskim predpisom.« Elington in Charles obljubljata v isti knjigi, da bosta kmalu iznašla sredstvo, s katerim bo za vedno mogoče preprečiti rast brk in brade. Seveda se tega niti najmanj ne bodo veselili brivci, čisto gotovo je, da bi v primeru, če bi bilo tako sredstvo res mogoče iznajti, vsi brivci sveta vstali proti temu, da pride tako sredstvo v promet, kajti to bi pomenilo za njihovo obrt smrt. neje in z opravičevanjem, da bi odšel. Mož je ustregel želji in vsem prisotnim se je zdelo, da celo z veseljem. Mož je bil namreč sam skladatelj te pesmi. Clark Gable je nedavno začel zbirati znamke. To je torej že tretja svetovno znana strast, poleg lova in Caroline Lombardove. Carola Lombardova ima zbirko filmskih izrezkov, s katerimi nikoli ne pozabi pozabavati svoje znance. Na njih so prikazane razne neposrečene scene popularnih igralcev, ali pa veseli trenutki, ki jih je kamera ujela še potem, ko je zadonelo režiserjevo povelje »Dovolj!«. Eden teh izrezkov prikazuje tudi njo, kako se je prav v resni in dostojanstveni sceni spotaknila ob preprogo in padla. Jean Hersholt je izdajatelj novega zvez-pa pisem Hansa Andersena, ki je pravkar izšel na Danskem, Oliver Marsh (zvezda nemega filma Mae Marshova je. njegova sestra) je'prav kar dovršil . 27 let svojega delovanja kot kameraman družbe MGM. Ta mož, ki dnevno fotografira zvezde od že pozabljene Blanche Svveetove do Myrne Loy, je ostal do danes tako galanten, da še vedno pravi: »Vsaka žena ima svojo prirojeno lepoto.« Irena Duunova slavi letos desetletnico trajanja svojega zakona. Njena hčerka (seveda adoptirana!) spada k najlepšim otrokom Hollywooda. Virginija Bruce sovraži glasen smeh in ženske v hlačah povsod drugod razen v kopališču, najbolj pa so ji zoprni pojavi ženske ljubosumnosti. Melwyn Douglas sovraži igralke, ki se pojavijo dovršeno ondulirane in brezhibno oblečene pri posnemanju scene, ki navezuje na pr. na dogodke, v katerih se je junakinja borila tri ure z burjo in nevihto. Robert Montgomery je moral dovoliti, da se jc na njem naslajalo ducat moski-tov. Tako se je moral žrtvovati za svoj novi film »Rumeni Jack«, kajti sledi pika tega mrčesa se ni dalo verodostojno ponazoriti z masko. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V tnalib oelasih stanc vsaka beseda SO oar: naimaniša oristoiblna za te oglase le din 6.—. Dražbe orckllci dooisovania In žcnltovanlski oglasi din I.— oo besedi NaimaniSI znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se raiunaio dvoino. Oclasnl davek za enkratno oblavo znaSa din 2.—. Znesek za male oglase se nlačole tako! ort naročilu oziroma ca lo vposlati v oismu sknnal r naročilom ali na oo ooktni ooložnlc! n a čekovni račuo £t 11.400 Za vse oismene odgovore elede tnalib oglasov sc mora oriložlti znamka za 3 din Razno DR. KOFFLER.IEV ZDRAVILNI KRUH! Prebavljivost ie izvrstna, okus izboren, kruh ne povzroča nikakih napenjanj, tem več celo odlično učinkuje pri črevesni lenivosti. Pekarna Rakuša, Koroška c. 24. 629 MAŠKARADA s koncertom v soboto in nedeljo, maske dobrodošle. — Svira prvovrstna ciganska godba. Se priporoča gostilna »Ljutomer«, Stibler. 1U08 HALO! V soboto I. Kmečki ples na Pobrežju v gostilni Kren (Kle jnenšak), narodno noše in dečve zaželene. Vabi odbor. 1010 REDKA PRILIKA V centru Maribora dobi nameščena oseba za obresti stanovanje in hrano, katera posodi stalno nameščenemu uradniku din 10—15.000 z me sečnim odplačevanjem po din 500.—. Nenameščena lahko prevzame brezkonkurenčno zastopsvo, eventualno dosmrtna oskrba. Ponudbe na upravo pod »Smo brez otrok«. 1023 Vsi v soboto na ORANŽNI VEČER v dvorano - »Papež«, Pobrežje. Maske dobrodošle. Vabi gostilničarka._______________ 1001 Kako si predstavlja mož idealno ženo Pravijo, da že prvi človek ni bil mdovoljen z družico, ki mu jo je dal itvamik. Kako naj bo torej zadovoljen ianašnji mož, ki je po svojih zahtevah unogo neskronmejši od Adama. Zani-nivo jc, kako si današnji moški svet '.amiŠlja idealno ženo: Predvsem bi morala odgovarjati oni jeni iz pregovora, ki podpira pri hiši ri ogle, po potrebi še četrtega. Bili >i morala neverjetno praktična • gospodinja, ki bi znala tudi ob naj-ikrbmnejših sredstvih skuhati vedno lobro kosilo in dobro večerjo ki bi mala moža samo presenečati z norostmi in raznimi dobrotami, nikdar pa tarnati o pomanjkanju in slabih ča-iih, ki bi iz skromnih fickov, določenih za mesečno gospodinjstvo, izborno kuhala, se krasno oblačila, presenetila tu in tam moža s kakšnim darilom, ob koncu meseca pa mu še pokapala, koliko denarja jc prištedila. Biti bi morala vsegavedna, to se pravi, vedno naprej uganiti, kaj si mož želi in kaj od nje pričakuje, da ne bi nikoli zaslužila očitka: „Saj bi bila lahko mislila, da hočem zvečer toplo vodo, da na pečenki ne maram česna, da nočem kravale s sivimi pikami in copat, ki so znotraj kosmati itd. itd. Nadalje bodi žena pametna, kadar je to moževa želja, in neumna, kadar se to njemu zdi potrebno, če se udeležuješ pogovora z njegovimi prijatelji, pokaži se paketno in mož bo ponosen nate, če pa gre za njegove poti, seje, dohodke, potovanja itd., pa bodi rajše neumna, ker mu bo v tem pogledu tvoja neumnost mnogo bolj imponi-rala nego tvoja brihtnost. Poleg vseh teh in še mnogih drugih notranjih odlik, pa mora imeti idealna žena še vse sodobnim okusom odgovarjajoče zunanje odlike. , SPALNICE furnirane in pleskane. lepe moderne oblike naiboljše iz« delave po zelo ugodni ceni naročaj. Ivan Klančnik, Maribor, Mejna ul. 6, tel. 23-19. 1031 Navade filmskih zvezd Robert Taylor je moral pri svojem zadnjem filmu »Trije tovariši« po Remar-ueovem romanu tudi zapeti nekakšno pesem. »Ne morem in ne bom mogel, dokler bo tisti-le človek tam neprestano zijal vame«, se je pritoževal Tay!or in pokazal moža, stoječega v ozadju za kamero, ki ga je brez prestanka pozorno opazoval. Zaprosili so tedaj tega Človeka, najvljud Kolesarsko društvo »Pohorje« priredi PREDPUSTNO MAŠKERADO nedeljo. 12 febr.. v dvorani Grmek v Studencih s pestrim sporedom. Odbor. 1036 OTROK od 3 let naprej ses prejme pri tnali družini. Naslov v upravi 1041 Posest HIŠO itovo zidano, tristanovauisko z vsemi pritiklinami, v zelo prometnem kraju blizu Kranja prodam radi preselitve za izredno ugodno ceno samo din 75.000. Angela Povh, Orehek 37. Stražišče pri Kra n ju. 1038 Prodam novo zidano HIŠO z lepim vrtom v Zg. Radvanju pri Mariboru, Delavska ul. 38. ________________1045 GOSPODARSKO POSLOPJE je poceni naprodaj. Vpraša se Gozdna 10. Maribor. 1046 Kupim PRAZNE STEKLENICE Vk litra in od piva Yi litra kupi drogerija Kanc. 1012 Prodam Poceni prodam DVE OMARI in kompletno posteljo. Kamniška 2. pri hišniku. 1027 Dobro ohranjeno POHIŠTVO iz črešnjevega lesa in domače orodje ugodno naprodaj. Marmontova 7. 1029 KOLJE ZA DREVESA sohe, prečnike, late in krajnike za vrtne ograje, suha bu kova drva, rezan in tesan les prodaja GnilŠek, Razlagova ul. 25. 10.77 PRODAM OMARO (Schubladekasten). sobno kre denco in ogledalo. Aleksandrova c. 3-1. Štern, natakarica. 1044 PISARNIŠKE OPREME na prodaj. Naslov v upravi. 1050 Službo dobi 15 let staro DEKLE se sprejme k otroku. Naslov v upravi. .1024 Beli teden Posebno ngodne cene Prevleke za odeje Tekstilana Maribor, Gosposka uL 14 SPREJMEM IjČENCA za modno trgovino. , mesto Maribor. Naslov v upravi lista. 1026 17 LET/O UČENKO z 2 mešč. šole za frizerko išče. Cankarjeva 15, Tezno. 1033 Sobo odda OPREMLJENA SOBA velika, svetla, se odda. — Strossmajerjeva 28-11, 9. vra ta. 977 Stanovanje DVE ALI TRISOBNO stanovanje s kopalnico in pritiklinami se odda v vili družini z enim ali brez otrok. Maribor, Kosarjeva 36. 1039 Dopisi HREPENIM dvigni pismo poštno ležeče. — Olga. 1021 DRAGICA! Bom tam Kc. L. Če Ti prej, tedaj velja Tvoje. T. B. 1032 Zahvala Vsem, ki so nama ob izgubi najinega nepozabnega moža in očeta, gospoda Karla Šusteria izrekli sožalje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, najina iskrena zahvala. Posebna zahvala vlapospremneniu osebju post. Maribor za poklonjeno cvetje, g. šefu in uslužbenkam vPrve mariborske tovarne pletenin ter pevskemu in godbenemu društvu »Drava«. 1052 žalujoča soproga in hčerka. Hotel-restavrant „Novi Svet” II Na novo popolnoma renovirana restavracija v kmečko-planinskem slogu. Prvovrstna domača kuhinja. Vedno sveže morske ribe, razne specialitete. Odlična, kvalitetna, domača in dalmatinska vina ter razna specialna vina. Pivo-ležak v sodčkih iz pivovarne „Union“. Priporočata se: J. in B. POVODNIK I Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskamo d. d vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelou , predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se uredništva Jjlev. 25-67. In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.