PRVA SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACUE SfNDIKATOV
Delavec mora sam odločati o svoji usodi!
Sindikat je v zadnjih letih postai učinkovita, akcijsko usmerjena družbenopolitična organjzacija
Na prvi skupSftini občinske orga-nizacije Zveze sindlkatov Bežigrad v zares lepo pripravljeni veliki dvo-rani družbenega doma Stadion so pred 80 odstotki vabljenih defega-tov podali smermce za detovanje občmske organizacije sindikatov v prihodnjem 4-letnem obdobju. Pri-sotni so bili tudi predstavniki prija-teljskih občin Sarajevo-Center in Beograd-Paliiula. republiškega. medobfiinskega m mestnega s«eta ZS ler najvidneiši funkcionarji vseh družbenopolitičnih organizacij, ob-činske skupSCine !n izvršnega ave-ta naše občine.
Oelegali so najptej izvohli organe skupščme in sprejeli njen posiov-mk, nato pa se je začela splošna razprava o poročilu o delovdngu občmsKega sveta ZS v preteklem mandatnem obdobju. ki bo služilo kot osnova za nadaljnje družbeno-polilične akcije. Zadn/a 4 I0I3 \e bil boj za spreminjanje družbenoeko-nomskih odnosov najbolj neposre-dna nafoga sindikatov pri uresntte-vanju ustave in zakona o zdruie-nem delu. Z njima je bil delavec postavljen v zarišče bitke za uvelja-vitev svojega vladajoCega poiožaja v združenem delu. Pri opredaljeva-nju nalog mora sinbikal vedno izhajati iz svoje razredne naravna-nosti in solidarnosti. ki je temeljnr: sestavina razredne zavesti. Osnov na organizacija sindikata mora bi' usmeriena k problemom in delova-nju tako znotraj kot zunaj združe-nega dela. torej ne samo v proiz-vodnji. ampak tudi v SIS. krajevnih skupnostih, delegacjjah za zbor obdnske skupščme. skratka na vseh ravneh družbenega odioča-nja Problematika dohodkovnih od-nosov s področja svobodne menja-ve dela bo ostala še naprej ena temeijnih nalog na področju stndi-kalne organiziranosti, tem pa je tre-ba dodati vse akcije, ki jih bo nare-koval družbenopotttični irenutek
Iz poročil lahko povzamemo, da /e smdikal v mmuli dobi naredil ogromen kotak w rezvoju 02. ja4a-nju svoje politične vloge. Postal je uspešna, akcijsko usmerjena druž-benopolitična orgamzacija. Vendar
nas ti uspehi ne smejo raveaii, sa| smo Se daleč od tega, da bi bili lahko z vsem zadovoljni. so menill delegati Razkorak med napisanim v samoupravnih spfošnih aktih oz-dov in tem. kar de<ansko deia(o, |B ireba zmanjšati Želja vseh. da bo delavec dejansko goapodaril 5 svo-lim delom m ustvarjemmi sredstvi, mora postati skupen cilj, do katere-ga je v nekatenh ozdih pot včasih predolga.
V razpravi so poudanli. da se mo-rajo komunisti v smdikalih vedno zavzemati, da delavec v njih ne bo le sprgjemal neko polltiko, ampak, da bo tudi udeleien pri njenem usresničevanju v življenju Smdika-tj se morajo povsod boriti proti te-mu, da postanejo samoupravni sporaiumi neka kvazi znanost kot formulaci(e pravtl obnašan|a, ki so za vse uporabljiva, v konkretnih sredmah pa ne predstavl/a/o nič. Za delavca je vse še preveč neznano, zato bo prav pri tem, ko bo sindikat delavCu omogočil stvari razumeti, našel svojo najširSo podporo Ta-krat se bo delavec dejansko počutil gospodar svojega deta in usode.
Oosečl moramo. so opozorill raz-pravljalci. da bo delavec vedei koh-ko mora usivarili za svoje in Sir^e družbena poireoe kakšne so m ka-ko do n|ih pnhajamo Sindikali ne smejo dopustili. da bi lahko kdo rekel da delavec nečesa ne ra-zums, saj zna ž« kako dobro go-spodanh z lastnimt sredstvi: le družbena spoznanja bo treba vtkati v njegovo zavest, pa bo tudi z druž> bemrni sredstvi gospodanl tako vestno kot 2 lastnimi.
VeC pozomosti morajo sindikati posvetiti razSiritvi malettalne osno-ve dela. saj nl socializma brez ra-zvoja Razdrobljenost investicij v naši občini opozarja, da ne more-mo pristati v usmerjanje sredstev bre2 plana, ki mora bili sprejet na vsen ravneh in bo logična posledi-ca želja delavcev. Nenačrtovane in-vesticije vsekakor ne bodo pnnesle zaželenega razvoja. ampak ,bodo sčasoma ceio peljafe v stagnacijo.
Sindikati se morajo bofiti tudi proti uravnilovki. premisliti pa je treba. ali je prav, da imajo delavci v ozdih, ki slabo gospodarijo. enake ali celo viSje dohodke kot v dobro stojetih ozdih. Uresnifcevanje pra-vilne kadrovske politike je resna naloga sindikatov. potrebno je izo-bhkovati krjterije. ki bodo upošte-vali uspešnosl posameznega de-lavca pn realizaci[i samoupravmh, družbenih m ekonomskih dohod-kovnih odnosih To Se posebej ve-Ija za poslovodne organe. saj bitl
filan Zveze komunistov ni dovolj. Resno se tnoramo zavzeti, da bo-
do delavci na delovnem mestu v ozdih in kol obfiani v krajevni skup-nosti mislili enako, sa) bodo tako lažje ra2umeli visoke stopnje obre-memtve družbenega proizvoda. Res pa je. da je Ljubljana vkijučno z naSo obžino zapleten mehanizem, za razliko od občin, k|er so vsi de-lavci tudi njihovi občani. Tu rma svOjo utemeljitev tudi močnejSa an-gaiiranost sindikala v krajevnl skupnosti.
Oelegati 50 ob koncu ra2prave sprejeli poročilo in podsna razmiš-Ijanja v razpravi ter tako ovrednotili delovno usmentev za pnhodnje ob-dobje. Sprejeli so začasni statutar-ni sklep o orgamziranosti in delo-van)u obtinske orgarnzacije ZS. ra-zrašili dosedarrje občinsko vodstvo in izvo'ili novega Izvofifi so tudi delegate za slovenski in zvozni kongres ter evidentirali kandidate za člane masinega, medobfiinske-ga. republižkega in zveznega sveta ZS.
D. BESEDNJAK