271
  Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Slovenščina na ljubljanskem učiteljišči. Znano je, da se je pred nekaj leti vsled prizadevanja tukajšnjih merodajnih oblastev po ininisterski naredbi na tukajšnena učiteljišči slovenščina vpeljala za nekoliko predmetov, ker je vsaj po vsem naravno, da morajo pripravniki, ki imajo v svojem prihodnjem poklicu podučevati zgolj slovenske učence s slovenskim učnim jezikom, v vseh predmetih imeti popolno spretnost in natanko znanje v slovenščini.
Omenjena miristerska naredba pa je deloma ostala na papirji, ker na pr. učitelj Linhart slovenščine ni zmožen, in kmetijstva , katero bi se imelo po ministerski naredbi podučevati slovensko, ni podučeval slovensko, ampak še dalje samo nemško.
Videti je, da ta nedostatnost vendar g. Linharta nekaj peče, ker bi se znal najti drug učitelj, bolj izveden v kmetijstvu, kateri bi znal ta predmet tudi slovensko podučevati. Zato menda si ta nemški gospod prizadeva, v svojem šolskem listu dokazati, kolika nesreča bi bila za pripravnike, ako bi se še neiiaj predmetov učili v slovenščini. To dokazati prežvekava vse zdavnej premlajene fraze o zveličanosti nemščine.
Pa res ta boj je v resnici naperjen zoper prazne strahove, ker nemščine se imajo tudi naši pripravniki kolikor treba naučiti, akoravno se po pravici zahteva, da morajo slovenskim šolam namenjeni učitelji v prvi vrsti vse predmete slovenski dobro znati.
— Močvirsk* odbor zboroval je danes v sredo dne 25. avgusta ob 10. uri dopoludne v prostorih c. kr. kmetijske družbe pod predsedstvom gosp. načelnika Fr. Tr t ni k a.
Prvomestnik naznanja:
a)  Dopis c. kr. deželne vlade o stanji močvirskega zaklada koncem polletja 1886. leta, po tem znaša močvirski zaklad v gotovini      —    gold. 49 V2 kr.
v obligacijah.....16200     „     —       „
v hranilnici naloženih .    .      6120     „     —      „
•    skupaj    82320 gold. 49 % kr.
b)  dalje prečita: prošnjo posestnika žage na Bregu pri Borovnici Franca Švigelna, da bi se mu dovolilo proti odškodnini 2( ) gold., in povračilu vse prizadete škode pri svoji žagi zajeziti Borovniško.
Ta prošnja,  ki je v nasprotji z nameri delovanja močvirskega odbora, se odbije; c) naznan^o c. kr. deželne vlade, po katerem mini-sterstvo poljedelstva naznanja,   da  bi  se  za 16, dan septembra sklicane  enkete izvedencev zarad osušenja močvirja ne moglo vdeležiti, ker ima za to namenjeni kulturni inženir  Markus   od  dne 16. septembra  naprej 4 tedne posla v Tirolih pri vrejenji vodotoča reke Adiže. Vsled tega naznanila sklene odbor, enketo preložiti tio srede meseca oktobra,  vendar pa na vso moč delati na to,  da  se  še letos predloži deželnemu zboru kranjskemu načrt postave o skladanji svote za pokritje stroškov,  tako,   da  bi   se  vsaj   začetek  znižanja vodotoča Ljubljanice storil od Udmata gori v letu 1887.
Odbornik dr. P oklu kar potem naprosi gosp. načelnika,   da naj  bi  on prevzel poročilo za enketo,  ker
ni gotovo, da bi bil sred oktobra v Ljubljani. Potem odbor v sklicano enketo voli gospode: Fr. Kotnik, dr. Jos. Kosler in M. Peruci.
— Romarji naši Lourdski vrnili so se domii včeraj. S Kranjske vaeležili so se romanja: prof. T. Zupan, župnika Kri štofi č in Peterlin, kaplana Gol m aj er in Ilovski, baronica Evel. Lazarini, dalje gosp. Viktorija Melcer. Ida vrbančič, Ivana Strupi in Katarina Mulej. Skupaj vdeležilo se je tega potovanja na Božjo pot k Mariji Lourdski 581 Avstrijcev, med njimi 178 duhovnikov. (L. Z.)