Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo In upravnlštvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
Proletarci vseh dežel, združite se!
ično giasib.
V Ljubljani, v soboto 2» decembra 1922.
Posamezna številka stane 1 Din
Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. =
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
lf boi, osi, do zadnjega moža!
zakonodajno in finančno avtonomijo
Stojimo tik pred največjim političnim bojem, ki ga je bojeval keduj ljubljanski proletarijat in z njim vso ljubljansko Klavno ljudstvo.
Štirideset let je ljubljansko reakcionarno „naprednjaštvo“ neomejeno paševalo na ljubljanskem mestnem magistratu in skrbelo le za svoje „porodice“ in politične priganjače. Ko so se lani proletarske stranke spontano združile in prevzele mestno gospodarstvo v svoje roke, so ga našle v naravnost strašnem sta-
nju. Mestne finance so bile v neredu in gospodarstvo visoko pasivno, ceste in ulice slabše kot v zadnji gorski vasi, ubožnice in hiralnice za-steničene in z neužitno hrano, velik del revnega prebivalstva je prezebal po kleteh, vagonih in gnilih lesenih barakah, vodovod je grozil vsak dan, da odpove, elektrarna in plinarna nista mogli dajati niti najpotrebnejše razsvetljave več, o mestni tržnici ni bilo sledu, razmere v klavnici so vpile do neba itd. itd. To je bila
bilanca liberalnega gospodarstva
aadnjih štirideset let! Ta liberalni režim ni imel denarja za najprimitiv-nejše potrebščine revnih slojev, ker je dajal stotine milijonov, ki so bile nakopičene v ljubljanski Mestni hranilnici na razpolago ob izredno nizkih obrestih svojim bankam, da so a njimi bogatele.
Ko je po dolgih šikanah prevzel zadnji občinski svet vendarle mestno gospodarstvo v svoje roke. se je spravil takoj z vso vnemo na kidanje tega Augi^evega hleva. Cei noč je z železno pestjo izboljšal strašne razmere v ubožnicah in hiralnicah, sklenil sezidati prepotrebni novi magistrat, tržnico, ljudsko kuhinjo, elektrarno, klavnico itd., izdelal
načrt za ureditev pravnih razmei-nižjih mestnih uslužbencev ter preskrbel tudi za pokritje tozadevnih izdatkov s pravičnimi davki, ki bi prizadel v prvi vrsti tiste, ki so si nakopičili pred, med in po vojni velika bogastva, ne pa samo revežev, kjer je liberalna gospoda doslej vedno iskala potrebne dohodke. Segel je tudi v razmere pri Mestni hranilnici, povišal tam obrestno mero in pripravljal ustanovitev komunalne banke, ki bi financirala nova mestna podjetja.
Ti sklepi, namenjeni blagru revnih slojev, so pa zadeli v živo bogato ljubljansko „naprednjaštvo‘ in napenjali so vse sile toliko časa, da je
koruptni režim
ki davi danes vso državo, njim, njihovim žepom in njihovim bankam na ljubo razpustil legalno izvoljeno in legalno delujoče mestno zastopstvo, za vzrok je pa navedel poviša-aje plač mestnim uslužbencem. Na mestnem magistratu pa sedi danes
kakor v časih najhujšega avstrijskega terorja — vladni komisar.
Da bi dobila neznatna peščica „naprednjaške“ gospode za naprej zopet v roke mestno gospodarstvo in milijone Mestne hranilnice, je razveljavila zakoniti občinski volilni red ter zvarila takega, ki
tepta vsa demokratična načela«
Peščica ljubljanskih bankokratov in od njih odvisnih priganjačev je hotela z novim volilnim redom prisiliti Uttbljansko prebivalstvo, da klone glavo pod njihovimi biči.
To je končno vzbudilo ponos in samozavest ljubljanskega delavnega ljudstva, to je vse one ogromne večine ljubljanskega prebivalstva, ki si s poštenmi ročnim ali duševnim delom služi svoj vsakdanji kruh. Vse
socialno čuteče stranke so se zavedale, da hoče ljubljansko prebivalstvo brez ozira na posamezne pro-gramatične razlike složne fronte proti nasilju reakcionarnih mogočnežev, ker le tak enoten nastop more danes zlomiti bankokratski atentat na našo Ljubljano. V smislu enoglasnih zah' tev svojih volivcev so ustvarile vse socialne stranke za te občinske volitve
„Zve2:o delovnega ljudstva«,
ki je danes glasnica ogromne večine
ljubljanskega prebivalstva. Z „Zve-
zo“ hoče delovno ljudstvo manifes tirati enoglasno obsodbo
današnjega koruptnega režima,
ki je spravil našo državo in njeno prebivalstvo na rob propada. S to „Zvezo“ hoče delovno ljudstvo manifestirati proti^današnjemu režimu batin, korupcije, nasilja, podkuplje-
vanja, brezpravja, bankokratstva,
balkanizma, reakcije in socialnih
krivic. S to „Zvezo“ hoče ljubljansko prebivalstvo odločno pokazati
zobe režimu, ki cinično vleče za nos sestradano uredništvo, ki tepta naj-primitivnejše pravice delavstva in ki uničuje gospodarsko malega človeka sploh.
Nastop „Zveze delavnega ljudstva" je dalje enodušna manifestacija ljubljanskega prebivalstva za
Slovenije, ki so jo raztrgali in ji odvzeli še celo one pravice, ki jih je imela že pod Avstrijo, samo zato, da jo lažje eksploatira klika političnih špekulantov, ki so se pririli po vojni s čudnimi sredstvi do politične moči in davijo, izžemajo in plenijo „osvo-bojeno“ slovensko ljudstvo. Slovensko delavno ljudstvo je do grla sito demagoških fraz, o „osvobojenju“, „zedinjenju“ itd., ki tvorijo le krinko političnim špekulantom in nikdar sitim bankokratom, da s takim slepilom gospodarsko plenijo in politično
terorizirajo Slovenijo in slovensko delavno ljudstvo. Hnodušen nastop „Zveze delavnega ljudstva*' ja^pon-tana manifestacija za idejo MflK^jne demokratične in socialno 5j|lB|jfcne zedinjene Slovenije, ki jo iPSl^ra-diral vladajoči režim na nivo zadnje kolonije.
Nastop „Zveze delavnega ljud-stva“ je končno enodušna manifestacija širokih slojev ljubljanskega prebivalstva, ki tvori ogromno večino
za
avtonomno, svobodno, demokratično in socialno pravično Ljubljano,
ki je štirideset let ječala pod jarmom „naprednjaških porodic“ in bank. Konec rnora biti lažidemokratstva in lažinaprednjaštva. Prišla je ura, da mora končno tudi na ljubljanskem magistratu zavladati tisto delavno ljudstvo, ki nosi vsa bremena, a se ga je štirideset let porivalo izpred magistratnih vrat. Prišla je ura obračuna z dosedanjimi gospodarji Ljubljane, ura obračuna z onim režimom na ljubljanskem mestnem magistratu, ki ni poznal reveža ter ni imel ne volje in ne smisla za najpri-mitivnejša socialna vprašanja, z onim režimom, ki je v časih najhujšega pomanjkanja — odpravil celo mestno aprovizacijo na ljubo veletrgovcem. Štirideset let je napredna ljubljanska gospoda delala zase, sedaj hočejo delavni sloji ljubljan-
skega prebivalstva, da se dela zanje.
Ni ne vode, ne kurjave, ne razsvetljave, ne stanovanj, ne aprovizacije, ne ničesar in za vse to hoče „Zveza delavnega ljudstva“ poskrbeti z ener gičnimi koraki v smislu svojega delavnega programa. Da je ta njena volja resna in neomajna, je pokazalo že delovanje zadnjega občinskega sveta, katerega je pa vladajoči režim baš vsled tega protipostavno razgnal.
Da bo „Zvezi“ omogočeno izvršiti svoj, širokim slojem ljubljanskega prebivalstva posvečeni program, je pa dolžnost vsakega zavednega volivca, ki čuti na svoji koži pogubo-nosne posledice današnjega režima, od uradnika do ročnega delavca, da brezpogojno izvrši svojo volivno dolžnost in tako manifestira proti
ruš;lcem sloge delovnega ljudstva,
ki mu padajo v hrbet v najtežjem boju. V prvi vrsti morajo biti te volitve enodušna obsodba takozvanih Narodnih .socialistov*, ki so se vsled svoje odvisnosti od velikih ljubljanskih bank prodali oni kliki, ki je štirideset let gospodarila na mestnem magistratu in ki nosi vso odgovornost za dosedanji magistratih proti-ljudski režim in žalostno razsulo mestnega gospodarstva ter je povzročila razveljaljenje vseh, ljudskemu blagru posvečenih sklepov zadnjega občinskega sveta. Narodni socialisti1 so se s tem sami izločili iz
vrst poštenih ljudskih strank in čast vsega delavnega ljudstva zahteva, da obračuna s tem plačanim izdajstvom.
Enako mora delavno ljudstvo na nedvoumen način energično obsoditi izdajstvo Bemotove klike, ki pada delavnemu ljudstvu v njegovem naj-večjem boju v hrbet in ruši njegovo slogo, ki mu je danes potrebnejša kot kedaj poprej. S tem so se Brno-tovci vedoma ali nevedoma postavili v službo bankokratske gospode.
Pri volitvah gre za
čast in ponos
širokih slojev ljubljanskega prebivalstva, gre za čast ljubljanskega prebivalstva sploh, ki mora pokazati, da se ne ukloni nasilju, gre pa še zlasti za čast in ponos delavstva, ki mora pokazati, da tvori, ono ogrom-
no večino ljubljanskega prebivalstva, vsled česar mora biti tudi ono gospodar Ljubljane. Vse zavedno ljubljansko prebivalstvo, zlasti pa vso delavstvo bo volilo zato enoglasno samo edino svojo zastopnico, to ie
SErsreaco delovnega ljudstva.
tfrzite dne 3. decembra hrogliico u drugo skrinjico §
Krčevito se branijo očitka o izdajstvu.
Volilni boj za ljubljansko občino se je razvil do strasti. Najbolj se penijo v tem boju in jeze narodni socialci, ki so tako žalostno šli za oprode tistim, ki so vodili v Ljubljani štirideset let protidelavsko politiko. Vemo, da jih je sram, ker poljubljajo roko onemu, ki je ošvrknil ljubljanske volilce ne le s pasjim bičem ampak z gorjačo s tako silo, da ne bi desetltja več prišli k sebi glede sodelovanja v občinskem svetu ljubljanskem. Da, takemu dobrotniku treba da poljubiš roko, se mu klanjaš in mu opravljaš kulijevo službo!
Mestih se opravičujejo, po shodih J^ijmvah zagotavljajo in prise-zaj&HRo nedolžni. Resnica je pa le, m^pFšli sami k dr. Ravniharju ter da so držali dve železi v ognju takrat, ko so se pogajali z zvezo delovnega ljudstva, z namenom, da izdajo ali zvezo delovnega ljudstva ali pa stare demokrate, kar ni častno za može. Pri vsem tem pa ne gre toli-
ko za to, marveč glavno gre za to, da so se narodni socialci zvezali z ljudmi, ki so vzeli dvetretjini volilne pravice in neopravičeno razpustili prejšnji občinski svet.
V	tem dejanju tiči vse ogromno izdajstvo; to dokazuje, da se narodni socialci hočejo le igrati z delavstvom in socializmom.
Vse opravičevanje je morda za ušesa prijetno, a dejanja se z izgovori ne opraviči niti ne omili, ker se ni bilo potrebno odreči oropanim pravicam tudi tedaj ne, če ne bi se bili prodali onim, ki so vas in nas oropali.
Prepričani smo, da bodo narodni socialci to veliko napako uvideli kakor so že uvideli več napak, ki so jih napravili v zadnjih dveh letih.
Volilci sploh pa naj se v nedeljo zavedajo, da vsak duševno ali fizično delovni volilec stori isto izdajstvo nad seboj, če ne vrže kroglico v drugo skrinjico.
Zajednica in demokrati se zedinijo.
Zgodilo se je! Pisali smo že, da je boj med demokrati in zajedničarji le pesek v oči nepoučeni javnosti.
-	Te dni sta pa res, kakor se nam poroča, sklenila upravna odbora Jadranske banke in Slavenske banke (torej Kamenarovič in Praprotnik), da se združita obe banki. Zaradi teh dveh bank se je vnel prepir in nastali so stari in mladi demokrati, katerim so morali priskočiti na pomoč narodni socialci, ki se zavedajo svoje nenačelnosti.
Volilci, vprašamo Vas, kje je tukaj načelnost, kje je boj proti režimu,
o	katerem govore toliko stari demokrati in narodni socialci? Ta dogodek, upamo, bo prepričal tudi narodne soclalce, da so bili vsi, razen nekaterih voditeljev, opeharjeni.
Trgovski nastavljenci! Premišljujte!
Pomočniški zbor vodi pogajanja za zboljšanje vašega gmotnega položaja. Veste sami, da se vleče to gibanje že 4 mesece. Veste pa tudi, da imajo glavne vloge: Tori, mladinski kandidat na eni, Jelačin za-iedničarski kandidat na drugi strani.
Gremij trgovcev se je ta teden dvakrat sestal, da je razpravljal o svojih interesnih zadevah. Za pogajanja pa ni imel časa.
Sedaj pa Vas vabijo mladini in starini na volitve, ne pa na pogajanja!
Vaše mesto je v „Zvezi delavnega ljudstva"!
Brnot v volilnem boju.
S sklepom upravnih odborov obeh bank je podan tako jasen dokaz, da gresta obe stranki, demokratska in zajedničarska, v najlepšem bratskem objemu v volilni boj proti vsem tistim volilcem, ki jih je režim oropal volilne pravice, za oblast v Ljubljani, s katero bi vodili svojo dosedanjo politiko proti večini ljubljanskega prebivalstva.
Sklep, ki ga niso mogli odložiti do volitev, je še bolj jasen dokaz, kako silno teže po zmagi.
Atentat za atentatom na pravice ljudstva napravljajo ti ljudje. Volilci bodite pozorni, da Vas na dan volitev ne presenečijo!
Nihče naših volilcev naj ne ostane doma!
Za Vašo čast gre! Za pravice volilcev! In sovražnik je močan!
V	volilni boj posega tudi duhoviti Brnot Zvonimir. — Njegovo odvisno kolo v glavi se je v tem času trikrat zavrtelo in Brnot je zato trikrat svoje moško naziranje in prepričanje izpremenil. Ko je bil razpuščen občinski svet, je Brnotu narekovala oportuniteta, da se je nad razpustom zgražal, maščevanje obetal, boj prerokoval in pridigoval. Drugič, ko je stopil na plan. pa je Brnot že začel goniti lajno o pred-volitvah. Ko pa je po „Napreju“ razlagal svoje modrosti, je že vedel povedati, da so „Jutrovci“ edino dosledni in da jih je zato pustiti v miru. — Da, Jutrovci so dosledni, toda dosledni v teptanju delavskih pravic. političnih in gospodarskih.* — Čemu jih potem napadati, raje napadem proletarijat. tako je sodil Brnot. To izprerninjanje se je zdelo Brnotu potrebno, da je mogel razcepiti vse ljubljansko delavstvo objemajočo Zvezo delavnega ljudstva.
Brnota niso brigale krivice, prizadejane proletarijatu. Brnota so brigale predvolitve, ki so neizvedljive in nezmiselne. Bedi delavstva je Brnot nadrejal predvolitve. Ker pa je ogromna večina bila drugega Brnotu nasprotnega naziranja, zato je šel in hodi svoja pota. ker se še nikdar ni ravnal po načelu: večina odločuje.
Kakor je Brnot obsojal na eni strani razpust občinskega sveta, tako je bil v isti sapi vesel, da mu bo dana prilika, potisniti delavstvu v rebra strupen nož. Nož, ki naj onemogoči, da bi delavstvo kljub nasilju in krivičnemu volilnemu redu | izpričalo, da se proti njemu ne da vladati in da ne trpi krivic.
Zato je Brnot postavil svojo listo. — Listo, ki seveda gazi štatut, nasprotuje strankinim določilom, ti-
stim določilom, na katera prisega in se opira Brnot, kadar mu to prija, kadar odgovorja to njegovim osebnim namenom in nameram. Brnot pravi: tudi upokojenci naj pridejo do besede! Dobro je! Vprašamo pa Brnota: Kaj ni dano v socialističnem komunalnem programu skrbi za revne, vpokojene, delanezmožne važno mesto? Vprašamo Brnota: Kaj ne tvori skrb za vpokojene važno nalogo socialistične komunalne politike? Zakaj ne bi ostali socialistični kandidati zastopali tudi teh interese?
Na dlani leži: v zlobi ustvarjena posebna lista je zabeljena še z opravičilom najgrše demagogije! — Brnotu Zvonimirju je skrb za vpo-kojence deveta briga. Glavna in edina briga mu je bila razdreti Zvezo delavnega ljudstva. Tej brigi je vpregel tudi uboge vpokojence. Iz bede vpokojencev kuje Brnot svoj kapital.
Sedaj pridiguje Bi%pt'po shodih in priporoča to svojo listo. Taktiko pa je sedaj popolnoma izpremenil. Dočim je obljuboval za svoj mandat proletarijatu nebesa, pravi, da ne obljubuje sedaj ničesar. Demagogija, zloba je bilo njegovo početje takrat, dvakratna demagogija danes. — Danes ne obljublja ničesar, ker mora vedeti vsak otrok, da ne bo storil ničesar. Ničesar ni storil, za kar je bil plačan, tem manj bo delal tisto, za kar ni ^plačan. Čemu bi potem delal, tako misli Brnot. Ker pa sem storil demokratom s svojo listo uslugo, zato bom dnevnice gotovo potegnil še par mesecev. Ta Brnotova kalkulacija je rodila njegovo listo, ne pa organizirani proletarijat. Žal samo, da se delavci dajo izrabljati v take namene v veri, da je stvar odkritosrčna.
Zavarovanje rudarjev.
Novi zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 je pritegni! splošnemu zavarovanju tudi delavstvo rudarskih podjetij, dočim so bili zavarovani rudarji do 1. julija 1922 za bolezen pri bratovskih skladnicah, za nezgode pa pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, je postal v smislu novega zakona osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu edini nosilec bolniškega in nezgodnega zavarovanja tudi za rudarsko delavstvo. Rudarji so postali s tem novim zakonom deležni vseh samoupravnih pravic in važen faktor v pogledu razvoja modernega socialnega zavarovanja.
V	organizatoričnem pogledu so bile in so zato nujne nekatere izpre-membe. Predvsem, treba dobiti primerno podlago, da more osrednji urad za zavarovanje delavcev vršiti zavarovanje. — Zato predvideva
| novi zakon, da bo vršil osrednji j urad za zavarovanje delavcev svo-
I	je naloge potom svojih krajevnih organov. Princip enotne, vse delavstvo obsegajoče organizacije pa krši ta zakon sam, ki dovoljuje rudarskim podjetjem, ki imajo nad 2500 delavcev, lastne, vendar v okviru splošnega zavarovanja gibajoče se bratovske skladnice.
Z novim zakonom je bil podan torej nastopni dejanski stan:
Posle, ki so jih vršile doslej bolniške blagajne bratovskih skladnic v pogledu bolniškega, začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode pa* v pogledu nezgodnega zavarovanja, naj vrši po novem zakonu osrednji urad za zavarovanje delavcev potom svojih krajevnih organov.
In, osrednji urad je baš vršil priprave, da izvede reorganizacijo rudarskega bolniškega in nezgodnega
LISTEK.
F. E.:	'	Dalje.
Zgodovina socializma v Srbiji.
Zasebna last proizvajalnih sredstev povzroča nepravično eksploatacijo delavskih sil in le popolno podružabljenje proizvajalnih sredstev more smotreno urediti gospodarsko#življenje ter utrditi nov, pravičnejši družabni red. Tega pa more izbojevati samo delavstvo s političnim bojem, kakor se brez političnih pravic tudi ekonomsko ne more osvoboditi. In voditi te politične boje sistematično, to je naloga socialno demokratične stranke. Interesi delavskega razreda so pa isti po vseh državah, kakor je tudi njihova usoda v najožji medsebojni odvisnosti, zato mora biti de-liavsko gibanje nujno internacionalno.
Glede na vse to zahteva srbska socialna demokracija predvsem:
1. Splošno, tajno, enako in neposredno vo-livno pravico za vse državljane brez razlike spola, ki so dopolnili 20. leto. Volivni .sistem mora biti proporcionalen, mandati ne smejo trajati nad
2	leti in odpraviti se mora vsako omejevanje političnih pravic.
2. Neposredno ljudsko zakonodajo, široko avtonomijo posameznih upravnih enot in letno dovoljevanje davkov.
3. Splošno vojaško dolžnost in uvedbo milice, odločevanje o vojni in miru po parlamentu ter internacionalno razsodišče.
4. Popolno svobodo misli, zborovanja in združevanja.
5. Popolno enakopravnost žene.
6. Proglasitev religije za zasebno zadevo ter popolno ločitev cerkve od države in šole.
7. Posvetnost, obveznost in brezplačnost šolskega pouka.
8. Brezplačnost pravosodja in pravne pomoči, volitev sodnikov, odpravo smrtne kazni in od-
9. Brezplačnost zdravniške pomoči in pokopa, škodnino za nedolžne obsojence.
10. Progresivno obdavčenje, odpravo indirektnih davkov in carine.
Glede na delavsko varstvo zahteva srbska socialna demokracija:
1. Stvarno nacionalno in internacionalno varstveno delavsko zakonodajo po sledečih osnovah-
a) določitev normalnega delavnika, največ osemurnega;
b) prepoved otroškega dela;
c) prepoved nočnega dela za vse panoge, kjer to ni neobhodno potrebno;
č) najmanj 36 urni neprekinjeni počitek tedensko za vsakega delavca; in
d) prepoved plačevanja delavcev s čemurkoli razen z denarjem.
2. Nadzorstvo nad vsemi industrijskimi in obrtnimi podjetji, preiskovanje in regulacija delavnih odnošajev v mestu in na selu preko državne delavske pisarne, okrožnih delavskih nadzor-
nikov in delavske zbornice. Za higijeno mora biti povsod dobro preskrbljeno.
3. Pravno izenačenje poljedelskih delavcev iri poslov z obrtnim in industrijskim delavstvom; odprava naredbe o poslih.
4. Vse delavsko zavarovanje mora prevzeti država, v upravi tega pa prepustiti delavcem odločujoč upliv.
Poleg tega programa, ki je kakor smo že povdarili zgolj okrajšan izpisek erfurtskega programa, je sprejel kongres’še štatut za strankarsko organizacijo in na teh osnovah je delovala in se razvijala potem stranka prav do svetovne vojne.
VI.
Srbska socialno demokratična stranka.
Državni prevrat 1. 1903 je vzbudil torej tudi med srbskim delavstvom popolnoma novo življenje. Delavstvo je tega leta po dolgih desetletjih strašnega despotizma in reakcionarnosti končno vendarle kolikor toliko prosto zadihalo, si osnovalo lepo strokovno organizacijo z „Glav-nim radničkim savezom" na čelu, a obenem si ustanovijo v ,,Srbski socialno demokratični partiji" tudi krepko politično organizacijo. Obedve ustanovi sta vodili odslej usodo srbskega delavstva po razburkanih valovih tamošnjega političnega vrvenja, ki je bilo glede na strastne srbske politične borbe iH brezobizrne politične metode vsa leta prav do svetovne vojne več ali manj viharno.
(Dalje prih.)
zavarovanja, ko je izdalo ministrstvo za šume in rude nastopno okrožnico: ..Ministrski svet je na svoji seji dne 2. julija 1922 na predlog ministra za šume in rude sklenil sledeče: da se z ozirom na veljav-»ost zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 odloži spojitev rudarski!! bratovskih skladnic za pomoč v slučaju bolezni s splošnim delavskim zavarovanjem v celi kraljevini do 1. julija 1925. in se še nadalje pušča v pristojnosti rudarskih oblastev po odredrah rudarskega zakona.“
S tem rešenjein ministrskega sveta se je hotelo ministrstvo za šume in rude izigrati kot zaščitnica rudarskega delavstva!
Dasi rešenje samo ne pove, na podlagi katerega zakona je mogel ministrski svet izpremeniti zakon, je vendar skoro gotovo, da se je ministrstvo za. šume in rude oprlo na paragraf 211 zakona o zavarovanju delavcev, ki določa v svojem drugem odstavku: ..Izvajanje tega zakona se sme v posameznih delih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z odločbo minist' skega sveta odložiti najdalje do dne 1. julija 1925.“
Kdor pazno prebere to določilo, mora uvideti, mora spoznati, da govori zakon o delih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne pa o delili zavarovanju zavezanega delavstva. Zakon je pustil organizaciji mož-
nost, da odloži izvedbo zavarovanja v posameznih delih naše države, to pa le vsled morebitne tehnične, nikakor pa ne stvarne neizvedljivosti.
Zato pomeni to rešenje ministrskega sveta protiustavno izpremi-njanje socialnih zakonov!
Čim obvelja to rešenje ministrskega sveta, dobi rudarsko zavarovanje povsem drugo obliko. — V smislu tega rešenja bodo vršile bratovske skladnice i vbodoče bolniško zavarovanje, dočim bo nosilec nezgodnega zavarovanja za rudarje osrednji urad za zavarovanje delavcev. S tem rešenjein se iznova ustvarjata dva vspoiedna upravna aparata, ki dražita in zvišujeta na škodo delavstva — upravne stroške socialnega zavarovanja.
Separatnemu zavarovanju državnih železničarjev se pridružuje sedaj še separatno, v intencijah ministrstva za šume in rude, ter rudarskih oblastev zgrajeno socialno zavarovanje rudarjev!
Rudarji, vprašajte državne že, lezničarje, kako pojmuje ministrstvo saobračaja svoje socialne naloge, potem bo sodba o bodočem delovanju ministrstva za šume in rude še lažja.
—	Sodrugi rudarji iz Srbije, pa so obsojeni, da bodo čakali še do leta 1925 na izvedbo socialnega zavarovanja. —
Organizacije rudarske, zganite se! Delodajalci so se zganili in žanjejo že prve sadove. —
Ljubljanski volilci!
Danes v soboto ob pol osmih zvečer
volilni shod
v veliki dvorani hotela Union.
Udeležite se shoda!
Iveza Delovnega Ljj&adstva.
POLITIČNI PREGLED.
Vladna kriza. Ljubljančane te dni prav malo zanima vladna kriza. Mislili bi nehote, da pomeni grobna tišina o tem važnem vprašanju bližajočo se — katastrofo. V Belgradu in Zagrebu pa nepretrgoma stikajo glave politiki in politični diletanti, kako in kdo bi se prej pririnil do ministrskih stolcev. In vendar je ta tihi boj kreposten, čeprav je sebičen. Demokrati zopet iščejo zvez v Zagrebu, radikalci pa premišljujejo, kako bi jo iztuhtali, da bi na lep način napravili novo vladno koalicijo, pa naj si bo s Petrom ali Pavlom. Značilno je zlasti, da so srbijanski radikalci pričeli nastavljati pasti pre-čanskim kalinom, ki so s takim navdušenjem sprejeli zagrebško resolucijo. Celo Davidovič, Protič in drugi politiki in strankarji naglašajo, da pomeni zagrebška resolucija spoznanje in priznanje edinstvenosti in zbujene težnje po sporazumnem delu v državi in za državo. To je vsekakor velik preokret na zunaj, ali je v notranjosti srbske buržoazije ta preokret tudi dejansko nastonil, je drugo vprašanje, in če je nastopil, potem ni nobenega dvoma več, da je sedanja režimska koalicija blizu svojega — finis coronat opus. Le eno dejstvo lahko kenstatiramo, to je, da je sedanji režim povsod obsoviažen. In to je največja zasluga režima samega. Krona vse0'a pa je, da je tudi Pribičevič šel pogledat v Zagreb.
Kai je s hrvatskim blokom? Hrvaški blok še vedno ne ve, ali bi šel v BeDrad ali ne. Načelno je za to, da gre. Ima pa še vedno pomisleke. Zaupa Protiču ter skuša poiskati zbližanje s srbskimi agrarnimi strankami ter tistimi Srbi, ki so prepričani, da je v interesu obeh narodov, če se doseže sporazum in se uredi politika v zinislu zahtev naroda. Blok je za miroljubno, a odločno zunanjo politiko. Stališče blokašev je torej povsem nejasno. V zmoti so pač blo-kaši, če mislijo, da dobe v sedanji
skupščini zaveznike med radikalci ali demokrati za revizijo ustave. Zaupanja ne zasluži niti Protič, čeprav je baje izjavil, da je vidovdanska ustava nesreča, ter da bi bilo treba kreniti k narodni politiki leta 1918. Protičcva izjava je poklon bloka-šem, prav nič drugega, zakaj Protič je "o svoi: naravi celo manj demokratičen možakar kakor Pašič, ki ga že predobro poznamo.
Kaj pravijo Srbi o prečanih.
Srbi pravijo:	Preden smo zavoje-
vali vas, prečane (Slovence, Hrvate in Vojvodince), stno imeli svobodo in demokracijo. Sedaj ste pa vi, pre-čani, pokvarili vse; vso reakcionarno zakonodajo ste uveljavili pri nas. Pravite, da ste poslali v parlament civilizirane in napredne ljudi iz naprednejših krajev, pa so to nazadnjaki, da je nas sram pred njimi. Policiste ste poslali, ki so virtuozi edino v tem, da so jim najslabši zakoni vzor, in so vse prinesli v Srbijo. Seveda, Srbi ne razumejo tega, da se to pri nas imenuje naprednost in civilizacija.
Balkanske zveze ne bo, pravi Ninčič, čeprav pišejo listi o njej. Nin-čič že ve!
Italijanska zbornica in senat sta
dala Mussoliniju in njegovi vladi popolna pooblastila glede eksekutivne oblasti za eno leto. Zbornica je od-godena.
Sonnino umrl. V Italiji je umrl, zadet od kapi, stari Sonnino, ki je bil nekaj časa tudi predsednik vlade. Kot diplomat je služil v Madridu, Berlinu in na Dunaju v svojih mlajših letih.
Pogodba glede sanacije Avstrije podpisana. Zasužnjenje Avstrije se je izvršilo s podpisom pogodbe, po kateri nastavi za Avstrijo zveza narodov svojo kontrolo. Arbeiter-Zeitung pravi, da jc s tem zločin buržoazije nad neodvisno Avstrijo izvršen' ter da bo šlo delo socialne
demokracije sedaj za tem, da se Avstrija hlapčevstva zopet osvobodi.
Orientska konferenca se vrši v Lausannu. Poteka konferenca še precej mirno. Očividno zmaguje načelo prostosti morja. Le Anglija in Francija se bosta težje snorazumeli glede petrolejskih vrelcev v turški državi. Turčija dobi posest v Evropi, Bulgarija in Jugoslavija pa prosto izhodišče do morja brez posestne pridobitve. Italija se zlasti boji, da bi Jugoslavija iskala izhod na Jadransko morje. Na konferenci podpira Turčijo zlasti Rusija. V imenu Rusije pride na konferenco tudi Či-čerin, doslej pa zastopa Rusijo Ra-kovskij. Konferenca se' najbrže postavi na stališče glede vrelcev, da je to vprašanje interno turško. V nekaj tednih že izvemo, kakšno kukavičje jajce so izlegli na tej orientski konferenci.
Nova nemška vlada. Dočim je prejšnji kancelar Wirth vladal s katoliškim centrom, demokrati in socialnimi demokrati, bo vladal Cuno z bavarsko ljudsko stranko, centru-mom (katoliki) in demokrati. Cuno se doslej ni bavil s politiko, vendar stoji najbližje centrumu. Socialni demokrati niso stopili v vlado ter bodo z ozirom na položaj Nemčije
ostali v milejši opoziciji. Nova vlada utegne krmariti Nemčijo pač le nekaj mesecev. Cuno je republikanec.
Razmerje strank v nemškem državnem zboru. Nemški državni zbor šteje sedaj 459 poslancev, ki se dele v naslednje stranke in skupine: 173 zedinjenih socialnih demokratov, 68 centrumašev, radikalnih nacionalistov 70, nemška ljudska stranka 20, komunisti 15, bavarska kme-tiška zveza 4, hanoveranca 2, brez-strankarja 2.
Na Grškem im(pb zopet novo vlado. Novo vlado je sestavil polkovnik Gonatas.
Na Grškem so usmrtili prejšnje ministre. Dva so pomilostili. Anglija, Francija in Zedinjene države odrečejo zaraditega finančno pomoč Grčiji. Tudi na lausannsko konferenco bo ta dogodek vplival neugodno zlasti na potožaj Grčije in tudi doma bo razburil duhove.
Clemenceau je v Ameriki pogorel. Potoval je v Ameriko, da bi prepričal Amerikance, kako potrebno je brzdati Nemčijo v zmislu francoske politike. Pravil je tam, da,snuje Nemčija z Rusijo in Turčijo maščevalne načrte — pa je dobil krepko brco.
DNEVNE VESTI.
Vabilo na naročbo. Zunanjim naročnikom prilagamo poštne položnice in jih prosimo, da naročnino takoj obnove.
Zveza delavnega ljudstva je
priredila tekoči teden mnogo volilnih shodov v Ljubljani. Vsi shodi so uspeli lepo.
Predavanje v Delavskem domu
se bo vršilo zopet v sredo, dne 6. :. m. ob pol osmih zvečer na Turjaškem trgu 2. Predava šef-zdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, g. dr. Demeter Bleiweis.
Uradniško pragmatiko mlatijo poslanci v belgrajskem odseku ter se praskajo za ušesi, češ, da leti iz nje sama slama. Tudi zloglasno četrto točko o kršitvi politične svobode so sprejeli. Proti je govoril so-drug Divac; vsi drugi poslanci (tudi demokrati) so glasovali za famozno določbo. Kje je poslanec Reisner? Kje je Deržič?
Narodni socialisti so vajeni podpirati demokrate. G. Pustoslemšek je poročal, da so tudi v p ejšnjem občinskem svetu že bili sklenili, da bodo volili demokrata za ljubljanskega jjppana.
Državni nameščenci še ne bodo tako kmalu dobili službene pragmatike. Z „Jutrovimi“ tolažbami torej ni stvar resna. „Jutro“ ali nič ne ve, ali pa vleče uradništvo zaradi volitev. Oboje je pred' znost, ker je že neštetokrat povedalo dan, do kdaj bo rešen uradniški zakon, pa še sedaj nič ni in prav dvomimo, ali bo prišla tista nesrečna božična dnaginjska doklada za uradništvo. Ne veruje itak nihče.
Proti osemurnemu delavniku.
JDSa ski kandidat dr. Jože Bomnjc in socialno politični referent JDSar-skega generalnega štaba je objavil v ..Narodnem gospodarskem vestniku" članek proti osemurnemu delavniku.
Mestni delavci — ne zaslužijo pozornosti sedanjega demokratskega ljubljanskega komisariata. Občinski svet pod Peričevim županstvom je izdelal za mestne delavec službeni red, ki daje delavcem stalnost in p avno podlago za službeno razmerje. Razpust občinskega sveta je preprečil izvršitev tega sklepa, ki se pa sedanji režim nič ne briga zanj pa tudi sploh ne za mestne delavce. Agitirajo pa med temi delavci zajedni-čarji in demokrati. Da, da, tudi ti siromaki imajo volilno pravico, zato jim je treba zagnati nekaj — obljub, ki bi jih bili vsaj zdaj lahkcn izvedli, ko so imeli komisariat.
Osemurni delavnik odpravljen. „Jutro“ nič ne poroča, da je izšla naredba, s katero se ukinja osemurni delavnik.
„Jutrovci“ kličejo Davidovlča na pomoč. Davidovič je pisal „Ju-trovcem (na povabilo), da naj bodo demokrati složni. Pisal je pa „Ju-trovcem", ne zajedničarjem. Zajed-ničarje je torej Davidovič že v Zagrebu potegnil.
Konec NSS. Jadranska banka se v kratkem združi s Praprotnik-Žerjavovo „Slavensko banko". S tem ugasnejo denarni viri NSS, kar pomeni njeno združitev z J DS ali pa njen konec. Tozadevni skleni so že stavljeni v obojestranskih upravnih svetih.
Socialno delo zajednice. Generali zajednice so ljubljanski veletrgovci, ki bijejo ravno te dni najhujši boj proti več kot upravičenim zahtevam svojih uslužbencev, ki so danes najslabše plačan stan v Sloveniji. Kaj pravi k temu NSS?
Reakcionarni volilni red. V torkovem uvodniku „Slov. Naroda", glavnega glasila ..Jugoslov. zajednice", pledira eden zajedničarskih generalov, g. R. Pustoslemšek, še za reakcionarnejši volilni red, kot je sedaj. S tem je gospoda nehote odkrila, na čigavem zelniku je zrasel ta monstrum. In NSS se ne sramuje hinavsko zavijati oči, češ, da je tudi ona proti njemu.
Pozor pred antraksom. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nas prosi, da objavimo tole obvestilo: Kakor poroča šef stalne bakte.ijo-loške stanice v Ljubljani, se je zadnji čas pojavilo med domačimi živalmi precejšnje število vraničnega prisada (Anthrax, Milzbrand). Ta zelo nevarna kužna bolezen se s kožami, ščetinami, žimo itd. obolelih živali prenaša posebno na usnjarje, krta-čarje, Sitarje in mesarje. Prvi znak jc nevaren tvor (pustula maligna) na infekciji izpostavijenih mestih, posebno na rokah in na obrazu. Vsak tak tvor je torej takoj javiti zdravniku, ki bo odredil potrebno zdravljenje in bakterijološko preiskavo. Delavci prej imenovanih poklicnih kategorij pa naj pazijo, da preprečijo pri delu vsako poškodbo kože in da vsako tudi najmanjšo ranico obvežejo z neprodirno obvezo.
Deset milijonov dolarjev Ble-rovega posojila zopet pošljejo Ame-rikanci. Radovedni smo, zakaj jih bo vlada porabila. Blerova skupina bo kontrolirala; je že poslala svojega zastopnika.
Trapasti stanovanjski davek je popruntal Brnot. Akcijskemu odboru je predložil najbrže Brnot pred meseci da\*čni načrt na stanovanja. Akcijski odbor gotovo ni imel časa računati, pa je sprejel oslarijo, ki mu jo jc prezentiral bolni veleum. Nekaj zgledov. Delavec, ki ima dve sobi. kuhinjo in mostovž, ter tri osebe, bi moral plačati Brnotovega davka
1000 K na mesec. Uradnik ima tri sobe, kuhinjo, majhno predsobo, štiri osebe, prostora tako malo, da niti oprave ne more spraviti v stanovanje in ta mož bo plačal Brnotovega davka 4000 K na mesec, dočim zasluži toliko komaj v enem mesecu. Delavci, koliko časa boste še gledali, da bo vas smešil tak človek? —
V	komunalno politiko spada tudi stanovanjsko vprašanje; toda ta politika zahteva zdrava, udobna stanovanja in pritegnitev sredstev, ki so na razpolago in ki se dajo zbrati, ne da bi pahnila prebivalstvo v grozne nehigijenične stanovanjske razmere, ki so že sedaj pod vsako kritiko. Polemika s takim je izključena.
Zakaj so se prodali NSS? Pri
izdajstvu NSSarjev je igral poleg njihove popolne odvisnosti od Jadranske banke glavno vlogo njihov državnozborski mandat. Liberalni starini so se namreč zavezali, da pomagajo „tovarišu“ Deržiču pri prihodnjih skupščinskih volitvah do mandata, če zapuste NSSarji delavsko fronto in poskrbe, da obdrži Ljubljano tista klika, ki ji je „gospo-darila“ štirideset let. No, pa oboji delajo račun brez krčmarja, kajti g. Ravnihar se bo obrisal za županstvo, g. Deržič pa za mandat.
Poraz zajedničarjev. Na sredinem ,.manifestacijskem“ shodu za-jednice je dejal dr. Triller, da more zmagati ta le tedaj, če se povzpnejo „mladini“ do ..nesebičnega junaštva" in dirigirajo par sto svojih vo-lilcev k zajedničarskim skrinjicam. Res lepa tolažba za NSS.
Integralni Jugosloveni. Po Ljubljani se širijo vesti, da se je vršil te dni v neki restavraciji blizu juž. kolodvora sestanek ljubljanskih Nemcev, sklican od zajedničarjev, kjer so ti Nemcem obljubovali, da jim vrnejo filhaimonijo in kazino (iz katere so vrgli mladini pred kratkim starine), če oddajo svoje glasove zanje. Ali je to tudi v smislu resolucij zagrebškega kongresa?!?
S.	Slavko Kaurič, predsednik Centralnega Sindikalnega Veča, tajnik Saobračajnih i Transportnih Radnika i Službenika, kandidat in nosilec liste komunistične stranke Jugoslavije v varaždinskem okraju je bil pred tremi tedni potrjen kot občinski svetnik v Zagrebu in je takoj nastopil s svojim otvoritvenim govorom. -
Iz stranke.
„Napreju“. Naše poročilo glede izključitve poslancev je resnično. „Naprej‘ pa skuša z zavijanjem varati sodruge. Da to so Vaši čisti računi in resnica!
Glasovi naših prijateljev.
V	album o morali. S. A. Cerkvenik odgovarja na članek s. B. v zadnji „Zarji“. Konstatiramo samo to, da stoji polemični članek s. A. C. kulturno jako visoko. Kdor ne veruje naj bere „Naprej“ od srede tega tedna. Več nimamo poročati o tem važnem fenomenu.
Brnotu v album. Kot stara so-cialistinja in mati osmih otrok si štejem v dolžnost, da napišem nekaj vrstic v odgovor na B. predavanje o morali, kajti mnenje, ki ga ima B. o ženi, ne morem mirno prenesti. — Neštetokrat mi je prišlo že na uho, da je prišel B. v socialistično stranko !e z namenom, da jo razbije. Dvomila sem o tein ali besede, ki sem jih slišala pri tem predavanju, so me prepričale, da je to istina, kajti B. prav dobro ve, da se pravi socializem brez ženinega sodelovanja ne bo mogel izvesti. A v tej vrsti socializma, kot si ga predstavlja B., pač ne bo mogla sodelovati nobena poštena žena, kvečjemu kaka „metrcsa“. Ne ve pa B., kakor se posnema iz njegovega predavanja, da so „met'ese“ mogoče le v kapitalistični družbi, v socialistični jih ne bo več, kajti prava socialistična diužba bo vzgojila žene, ki bodo zmožne vzgajati svoje
hčere tako, da ne bodo zmožne delati toliko gorja svojim sodružicam, kakor se to dogaia v današnji družbi. Tedaj, prijatelj B., ne bo žena več tako pokvarjena, da bi bila zmožna z veseljem gledati svojo tovarišico s kopico otrok s solzami v očeh, lačne in uničene zavoljo nje. V socialistični družbi to ne bo mogoče, mogoče je to le pri lažisocialistih.
M. Rakove.
„Naprej“ fopa čitatelje. Duhoviti „Naprej“ je prinesel članek, v katerem pravi, da je glavni odbor SPJ obsodil nastop krajevne organizacije ljubljanske s posebnim sklepom. To je pa laž. Radničke novine so le objavile članek, iz katerega je pa jasno razvidno, da‘je člankarja nekdo krivo informiral. „Naprej“ je v zavijanju resnice pravi virtuoz. To priznanje mu radi damo.
Brnot pravi, da ljudje rajši či-tajo ..Zarjo" kakor „Naprej“. Čita-telji že vedo zakaj.
Nasilje.
Od merodajnih strani smo izvedeli, da so dobile voliine komisije ukaz preprečiti volitev vsem onim našim voliiceni, ki bi sc ne mogli izkazati s kako legitimacijo. Nujno poživljamo vse naše volilce, da ne pozabijo vzeti s seboj enega ali drugega uradnega dokumenta (delavske knjižice, orožni list, domovinski list ali kaj podobnega).
Poslano/
Gospodu Inženirju Špičku, upravitelju državnega premogovnika v Velenju.
Ali se, gospod Špička, spominjate na čas, ko ste sredi zime vrgli celo vrsto delavcev na cesto? Sami delavci siromaki so bili to, odkazani edinole na zaslužek svojih rok! Posestnike, in take posestnike, ki vzdržujejo na svojem posestvu celo hlapce in dekle, ste pa pustili delati. Takih je bilo dosti, ki bi brez težkoč prenesli večtedenski, če ne večmesečni dopust. Toda ne, na cesto ste vrgli reveže, in vedeli ste zakaj! Imel sem takrat to nesrečo, da sem bil od delavstva izvoljen zaupnik in kot tak sem smatral za svojo dolžnost, da skušam popraviti krivico, ki ste jo mojim sodelavcem napravili. Tudi vsak drug pošten delavski zaupnik bi bil ravnal enako. Tega pa Vi, ki si skušate na vsakovrstne načine na račun premogovnika in države pomagati in ki imate vedno poln želodec jedi in pijače, niste hoteli razumeti. Ker pri Vas nisem mogel ničesar opraviti, sem se v sporazumu s svojimi tovariši obrnil na takratni „Osrednji urad državnih montani-stičnih obratov" v Ljubljani, kjer pa tudi nisem opravil ničesar. Kmetje, ki imajo doma maslo, jajca, perutnino, svinjino, klobase itd., — kar tudi vam, gospod Špička, dobro teklie, kajne, — so ostali lepo v delu, siromaki pa so morali na cesto ali pa prisilno v pokoj.
Ko sem pa uvidel, da najdem povsod gluha ušesa, sem se obrnil potom časopisja v javnost. In ker je bil končno tudi že skrajni čas, da merodajno mesto in javnost izve. kakšen upravitelj ste in kako gospodarite-z državnim imetjem, sem tudi v tem oziru objavil nekaj zanimivosti o Vašem paševanju. Namesto pa, da bi vsaj molče prejemali svoje grehe in šli v se, ste me dne 10. februarja 1922 brez odpovedi nenadoma odpustili iz dela! Z mojim odpustom se Vam je tako mudilo, da ste mi plačo za štirinajstdnevno odpoved poslali kar na dom. Prepričan sem, da, če bi šla ta plača iz Vašega žepa, bi bili gotovo zahtevali, da teh štirinajst dni odslužim, ker pa je šla na stroške države, se Vam ni zdelo škoda, vreči moje štirinajstdnevno plače kar tako skozi okno.
Interesi premogovnika prav gotovo niso beli merodajni za moj odpust, pač pa so bili, gospod Špička, merodajni Vaši osebni interesi. Vam namreč je šlo za to, da se me iznebite, ker ste se zavedali, da Vas in Vaše gospodarstvo poznam! Ubiti ste hoteli s tem činom dve muhi z enim udarcem. Prvič ste bili mnenja, da bom jaz vsled od-I usta moral zapustiti Velenje, in drugič ste hoteli statuirati zgled, ki bi naj svaril vsakogar, ki bi se upal nekoliko dvigniti za-
*) Za vsebino je odgovorno uredništvo le v zmislu tiskovnega zakona.
stor, pod katerim se skrivajo Vaše manipulacije, in pokazati Vas v solčni svetlobi takega kakršni ste. Zmotili ste se!
Po mojem prizadevanju se je okolo 19. julija 1922 v pisarni premogovnika v Velenju vršila preiskava. Komisija, ki je imela nalogo urediti poleg moje zadeve tudi še nekatere druge stvari, je sestojala iz zastopnikov rudarskega urada v Celju, generalne direkcije v Belgradu, rudarskega odseka v Sarajevu in predstojništva premogovnika v Velenju. Končno je bil navzoč tudi narodni poslanec Tokan.
Ali se spominjate, gospod Špička, kako se Vam je takrat tresel glas, kako ste bili ves obupani in kako so se Vam tresle tudi hlače? No, izmuznili in izmazali ste se, toda na način, ki ni bil dostojen upravitelja, še manj pa državnega uradnika. Vsak preprosti delavec bi se načina takega zagovora, kakršnega ste se poslužili Vi, sramoval do dna svoje duše. Izmazali ste se, oprali pa ne!
Gospod Špička, povem Vam danes, da ste napram preiskovalni komisiji vse zatajili. zavijali resnico in se prav drzno lagali.
Vedite, gospod Špička, da vse to, kar sem proti Vam pisal in pred komisijo izpovedal, vse v polnem obsegu vzdržujem.
Da se spozna tička, kakršen ste Vi, smatram za potrebno, da vsaj v okornih obrisih nanizam nekaj slučajev, ki jasno dokazujejo, kako znate zlorabljati zaupano Vam mesto v svojo osebno korist in dobiček.
Vi, gospod Špička, ste si dajali napraviti in popravljati sode za mošt za vašo privatno rabo na račun uprave premogovnika oziroma države.
Gospod Špička! Vi ste si za svojo lastno porabo prilastili toliko rudniške zemlje, da ste lahko redili do osem glav goveje živine, par konj in deset do petnajst prašičev. Po omenjeni komisionelni preiskavi, kjer ste, kakor rečeno, lagali, da se je kar kadilo, ste kakor v zasmeh — češ kdo mi pa kaj more — pomnožili svojo govejo živino še za dve glavi. Upam si trditi, gospod Špička, da ste si veliko rudniške zemlje prilastili za svojo privatno porabo na račun siromašnih rudarjev, med katere bi po pravici moralo najmanj polovica Vaše zemlje biti razdeljene!
Že pri prevzemu premogovnika po organih današnje naše države Vam je bila polovica zemlje odvzeta, vi ste se jo pa na račun rudarjev sukcesivno kar tako pod reko na tihem zopet polastili in celo še v večji meri kakor je to bil slučaj poprej. Tako ste postali na naš račun rudarjev, in kakor bom še povedal, tudi na račun dr-ave, domala veleposestnik. Veste, gospod Špička, koliko je treba zemlje za vzdrževanje takega obsežnega gospodarstva kakor ga imate Vi? Vsak kmetiški gospodar vam bo povedal, da je za to potrebno 30 do 40 joliov. Nailepše na stvari pa je, da si dajete vse to svoje obsežno gospodarstvo obdelovati na račun rudniške blagi jne, oziroma na račun države! Delavci in delavke, namesto, da bi delali na rudniku — in pri obsežnosti gospodarstva teh ni bilo malo, teh žernad —, ste med delovnim časom komandirali na delo za Vas. Dokler je oil gospod inženir Čuček še v Velenju, ste kot upravitelj državnega P emrgovnika dopuščali, da se je tudi njemu obdelavala zemlja na račun države.
Preračunajte, gospod Špička, koliko stotisoč je na tak način tekom par let v Vaš dobiček izgubila država. Lep patrijot ste, kaj ne! Konji, ki jih imate, se vodijo skoro vso leto v registru za vožnje pri rudniku in si tako pustite plačevati za vožnje Vaših konj na račun države tudi takrat, kadar delajo na Vašem gospodarstvu.
Vozove dela in popravlja rudniški kolar na račun države! Vozove kujejo v rudniški kovačnici na račun — države! Istotako se vam delajo in popravljajo plugi, brane itd. v rudniški kovačnici na račun — države.
Ves les, železo itd., ki se ga rabi na ta način, je last države, kar Vas pa oči-vidno pri vaši vesti prav nič ne moti.
Kje si je gospod Špička vzel les za pohištvo, ki si ga je dal delati v Šoštanju za gospoda Čučka? Kako je bilo to, da je mizar za izdelavo tega pohištva dobil polovico plače v Šoštanju, polovico pa pri blagajni premogovnika? Vi, kot odgovorni upravitelj, bi to morali vedeti.
Upam, da ne boste hoteli tajiti, da je 1 pod egido Vašega upravljanja prišlo že tako daleč, da se je pri rudniški blagajni že colo plačevalo žganje na račun — države! Tudi ste se preiskovalni komisiji zlagali glede neke pogodbe zaradi šestih glav goveje živine in glede Nakupovalne zadruge. Vi ste namreč trdili, da je Nakupovalna
rudniškemu konsumu .odpovedala kredit, ker se je konsum bil pri Nakupovalni preveč zadolžil. Stvar je bila nekoliko drugačna: Res je, gospod Špička, da je Nakupovalna zadruga v Ljubljani sicer večkrat opominjala rudniški konsum v Velenjd za plačilo, nikdar pa ni odpovedala nada-ijnega dobavljanja blaga zlasti moke. Ali zdi se mi, da je bilo nekaj drugega: Nakupovalna zadruga v Ljubljani se ni izkazovala — krokarije ni bilo — in zato je rudniški konsum v Velenju prenehal z nadaljnjim naročevanjem sam! Kaj se je s tem doseglo? Konsum v Velenju je rabil n ■ primer moke povprečno po dva vagona na teden, in ker se je dobava moke oddala nekim malim barantačem, so ti prvič dobavljali moko po posameznih vrečah, kar je povzročalo že samo na sebi občutno ka-lamiteto, drugič pa je bilo tako dobavljana moka do tri krone dražja kakor pa pri Nakupovalni! In sedaj, gospod Špička,- računajmo! Na vagon pride 10.000 kilogramov, razlika je torej 30.000 kron, tedensko pri dveh vagonih K 60.000.— , tekom enega meseca je potemtakem šlo rakom žvižgat reci in piši dvestoštirkleset tisoč kron! Te razmere, bolje rečeno, to „vzorno" gospodarstvo je trajalo vse mesece, dokler ni bit rudniški konsum odpravljen, na račun države. Izrecno poudarjam na račun države, ker so rudarji prejemali živež vedno po eni in isti ceni. Taki upravitelji kakor ste Vi, gospod Špička, spadajo na obtoženo klop
Gospod Špička! Vi ste v Velenju in vsej okolici poznat kot pivec, ponočnjak in razgrajač in temu primerna je tudi vaša kvalifikacija v splošnem oziru. Ako bi imeli le še trohico časti v sebi, bi bili že zdavnaj pobrali svoja šila in kopita ter izginili. Toda javno mnenje, ki še ni tako prepojeno z alkoholom kakor ste Vi, in ki vas obsoja, je že zdavnaj izreklo nad Vami svojo obsodbo in bodite uverjeni, da to resnica in pravica prodrla tudi Vašo debelo, hrapavo kožo.
Sedaj, gospod Špička, ko sem Vam vse to povedal, vas poživljam, da me tožile, ter mi na tak način daste priliko, da Vam dokažem to, kar vam tem potom Inčam v obraz, dokažem pred sodiščem. Ne bodite strahopetec!
Upanje namreč imam, da pred sodiščem, kjer se bom potrudil, dokazati vam še več, bo prišla pravica do veljave.
Andrej Martinšek, rudaav
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij „Zarje". — Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
Poziv na naročbo!
Koncem decembra izda ..Slovenska socialna matica" pesniško zbirko:
Tone Seliškar ^Trbovlje*1.
Vsakemu so lahko že znane pesmi najboljšega in najizrazitejšega predstavnika naše mlade umetniške generacije. V tej zbirki slika pesnik življenje sajastih in trpečih bratov. Njegove pesmi, katerih je bilo nekaj objavljenih že v Kresu, in katere je pesnik sam že recitira! na javnih umetniških večerih, so povsod zbudile navdušenje in pohvalo. Vse duševno in ročno delavstvo poživljamo, da si nabavi to zbirko pesmi. V vsako družino mora Seliškar-jeva pesniška zbirka „Trbovlje“. Kdor naroči knjigo do 15.' decembra in pošlje denar naprej, prejme broš. izvod za 30 K in vezan za 40 K. Opozarjamo, da bo po izdaji cena višja, vsled česar naj vsakdo takoj naroči. Na naročila brez denarja se ne moremo ozirati. Naročnina naj se pošlje na naslov „Slovcnska socialna matica" Ljubljana. Osebno morete naročiti zbirko v osrednjem tajništvu »Svobode", Ljubljana, Židovska ulica L, 1. nadstropje.
Najcenejša narodna
jed
so testenine „ PEKATETE“, izdelane že iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujem najpletnenitejše dele zrnja. Zato so najbolj redilne, pri izvrstnem okusu, iz istega vzroka, ter izdelane že iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako, da se doseže do 3 kratni volumen nekuhanih.