27
Šolske stvari.
Denarna kazen v prid ljudski šoli.*)
Pri odborovi seji slov. učit. društva govoril P. Stegnar.
§. 5. šolskega in učnega reda dne 20. avgusta leta 1870. se glasi: „Ako je uboštvo (šolskih otrok) dokazano in otroci iz šole ostajajo zato, ker nimajo oblačila, naj krajni šolski svet skrbi, da to potrebščino pripravijo tisti, katere veže postava.u
Kakor v Ljubljani, isto tako je na deželi, morda tu še več, dosta revnih družin, ki zarad pomanjkanja revščine svojih otrok redno v šolo ne pošiljajo, niti jim ne kupujejo potrebnega šolskega orodja; taki otroci ne spolnujejo svoje dolžnosti do šole, kakor postava veleva. Dolžnost šolanja je po naših sedanjih zakonih splošna, in za vsacega, in kdor ne uboga, zadene ga ostrost postave. Revščine pa tudi oblast ne more preobladati niti premagati, zato je §. 5. uč. reda jako važna točka nase šolske postave, po tem namreč bi se imele odstraniti vse zapreke, da se povsod in brez izjeme more spolnovati dolžnost v šolo hoditi.
Misliti bi bilo, da z ozirom na te postavne določbe šolskih zamud zarad revščine po ljudskih šolah ni, a vendar vsak učitelj in neučitelj ve dobro, da je ravno pomanjkanje obleke in potrebnega šolskega orodja dostikrat vzrok slabemu šolskemu obiskovanju in napredku, in da vkljub omenjeni postavni naredbi ne en reven otrok na deželi dosedaj ni rednejše v šolo mogel hoditi zaradi tega, da so mu drugi, to je tisti, katere veže postava, skrbeli za potrebno opravo.   Sicer
*) Sestavek ta je tudi zunaj učiteljskih krogov prevdarka vreden; zato ga iz „UČit. Tovarša'1 vzamemo tudi v naš list.
Vred.
dobro vemo , da je tu in tam že kako dobro in žrtvo-ljubno srce kupilo nekaterim otrokom obutve, obleke i. dr. A taki dobrotniki so tako redki, da je prejšnja izjava glede večine šol po kmetih popolno opravičena, in da pojedine podpore tu ne moremo jemati v poštev, posebno ne, če imamo celo armado revčkov pred očmi, ki jih štejejo vse šolske občine na Kranjskem.
Kje je toraj iskati pomoči?
Menda ne sodimo napačno, ako pravimo, da je vsaka posamesna občina dolžna skrbeti za svoje reveže.   Iz ob činske blagajoice bilo bi toraj zajemati pomoči,   kakor se dobiva tudi   podpora   onemoglim   starčkom   in   zapuščenim sirotam; a vsaka srenja se revežev boji, in tujca pošiljajo od   srenje do srenje,   ako le morejo,   spravijo ga   v njegovo   domovino.    Navadno   tudi   srenje   nimajo denarja v to   na razpolaganje,   povikšati   občinske   dohodke po nakladu na davke pa ni tako lahka stvar, ker se temu vsaka srenja   krepko ,   a tudi   ne   brez vzroka, zoperstavlja, a občine tudi pri najboljši volji ne morejo s svojim imetjem gojiti toliko človekoljubja,   da bi vse lačne v svoji občini nasitile, vse žejne napojile in nage oblekle.    Isto tako   in   tudi   še manj   pa morejo skrbeti za tiste otroke, katere postava kliče, da bi jim naprav-Ijale obleko in zakladale jih s šolskim orodjem. —  Kar srenje ne morejo storiti, to so po mestih tu in tam, na pr. pri   nas   v Ljubljani   v   roke  vzela   razna   društva ; napravljajo se veselice,   h katerim se vabijo šolski prijatelji in mladinoljubje.    Vse to   je lepo ,   hvale in priznanja vredno,   a to vse   vendar le še   bolje   dokazuje, da je težavno izpeljati   §. 5.  šolskega in  učiteljskega reda. — Po mestih   se veliko   stori   za   šolsko  mladino, a kako je po selških šolah? Kje jemati novcev »a podporo ubogim otrokom?    Postava je naiožila dolžnost občinam,   a   odprla ni virov,   kjer bi se zajemali  dohodki za take namene.    Ako se je v resnici  hotelo revščini,   ki vpljiva na šolo,   v okom priti,   določiti bi s» bil moral vsaj en gotov dohodek,   in po mojem mnenji bi bil najbolji oni   v §. 82. deželne šolske postave pod številom 3 določen.
Glasi se: „Izvanredni dohodki penzijskega zaklada so: 3. kazenski denarji, kateri se vplačujejo vsled kazenskih sodeb šolskih oblasti."
1.     Na tanko mi ni moč povedati, koliki so ti dohodki. Ako računamo za vsak okraj po 50 gol d. kazenskega denarja, je od 11 okrajev okoli 600 gold. S to svoto pač ni penzijskemu fondu toliko pomagano, kakor bi bilo to šolstvu na korist. Ako pa na obresti od onih 600 gold. ozir jemljemo, potem je ta pri-pomoč penzijskemu fondu neznatna, mogoče pa tudi ne toliko potrebna, ker je fond po mojem mnenji že precej velik, troški pa ne veliki. Sicer se sliši, da je mnogo starih učiteljev, ki bodo kmalu šli v počitek; a dokler je pomanjkanje učiteljev, se ne bodo silili v pokoj, a tudi sami se ne bodo šoli odtegovali, dokler jim moči popolnoma ne odrek6. Zato menim , da penzijski fond ne bode tako hitro oslabel, in lahko se odpovč dohodkom iz kazenskega denarja.
2.     Velike važnosti bi bila ta prenaredba , ker bi na deželi vsak sum izginil, da učitelji samo zaradi tega šolske zamude tako vestno zapisujejo in naznanjajo šolski gosposki, da jim več prihaja v penzijski fond. Nasledke denarnih šolskih kazni morajo učitelji najbolj čutiti, ker jih stranke večkrat napadajo in z debelimi psovkami pitajo. — Kaj pa stariši doma v pričo otrok o učitelju govorč, kako škodljivo to vpliva na šolsko disciplino, to se da komaj misliti. Prva skrb merodaj-nih krogov morala bi biti, da se vsak sum odstrani, ki učitelja dela krivega, da zadene stranko kaka nezgoda zarad prestopka šolskih postav. Tu naj bode omenjena tudi  ta  nepriličnost,   da  morajo občine same skrbeti
28
za šolske potrebščine,  kar učiteljem ravno tako mnogo britkega na glavo nakopuje.
3.     Ko bi se denarne kazni vporabile doma, kako koristno bi to bilo za šolo.
Kaznovani, dostikrat revež sam, bi se tolažil s tem: no, vsaj dobi plačane novce moj otrok nazaj, in če je premožen, bode manj nevoljen, ako ve, da se denarna kazen porabi kot milodar, in sicer tako, da stroški pri-uašajo najlepše obresti, ti so: omika miadine in spoznanje skritih talentov, ki bi bili sicer izgubljeni.
4.     Tudi na javno mnenje o šoli bi to dobro-dejno vplivalo. Stariši bi se prepričali , da šolske gosposke res največ čislajo omiko ljudstva, ker dejansko pripomorejo, da se dolžnosti do šole morejo izpoloovati. S čim se pač več vdanosti ia veselja do šole vzbudi, kakor s tem, da ^ola ne samo dušne hra?>e deli, temuč tudi za telesne p trebe skrbi.
5.     In ko bi se potem za ta kazenski fond našli še drugi dohodki, da bi se občinam bolj zdatno pomagalo, kar nemogoče ni, kakošno veselje bi se, zdaj ti, zdaj drugi šoli naklonilo! Kak praznik bi bil za šolsko občino, ko bi se mladina javno obdarovala z obleko! Koliko hvaležnih src bi se šoli pridobilo; koliko podpore bi na ta način vzbujena milosrčnost radodarno naklonila temu fondu !
6.     V podporo revne šolske mladine obrnjene denarne kazni zastran šolskih zamud bi dale tudi prvi povod, da bi občine še posebej kako svoto volile v ta namen , ter bi tako pričele zadostovati §. 5. učnega reda. Ko bi se ta nasvet vresničil, morali bi se tudi denarni ostanki , ki se niso porabili za šolske potrebščine pri taki šoli, odrajtovati v tak zaklad , se ve da le pod tem pogojem, da bi se proračuni ne ,,štrihali" tako , kakor se je to godilo prvo leto , ko je deželni zbor priredoval šolske proračune šolstvu na kvar, kar še sedaj nekatere šole občutijo.
Iz povedanega sledi, da bi bilo šolstvu jako koristno, ko bi se omenjena določba v §. 82 toč. 3 po poti  postavodaje   v navedenem smislu  predrugačila.
Ko bi se to zgodilo, potem nastane vprašanje: Kdo bode ta fond oskrboval in kako se ima denar porab-ljevati?
Kraj ni na šolskim svetom prepuščati ta denar, bilo bi najneplodnejše, prišlo bi tudi jako malo na vsako šolo, druzih dohodkov bi ne bilo nikakoršnih. Okrajnim šolskim svetom novo delo nakladati, ne gre, in bi tudi dosti prida ne bilo, ker bi imeli le z malimi svo-tami opraviti; zato bi bilo najbolje, da to stvar vzame deželni odbor v roke, ali vlada sama. Dohodki bi se skrbno na obresti nakladali, in o zimskem času bi se nakupila obleka ter razdelila med šolske občine.
To pa naj oskrbuje posebno društvo pod nadzorstvom dež. odbora ali vlade. Blago za obleko se bode kupovalo neu gros" (na debelo), narejati se bo dala pa dobrotnim rokam, obrtoikom, ki najceneje delajo ali pa v posilno delavnico, kar bi po privatnem potu ne bilo mogoče in brezplačno zgotoviti.
Ko bi pa oskrbovanje zaklada dalo preveč posla deželnemu odboru, naj bi dotično društvo sprejemalo novce neposredno od okrajnih šolskih svetov, ali pa posredno od deželske gosposke proti sprejemnemu listu. Pri obstanku kakega društva bi se bilo tudi nadejati, da bi dobrotni bogatini po smrti zapustili kak legat temu društvu. Do zdaj se še to ni zgodilo, ker nimamo takega zavoda z namenom, oblačiti šolsko mladino.
Tovariši, zagovarjajte to idejo, ako se Vam zdi tredna, pri učiteljskih shodih, okrajnih zborih, da boste vem gotovše vslišani.