POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
ZADRUGAR
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE ŽELEZNIČARJEV LJUBLJANSKE POKRAJINE
Št. 9	Ljubljana, 1. septembra 1943.	Leto XX
is—7lase malo gospodarstva—n
Pal j k Leopold:
Perutninar v septembru.
Letošnje jarčice sedaj že lahko pridružimo starejšim kokošim. Mladino denemo v skupno kurnico šele zvečer, nakar jo razvrstimo po gredah. Poskrbimo, da bodo imele vse živali dovolj prostora na gredi. Ker potrebuje vsaka kokoš 20 do 25 cm gredne dolžine, bo imelo prostora na meter dolgi gredi 4 do 5 živali. Grede naj bodo vsaj 50 cm od tal in v isti višini ter 40 cm narazen. Pritrdimo jih na stojala v zareze, da se grede ne premikajo. Okrogli koli odnosno ostrorobe letve niso primerne za grede. Letve naj bodo vsaj 5 cm široke in naj imajo posnete zgornje robove, ker le na takih žival lahko mirno počiva.
Preglejmo in temeljito obnovimo streho kurnice, da ne bo v jeseni in pozimi pronicala vanjo mokrota. Popraviti je treba tudi stene, da ne bodo živali pozimi v kurnici zmrzovale in bile na prepihu.
Sedaj je tudi najprimernejši čas nabaviti plemenske živali, ker imajo ko-košjerejci največjo izbiro. V pozni jeseni in spomladi bo seveda izbira manjša, a tudi cena znatno višja. Najzanesljivejše plemensko blago dobimo v rejskih središčih odnosno pri priznanih kmečkih ko-košarjih.
Posebno pažnjo in skrb je treba posvečati perutnini, ko se preperja ali misa. Da se bodo kokoši čimprej preperile, jih moramo dobro krmiti. V času p rep er jan j a ne smemo zato skopariti z žitom. Vsak dan jim natrosimo izmenoma pšenico, ječmen in tudi nekoliko koruze ali pa jim zamešamo žgance iz pšeničnega in ječmenovega zdroba ter dodamo na kljun in dan 10 do 15 g kostnega zdroba, ki vsebuje obilo beljakovin in apnenčevih spojin. Prav tako dobre so tudi zdrobljene sveže kosti. Tvorbo perja pospešujejo tudi sončično seme, deteljčni drobir, pusušene mlade koprive ter zelenjava, zlasti regrat, ki ga zrezanega pomešamo med mehko
krmo. Odpadlo perje je treba skrbno pobrati ter sežgati. Na ta način uničimo mnogo zajedalcev, ki nadlegujejo perutnino. Ko se stare kokoši preperjajo, jih ne spuščajmo v dežju na prosto. Dobro hranjene kokoši se bodo v suhem in toplem prostoru preperile v 4 do 6 tedni n. Velikega pomena je prav v času misanju prašna kopel, ki jo uredimo tako, da je zavarovana pred dežjem. V ta namen zadostuje že nizek zaboj, napolnjen s cestnim prahom, suho mivko in presejanim pepelom. Vanj primešamo tudi nekoliko apnenega prahu, žveplenega cveta iu tobačnega prahu, ki še prav posebno varuje perutnino pred zajedalci.
Pomisliti je treba, da zahteva žival za tvorbo novega perja mnogo več življenjskih moči in tudi redilnih snovi kot kdaj prej. Ker jih v hrani navadno ne dobi dovolj, jih odvzema drugim telesnim organom ter zato preneha nesti. Misa joče se kokoši so zaradi tega zelo oslabljene iu tudi manj odporne ter bolj dovzetne za prehlad in druge bolezni. Navadno čepe klavrno po kurnicah in ne kažejo več običajne živahnosti.
Zato poskrbimo, da se bodo kokoši čimprej preperile ter nam ob pravilni prehrani zopet prenesle in nato pridno nesle zimska jajca.
*
Popravek: V 8. štev. „Zadrugarja“ na str. 61 se mora 2. stavek v zadnjem odstavku 2. stolpca pravilno glasiti takole:
Navadno se začno preperjati najprej najslabše nesnice.
Pure.
Da bomo prihranili pico za pozneje, spuščajmo živali čim več na prosto pašo. Žito jim natrosimo samo zvečer, preden gredo spat. Pure, ki jih nameravamo zaklati, krmimo z žganci iz žitnega zdrobu in kuhanega krompirja. V prejšnjih časih smo jih navadno pitali s koruzo. Zdaj se jih pa gotovo ne splača dalj časa pitati z
žitom. Pure pitati v zaprtih prostorih ni niti priporočljivo, ker navadno' nočejo žreti. Najenostavneje jih opitamo, ako jun damo zvečer več žita kot običajno. Dve leti ^tarih pur, ki smo jih določili za pleme, sploh ne smemo krmiti preobilno z zrnjem. Tem pa nudimo čim več zelenjave.
Vodna perutnina — race in go=L
Kokljam še vedno lahko nasajamo račja jajca. Če bomo mlade 1 ačke dobro krmili, bodo do oktobra in novembra povsem godne za zakol. Plemerikam dajajmo čim več zelenjave in le zvečer jim natrosimo zrnje. Skrbimo tudi, da bo račjak vedno suh in toplo nastlan.
Gosi, ki jih hočemo pitati, zaprimo v tesno kletko (1 m dolgo, 1 m široko ter 60 cm visoko). V tako kletko lahko zapremo dve gosi. Na dno jim denemo slamo. Pred kletko postavimo krmilno koritce in napajalnik. Gosem tudi ne sme manjkati iposoda z ostrim peskom in zdrob.jenim lesnim ogljem, ki jim služi za prebavo. Gos pitamo vsake tri ure izmenoma s prosom, z ovsom, z ječmenom, s koruzo, s korenjem, z otrobi, in krompirjem ter s posnetim mlekom. Žival tudi ne sme pogrešati zelenjave. Živali, ki smo jih dolo čili za pleme, spuščajmo redno na pašo in k vodi.
Skrb za domače kunce v septembru.
Po večini se začnejo kunci goliti v septembru. Poletna dlaka jim izpada, a raste jim nova, zimska. V času guljenja moramo živali dobro krmiti. Samic, ki se golijo, ne smemo pripuščati, sicer nam skote šibke in zanikrne mladiče. Menjavo dlake pospešimo, če damo kuncem večkrat v “mehko hrano nekoliko lanenega semena. Od časa do časa jim primešamo v mehko hrano ščepec žveplenega prahu, ki tudi pospešuje rast nove dlake. Prav tako je treba kunce večkrat skrtačiti in sicer na ta način, da potegujemo s krtačo proti dlaki. S tem odstranimo dlako in poživimo delovanje krvnih žilic.
Sedaj nam ne manjka primerne hrane za naše dolgoušce. Ker pa je trave vedno manj in je tudi kunci ne žro več s tolikšno slastjo kot prej, saj izgublja vedno bolj na redilnosti, nam razni odpadki z vrta in sadovnjaka dajejo bogato spremembo v prehrani domačih kuncev. Ker kunci zelo radi žro sadje, ,poberimo odpadlo in črvivo ter jim ga redno dajajmo. Zelo radi žro kunci listje kravjega ohrovta. Kdor je spomladi posadil vsaj nekoliko sadik te rastline, bo imel do zime dovolj zelenjave za svoje živali. Ker je kravji ohrovt zelo odporen proti mrazu, mu bomo liste po potrebi sproti obirali
do zime, nazadnje pa poruvali stebla in jih shranili za zimsko krmljenje. Kdo. razpolaga z veliko zelenjave, naj si pripravi takozvano silažo. Dobro okisano Urano pa si pripravimo le na ta način, da posodo zrakotesno zapremo in ne morda samo obtežimo s kamenom kot pri kisanju zelja.
Kdor si hoče nabaviti plemenske živali, naj jih poišče sedaj, ko imajo kun-cerejci največjo izbiro in so tudi živali najcenejše. Poudarjam pa, da se ne splača rediti manj vrednih križancev, ampak samo čistokrvne gospodarske kunčje pasme, kakor: ovnače, orjake, modre dunaj-čane in angorce. Ob tej priliki zavračam napačno mnenje nekaterih kuncerejcev, ki trde, da je nujno potrebno menjati vsako leto samca zaradi ..osvežitve krvi1 češ, da si z novim plemenjakom „zbolj-šajo“ svojo rejo. Največkrat se dogodi, da si z novim samcem rejo samo pokvarijo, ne pa zboljšajo. Kdor ima dobrega plemenjaka, naj ga mirno obdrži več let in pari z njim tudi samice-hčere.
Vsaj enkrat na teden temeljito očistimo hleyčke. Preglejmo tudi streho in jo eventuelno popravimo še preden nastopi deževno jesensko vreme. Zdaj je tudi najprimernejši čas, da kunčnico prebelimo z apnom.
Starim 'živalim priščipnimo z ostrimi kleščami predolge kremplje na nogah. Samice in samce, ki jih ne nameravamo več obdržati za pleme, opitajmo in zakol jimo, ko jim je že povsem zrasla zimska dlaka. Samice imamo še lahko skupaj, samce pa samo, če so kastrirani.
Že sedaj poskrbimo, da bomo imeli pozimi dovolj krme za živali. Zato si pripravimo zadostno zalogo sena, otave, korenja, .pese in dr.
iParjenje za letos raje opustimo, zlasti če nimamo dovolj prostora in hrane za večje število živali.
Koze v septembru.
V lepem vremenu spuščajmo koze čim več na prosto pašo, da se razgibljejo in čim bolj utrde. Kadar pa dežuje, jih imejmo v staji. Previdno jih krmimo zlasti z listi zelja in ohrovta, ker jih preobilno krmljenje napenja. Napeti kozi masirajmo vamp in ji dajmo piti kamiličen čaj in grenko sol. Ako to ne pomaga, pokličimo živinozdravnika.
Kozjak bodi svetel in zračen ter brez prepiha. Gnoj je treba odstraniti zlasti v poletnih mesecih redno vsak dan, ker se v hlevu hitro razkraja in ga zasmraja.
Ker bo skoro paše konec, je treba žival polagoma navajati na hlevsko rejo. Prehod s paše na hlevsko rejo pa naj se izvrši le polagoma. Zdaj je tudi skrajni
čas temeljito očistiti hlev, t. j. pobeliti stene in strop. Preglejmo tudi, če dobro drži streha in se dkna ter vrata trdno za pirajo.
Ako nam koza. ki se pase na prostem, ne daje več prejšnje količine mleka, je temu največkrat vzrok nezadostna prehrana. Zato ji od sedaj dalje dajajmo v hlevu več tečne hrane. Kozi dajajmo zdaj vedno več sena, pozneje pa tudi korenje in peso.
Kisanje (ensiliranje) zelene krme.
Za kisanje zelene krme v malem je najpripravneiša lesena kad ali na betonski valj, kakoršne izdelujejo cementni-narji za kanalizacijo. Trebušnate posode, n. pr. rabljeni so-di ki jim izbijemo eno dno, so za kisanje krme manj pripravni. Pri kisan ju zelene krme je namreč važno da je posoda nepropustna in stlačena zelenjava popolnoma tesno zaorta. da ne more vanjo zrak tudi tedaj, ko se hrani pri kisanju seseda. Betonskemu valju, ki ga lahko tudi nekoliko pogreznemo v zeml jo, napravimo 5 do 8 cm debelo cementno dno. Zelenjavo zrežemo z nož.i odnosno s slamoreznico, nakar jo v plasteh stlačimo v posodo z lesenim tolkačem. Tlačiti je treba zlasti ob robeh. da iztisnemo ves zrak iz zelenjave, ki ga vlagamo. Tudi je pravilno, da' napolnimo posodo še isti dan. da na ta način zabra-nimo zraku pristop v krmo. Ko je posoda do vrha napolnjena, pokrijemo zelenjavo z večjimi listi ohrovta ali pa s cunjo iz vrečevine ter z lesenim pokrovom, ki tesno zapira odprtino. Na to položimo na vrh še 20 cm debelo plast gline, ki jo po vsem površin razmažemo, da je posoda s krmo zrakotesno zaprta in ne more od nikoder zrak prihajati v silažo. Ker pa sčasoma glina razpoka in se tudi masa pri kisanju seseda, je potrebno večkrat glino orositi in znova razmazati. Da se glina prehitro ne osuši in razpoka se priporoča vložiti na vrh mokro cunjo ali vrečo. Po 6—8 tednih je zeleniava skisana in jo že lahko krmimo živalim Seveda usue kisanje le tedaj, če je posoda zaoral novsem zaprta, da ne more zunanji zrak uhaiati v silažo.
Z okisano krmo ali silažo krmimo lahko prav vse živali. V začetku jim dajemo le bolj malo, da se živali na okisano krmo privadijo. Pozneje pa dajemo n. pr. pe>-rutnini na kljun in dan 2 dkg, domačim kuncem po 20 dkg, kozi pa tudi do 1 kg na dan.
S kisanjem zelene krmo še najbol je iz koristimo zelenjavo z vrta in polja ter travnikov. Silaža nam pozimi najbolje nadomešča svežo krmo. Na ta način lahko docela izkoristimo zelenjavo, ki bi jo
drugače morali ali posušiti ali pa morda celo zavreči. Kisamo lahko vse vrste zelenih rastlin, kakor: detelje, travo, rCgra\ repno in pesino listje, zeleno koru/o, liste ohrovta in zelja ter sploh vso zele-Tijad, ki raste na vrtu.
Nabirajte želod za male živali!
Bliža se čas, ko nam bo hrast natrosil želoda na pretek. V prejšnjih časih so želod nabirali po največ za prašičjo krmo. Le prav redki rejci malih živali so obraj-tali želod in ga nabirali za zimsko prehrano svojih živali. V današnjih težkih časih, ko nimamo dovolj žita še za lastno prehrano, bi bilo nespametno', če bi puščali želod neizrabljen ležati na tleh. Želod je namreč izvrstna krma za vso perutnino in tudi koze se nanj privadijo.
Naj navedem redilno vrednost želoda. Zdrobljen ali zmlet neoluščen želod vsebuje: 10‘5% vode, 7'2% beljakovinastih snovi, 5'4% maščob, 65'6% škroba ter 10.5% vlaknine in 2‘8% pepela; oluščen želod pa:	15% vode, 6'5% beljakovin,
4"6% maščob, 65"5% škroba ter 5'6% vlaknin in 2'8% pepela.
Potemtakem ima želod sicer malo beljakovin in maščob, a dosti škrobnih snovi. Želod pa vsebuje poleg navedenih snovi tudi trpko in grenko čreslovino in prav zaradi tega ga živali nerade uživajo. Želodova čreslovina žival tudi zapira. Prašičev in ovac grenki okus čreslovine ne moti. Za krmljenje malih živali (perutnine in domačihh kuncev) pa se priporoča želod prej izlužiti. V ta namen želod oluščimo in zdrobimo, nakar ga skuhamo ter pustimo vsaj 48 ur v mrzli vodi. da se grenka in trpka čreslovina izluži. Izlu-ženje pospešimo, ako denemo v mrzlo vodo nekoliko sode (na 1 liter vode 10 dkg). Še najbolje storimo, da želod na zgornji način dvakrat lužimo'. Perutnini lahko dajemo suh izlužen želodov zdrob ali oa pomešan v mehko krmo. Ker pa ne vsebuje želod dovolj beljakovin, moramo dodati — zlasti nesnicam — beljakovinastih snovi v kakšni drugi obliki n pr. oo-sušene im zmlete koprive, detel ični drobir, zdrobljene sveže kosti, kislo mleko ali pinjevec itd. Na kljun in dan računamo 10—15 g želodovega zdroba. Ako bi dajali nesnicam večjo količino zdroba, bi nam nesle Tajca z zelo temnimi rumenja-' ki. Račja jajca dobe po želodu celo ne-orijeten okus. Izlužen želodov zdrob lahko dajemo tudi kozi zamešan v mehko krmo. Na dan ji damo do V kg že'oda. Preveč želoda pa mi prinoročljivo dajati zlasti mladim živalim. Želod, ki ga ne pokrmimo svežega', lahko posušimo in shranimo za zimo.
September na zelenjadnem in cvetličnem vrtu.
Zdaj še lahko sejemo motovilec, črni koren, špinačo, spomladansko čebulo ter zimsko solato, presajamo endivijo in kolerabe, proti koncu septembra pa posadimo šalotko in zimski česen, ki se loči od spomladanskega po mnogo debelejših glavicah, milejšem okusu in širših listih. Res pa je spomladanski česen trpežnejši in ostrejši ko zimski, a je manj rodoviten. Zeleni smo že v avgustu odstranili zgornje koreninice; zdaj jo v deževnem vremenu parkrat zalijemo z gnojnico. Paradižnikom trebimo še vedno zalistnike ter prikrajšamo vršiče. Nekateri trgajo liste, češ, da plodovi potem prej dozore. Zeleni listi presnavljajo hrano in jih zato pustimo na rastlini. V septembru presajamo rabarbaro. Zemljo pre j 60 cm globoko prekopljemo in pognojimo s kompostom. Sadike si pridobimo z delitvijo starih grmov. Posadimo jih vsaj 1 m narazen. Rdečesteibelnate sorte rabarbare ima jo manj kisline in so zato bolj priporočljive. Nasad rabarbare je treba obnoviti vsakih 6—7 let.
V drugi polovici septembra posadimo na cvetlični gredi tulipane in druge čebulnice v dobro s kompostom pregnojeno zemljo. Tulipane sadimo 8—10 cm globoko v skupinah 10—12 cm narazen. Zdaj tudi že lahko presajamo na stalno mesto mačehe, marjetice, potočnice in druge dvoletnice. Krizantemam odščipnimo stranske poganjke, da ostane na steblu le srednji, ki se bo razvil v velik cvet. Nabirajmo seme poletnih cvetic.
Kako obrezujemo špalirno sadno drevje po Loretteju?
Lorettejev način obrezovanja špalirne-g’a sadnega drevja ni nikaka novotarija, ampak že nad 30 let preizkušena metoda. Po tej metodi obrezujemo drevo poleti, ko rašča že pojema in so poletni poganjki debeli kot svinčnik ter že začenjajo na spodnjem koncu lese neti, kar se navadno dogaja proti koncu julija odnosno v avgustu. Po tej metodi je najvažnejše, da poganjek odrežemo pravočasno ter s tem drevo prisilimo, da uporabi vse svoje moči za raz-voj cvetnega pop j a in preprečimo nepotrebno izgubo sokov. Odganjke svinčniko-ve debelosti, ki so pognali na starem lesu, prikrajšamo na 1—2 cm (t. j. pustimo 3 do 4 liste od listne rozete, ki se nahaja v začetku odganjka). Ako manjka na tem in
onem poganjku listna rozeta, ga prikrajšamo nad tretjim Ustom. Nikoli pa ne puščajmo eden do 2 cm dolgih Šircljev brez listov. Letošnje poganjke, ki so pognali iz lanskega vodilnega odganjka, pustimo začasno neprikrajšane. Šele konec avgusta odnosno do srede septembra jih prikrajšamo nad 7. ali 8. popkom, da se spodnja očesa okrepe. V pozni jeseni ali v prihodnji spomladi skrajšamo te mladike od 8 na 3 do 4 popke. Vodilnice pa ostanejo nedotaknjene vse leto. Te prikrajšamo v pozni jeseni ali pa spomladi na primerno dolžino, kot to običajno delamo pri zimskem obrezovanju. Ako bi vodilnic ne prikrajšali, bi spodnji popki ne pognali in veja bi ostala pozneje na tem mestu gola. Ponovno poudarjam, da prikrajšamo na 1 do 2 cm dolžine le odganjke svinč-n tikov e debelosti, ki so pognali na eno in večletnem plodnem lesu. Po Loretteju odpade tedaj vsako nadalnje obrezovanje v jeseni in spomladi skoro popolnoma. Skrajšamo le vodilnice in odganjke, ki smo jih morda šele v septembru skrajšali na 8 popkov. Obrezujmo le z ostrim nožem — obrezačem in sicer tako, da je res povsem ravna, ker se takšna rana najprej zaceli. Vsekakor pa pustimo nedotaknjene tanjše dolge plodne vejice s cvetnim popkom na koncu ter krajše in daljše brstiče in brstike.
Lorettejev način obrezovanja je tedaj povsem lahek in enostaven. Pripominjam pa, da ne ustreza popolnoma pri močno rastočih sortah. V takšnih primerih se veliko bolje obnese pripogibanje odnosno privezovanje močno rastočih odganjkov v vodoravno lego, zaradi česar zastane v upognjeni mladiki pretakanje sokov ter se zato po vsej dolžini razvijajo cvetni popki in brstiči. Mladike smemo pripogibati šele od srede septembra dalje. Tudi ni za to delo mogoče določiti natančnega datuma, ker zavisi od mnogih okoliščin, kakor: vremenskih prilik, zemlje, podlage, sorte itd.
Lastniki manjših vrtov, ki gojite špalirno sadno drevje, poizkusite Lorettejev način obrezovanja, ki je za vsakogar povsem lahek in enostaven. Opustimo stare obrezovalne metode, ko smo poganjke pin-cirali že v maju. Ker je bilo tedaj drevo v polnem soku in razvoju, so pognali iz prikrajšanih mladik stranski poganjki, ki jih je bilo treba čez nekaj tednov zopet prikrajšati in čez nekoliko tednov še v tretje. Na ta način ni bilo pinciranja konca ne kraja. In kaj je bila posledica? Dobili smo brez števila poganjkov, seveda brez cvetnega popja in brez — plodov.
Damjan Vahen:	NOVO MESTO
(Zgodovinski oris.) — (Konec.)
S proglasitvijo svobode trgovine in obrti na kmetih v drugi polovici XVIII. stoletja, je mestna trgovina in obrt v Novem mestu popolnoma propadla. Leta 1786. je mestna gosposka prodala na javni dražbi celo stolpe mestnega obz dia. Ko pa je leta 1894. stekla železnica Ljubljana — Novo mesto, se je začelo mesto zopet gospodarsko dvigati.
Dolenjci so se za železnico borili s ko raj 30 let, dokler je niso dosegli z državnim zakonom z dne 16. decembra 1891. Prva lokomotiva je zdrčala iz Ljubljane do Grosuplja kot glavna proga 16. julija 1893., od tod pa v Kočevje kot stranska proga. Od Grosuplja do Novega mesta so železnico zgradili leta 1893. in 1894. Glavna proga od Ljubljane do Novega mesta je dolga 74'6?2. km, od Novega mesta do Straže 8'294 km.
Novo mesto ima lepo lego na visokem polotoku Krke, na griču, ki ga obdaja na treh straneh do 15 m visok breg. Jedro mesta tvori širok pravokoten Glavni trg, na katerem stoji leta 1905. prezidana mestna hiša in znamenita Berg-mannova hiša z arkadami. Na levem bregu Krke stoji stara frančiškanska cerkev, realna gimnazija, meščanska in ljudska šola, okrožno' sodišče, srezko poglavarstvo, ženska bolnišnica, okrožno sodišče in nekdanji kapucinski samostan, v katerem so nastanjeni uradi pošte, finančne kontrole in davčne uprave. Mesto ima električno razsvetljavo iz elektrarne na izviru Prečne v Luknji ter vodovod iz izvira Težke vode pri Stopičah.
Frančiškanska cerkev
v Novem mestu je dolga 30 m, prezbiterij je širok 6'5 m, cerkvena ladja brez kapel pa 13 m. Sedan jo frančiškansko cerkev so zgradili proti koncu XV. stoletja na stroške Elizabete pl. Karstberg na mestu nekdanje kapele sv. Lenarta, ki jo je podaril frančiškanom fe-rentinski škof 31. oktobra 1460. Strop cerkve je lesen in ometan. Cerkev
ima tri oltarje: veliki oltar sv. Lenarta, na moški strani oltar Presv. Trojce, na ženski strani pa oltar Brezmadežne Device Marije. Ko je junija 1664. uničil požar skoraj vse mesto, je pogorela tudi frančiškanska cerkev, ki so jo začeli še istega leta popravljati po načrtih kanonika Matije Kastelica; ob tej priliki so predrli zid in prizidali kapelo sv. Frančiška z grobnico rodbine pl. Raab, ter kapelo sv. Antona Padovanskega. V letih 1692.—1695. pa je cerkvi dal prizidati novomeški župan in zdravnik pl. Breckerfeld škapulirsko kapelo. Leta 1716. so postavili v cerkvi štiri nove oltarje: oltar sv. Frančiška, sv. Antona Padovanskega, veliki oltar sv. Lenarta in oltar v škapulirski kapeli; leta 1726. so postavili oltarja Brezmadežne in Presv. Trojice, leta 1730. pa so postavili pod korom oltar sv. Janeza Nepomuka in sv. Marjete Kortonske. Leta 1885. so postavili nov veliki oltar, delo kamnoseka Tomana iz Ljubljane, slike sv. Jožefa, sv. Alojzija, sv. Ludovika in sv. Bonaventure pa je naslikal slikar S i m on Ogrin, ki je poslikal tudi prezbiterij. Leta 1911 so cerkvi prizidali 1 urško kapelo, leta 1919. pa je slikar Simon Ogrin s svojim sinom Mirkom očistil in popravil slike v prezbiteriju in ladji, štiri slike v velikem oltarju, podobo Marije sedem žalosti in oltarno sliko sv. Frančiška ter poslikal s freskami 1 urško in karmelsko kapelo: leta 1921. je slikar Ogrin s svojim učencem Cirilom Škrajnarjem poslikal karmelsko kapelo s štirimi freskami in sicer blaženega Šimona Stocka, sv. Alfonza Ligvorija, sv. Terezije in sv. Katarine Si jenske. Cvar-
Novo mesto je križišče državnih cest Ljubljana — Karlovec Brežice — Zagreb, ter banovinskih cest Krško Straža— Žužemberk, na Toplice ter na Črnomelj.
Na desnem bregu Krke leži Kandira, ki jo veže s starim mestom širok železen most. Kandija ima svojo železniško postajo, moško bolnišnico usmiljenih bratov, grad Grm, ki ga je leta 1646 zgradil baron Mordax, leta 1866. pa ga je kupil kranjski deželni odbor, ki ie v njem ustanovil sadjarsko in vinarsko šolo, grad Kamen, ter samostan usmil jenih bratov: samos*an usmiljenih bratov je nekdanja graščina Nmi-hof. ki je bila zgrajena proti koncu XVI stoletja ter prezidana leta 1629., od leta 1892. pa služi za samostan.
Novo mesto je s svoio okolico in ugodnim podnebjem zelo privlačna letoviška in tuTsko-prometna postojanka: mesto ima številne drevorede in sprehajališča, tako Kapiteljski marof. Grm. Ljubljansko cesto, vsa širša okolica pa je znana kot „DoIina gradov11. (Ker smo v prejšnjih sestavkih objavili slike gradov, bomo pri hodnjič objavili kratke orise najvažnejših gradov iz „Doline gradov").

štnileukui vestnik.
ris. tipen ve
Nakupovalni termini za oktober 1943
Dne	Ljubljanski člani po abecedi	Za člane s proge ne glede na abecedo	Dne	Ljubljanski člani po abecedi	Za člane s proge ne glede na abecedo
1. IX.	A, B	Škofljica — Grosuplje vklj	8. IX.	M, N,	Brezovica — Borovnica Vrhniška proga
2. IX.	C, C,D, E	Višnja g. — Mirna Peč Trebnje —■ Št. Janž	9. IX.	P	—
			11. IX.	R, Ž	Verd — Rakek
4. IX.	F, G	Novo mesto loco Novo m. — Straža T.			
			12. IX.	S, T	1 D. M. v Polju Zalog
5. IX.	H, I, J	Čušperk — Kočevje			
			13. IX.	U, V, W	
6. IX.	K	—			
			14. IX.	—	Ježica
7. IX. | L, 0, Z		Kandija — Metlika			
clijan p. Bernardin Gregorič je naprosil Sigfrida grofa Gallenberga da bi naprav d križev pot. Križev pot je dal grof Gallen-berg zgraditi leta 1731. Prva kapelica je poleg samostanske cerkve, druga poleg ceste na Grm, na Grmu pa je bila zadnia postaja v cerkvici Božjega gnoba. ki je še ohranjena. Leta 1735. so prenesli postaje križevega pota v frančiškansko cerkev: od 14 postaj Kalvarije so 3 ohranjene in sicer 1. pri lesenem mostu, 2. v Kandiji in 3. Božji grob.
Novo mesto ima 5 velikih letnih sejmov in 12 mesečnih sejmov; vsak ponedeljek je tržni dan.
Trška gora.
Razdeljevanje racioniranih živil v mesecu septembru
Prehranjevalni urad Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Za nakup racioniranih in kontingen tiranih živil v mesecu septembru 1943 veljajo v Ljubljanski pokrajini sledeča določila:
A. Mesto Ljubljana.
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, se lahko nabavi:
t. Navadna živilska nakaznica (modre barve)
na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke;
na mesec: 2000gr živil za juho (1600gr riža in 400gr testenin), 500gr sladkorja 500 gr soli, 200 gr tižola na odrezek 801, 100 gr paradižnikove mezge na odrezek 802 100 gr pralnega mila in 100 gr toaletnega mila na odrezek 805;
na teden (vsako soboto): meso v količini, ki bo sproti določena proti odvzemu odrezkov 810, 811, 812 in 813.
Glede delitve maščob in drugih racioniranih živil bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2.	Dodatna živilska nakaznica SDI (za ročne delavce) na dan: 100gr kruha ali 82'6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
3.	Dodatna živilska nakaznica SDI II (za težke delavce) na dan: 200 gr kruha ali 165'3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr riža.
4.	Dodatna živilska nakaznica SDI + II + III (za najtežje delavce na dan: 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr riža,
5.	Posebna dodatna živilska nakaznica za kruh (za zavodarje, noseče žene itd.) na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
6.	Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let) na mesec: 1000 gr riža, 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade (in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gina odrezek 4).
7.	Dodatna živilska nakaznica GMb (za otroke od 3 do 9 let) na mesec: 5u0gr marmelade.
8.	Dodatna živilska nakaznica GMc (za mladino od 9. do 18. leta) na mesec: 500 gr marmelade.
9.	Nakazilo za nabavo marmelade (za osebe stare nad 65 let) na mesec: 500 gr marmelade.
10.	Dodatna živilska nakaznica za kruh za bolnike na dan: 100gr kruha ali S2‘6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
11.	Dodatna živilska nakaznica za meso za bolnike na dan: 180gr mesa.
B.) Občine v pokrajini.
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od ostalih občinskih preskrbovalnih ura (lov, se lahko nabavi:
1.	Navadna živilska nakaznica (rumene barve) na dan: 150gr kruha ali 124gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; ,na mesec: 2000 gr živil za juho (1600 gr riža in 400gr testenin), 500gr sladkorja, 500gr soli, 100gr pralnega mila, 100gr toaletnega mila na odrezek 301.
2.	Na dodatne živilske nakaznice SDI, SDI + II, SDI + II + III ter posebno do datno za kruh pripadajo isti obroki kakor v mestu Ljubljani.
3.	Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let) na mesec: iOOOgr riža, 500 gr sladkorja, 500 gr marmelade.
4.	Nakazilo za nabavo marmelade (za otroke od 3 do 9 let) na mesec: 350 gr marmelade.
* * *
Moka na vse nakaznice se izdaja v mesecu septembru v razmerju: na 25 odrezkov enotna, na 5 odrezkov pa koruzna moka,
&2L nalili ptfvilajtili>n
V	i-nauufaktiiiMii trgovini dobite: izgotoljene moške srajce in spodnje hlače — kratke in dolge;
moške maje in izmski triko ter tople moške in otroške nogavice; ženiške in otročje zimske vestje ter žensko svileno perilo; delene za ženske —< dekliške obleke v raznih barvah in lepih vzorcih; dober oksford za srajce ter rjavo kontenino (molino) in plenice; milo za britje in britvice; naramnice in podveze, dobro tekoče toaletno milo v steklenicah in kremo „Doly“, puder in šampon.
V	kratkem dobimo blago za ženske in otroške plašče.
V	špecerijskih poslovalnicah morete kupiti razen racioniranih in kontingetiranih živil ter drugih vsakdanjih potrebščin za gospodinjstvo:
dober domač pristen malinovec — prinesite s seboj oz. pošljite .steklenice; kondenzirano mleko v prahu znamke „Mamma“ v pločevinastih dozah in „B -raghi“ v kartonskih zavitkih ter „Nestel moko" za otroke znamke „Ma,mma“; grozdiče in dobre suhe bosanske slive;
sodo za pranje in jedilno sodo bicaribono, čokolado raznih cen in velikosti: papirne nepremočljive lončke in škatle iz lepenke za pošiljanje paketov; suho rolbo (lesene žlice raznih vrst, škafe, košarice in drugo), brezove metle in žeblje;
nagrobne lučice in sveče;
zobno kremo, pralne in čistilne praške in čistilo za čevlje; ribje in gulažne konserve ter paradižnikove zabele — zelenjadne in mesne — znamke „Meraviglia“, parketno pasto v dozah po pol kg in dober lipov čaj v zavitkih.
Zadružni gostilni. Poslovalnice na glavnem kolodvoru in poslovalnice v šiški nu dita še vedno po zmernih cenah okusna gorka in mrzla jedila ter pristna in zdrava vina, kakor tudi druge okrepčilne pijače.
Na obe naši gostilni opozarjamo člane iz Ljubljane, kakor tudi člane s proge, ki prihajajo v Ljubljano in vabimo, da jih .poselijo.
Dovoz blaga na dom. Ljubljanske člane opozarjamo, da oskrbujemo tudi dostavo blaga na dom. Kdor želi, da se mu blago dostavi na dom, naj svojo željo izreče pri naročilu blaga blagajnam v trgovini.
Kupujemo steklenice in to pol literske in zelenke po 14 del. Plačamo jih po najvišjih cenah.
Steklenice sprejemata obe špecerijski poslovalnici. Člani s proge pošljejo prazne steklenice lahko v zabojih, v katerih pošiljajo drugo embalažo.
Opozarjamo, da kupujemo le steklenice v velikosti, ki smo jih zgoraj navedli: vse steklenice morajo biti čiste, umite in nepoškodovane.
..Zadrugar" izhaja 1. vsakega meseca in stane celoletno 15"— L, posamezna številka VSO L. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. Z. L. P., Ljubljana, Cesta Soške divizije, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Bleivveisova cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnika nasled., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. — Odgovoren V. Jeršek.