1*» «•> - "T"** yr»»nikof. Ufloed dally Sunday» »d HaMsys. ETO—VEAR XXXIIL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški te npravatiki praataati MIT South Iawadala Ava MITBÛÎ LmdakTv* Talaphoaa, RoekwaU 4*04 Hata ja 96.00 KnUnd m womMhi autter January 1». 1IU. at Um »oaWaMaa al Gatow. llUaata. uaUar Um Act «f Cu»kt«m of Manh >. im. CHICAGO ILL.. PETBK. 24. JANUARJA (JANUARY 241, Subwrlptlon 16.00 Yearly ÖTEV.—-NUMBER 17 Acceptance for mailing at special rabe of postage provided for 11 «action 1108. Act of Oct 6, 1017. authorised an June 14. 1018. dva tisoč ubi- flh vrhunski CIVILNI vojni .« Balkanske države alarmirane ZREDNA SEJA TUR-SKE VLADEk Sofija. Bolgarija, 24. jan.— Uradno radijsko poročilo iz Bu-larešte, oddano danes' zjutraj, pravi, da so se rebeli, ki so za- edli policijske urade in mestno ¡¿o v Bukarešti, izrekli za lton-anje sovražnosti. Domneva je, I je bilo dva tisoč ljudi ubitih civilni vojni po vsej deželi, kupno število ubitih in ranjenih v tem tednu pa znaša okrog £000. Znano še ni, ali so bitke pre-ehale v glavnem mestti med gardisti in regularnimi četami. Sem dospela poročila se glase, da ■retolta nadajjuje zunaj javnega mesta, zlasti v Sedmogra-ki. Več mest v Sedmograški je I pod kontrolojrebelev. Novi rumunski notranji mini- ter Dimitrij Popescu je izdal lkaz, da morajo vsi civilisti od-iati orožje avtoritetam v 24 irah. Minister je zapretil, da bo-o oni, ki bi se upirali, ustrelje-M.. Sofija, Bolgarija, 23. jan.— olgarija, Jugoslavija, Ogrska n Turčija so silno razburjene |j;adi civilne vojne v Rumuniji. >em dospelo poročilo pravi, da c se rumunske čete v Crajovu, asi in Konstanti pridružita re-ielem. Slednji so aktivni skoro ■vseh mestih rumunske Sed-pograške, ostanku, ki ga je db-ržala Rumunija po dunajski onlerenci, na kateri sta Nem-ija in Italija odločili, da mora [dstopiti vefcji kos te province Ugrski. , ; HCivilna vojna divja med ru-nunsko Železno gardo in regularnimi vojaškimi Četami. Dik-»tor Ion Antenescu, ki ima na Ivoji strani le nekaj tisoč voja-tov in častnikov, ki so nasprotniki gardistov, je razglasil ob fdno stanje. Njegov apel za izpostavitev miru ni, kakor vse ke, dobil odziva. Bukarešta, glavno mesto, je ■rokah upornikov; prav tako Iruga. večja rumunska mesta. so že okupirali poštne urmi., več vladnih poslopij in telefonsko centralo. Glavna ra-|a v Bukarešti je pod »jih kontrolo.' iKrutvi izgredi, katerim je sle civilna vojna, so izbruhnili ■pondeJjek, ko je bil umorjen m;,Jor Doering, član nemške volilo- misije v Bukarešti. V So-fij* dospela poročila javljajo, ** ««mika urmada še ni direktno |m)mK|u v civilno vojno. Iz jrugih vesti se* izraža možnost, nemška oborožena sila kmalu intervenirala. Iz zaneslji-yih virov ne doznava, da bo ba ,r">' M mif red von Killlnger, |xxtlanik v Bukarešti, ^/.«1 ol/last v Kumuniji. Sa-Opdoz, morilec Doeringa, je bil p n^ ustreljen. Ankara. Turčija. 28. jan.— ^"Ja je )*)zvala nadaljnje če- | ' "r<»/ju po izbruhu civilne r-^ v Komuni ji iiv člani vla-' -« «tali na izredni seji, " razpravljali o kri- Avtna unija oklicala stavko Vlada posegla v konflikt Milwaukee, WiJ, 23. Jan.— —Unija avtnih delavcev CIO je včeraj oklicala stavko v tovarnah Allis-Chalmers Manufacturing Co., ki so takoj zaprle vrata. V boju je zavojevanih okrog 8000 delavcev. Okrog 2000 uradniških uslužbencev, inženirjev ter nadzornikov se ni pridružilo stavkarjem. Max W. Babb, predsednik kompanije, je izjavil, da je konflikt nastal, ko je bila zahteva unije glede zaprte delavnice odklonjena. Dalje je rekel, da je kompanija pripravljena na pogajanja glede plače in drugih zadev. Kompanija je nedavno dobila naročilo od vlade v vsoti $26,-000,000. Njene tovarne izdelujejo turbine za bojne ladje in druge potrebščine ter pritikline. Unija ni odredila piketlranja tovarn po oklicu stavke. Harold Christoffel, predsednik unije, je dejal; da bo unija vzela filmske slike vseh, ki bi skušali priti v tovarne. Proti stavkokazom bo nastopila po sklenitvi dogovora b kompanijo. James P. Holmes, član spravnega odbora federalnega delavskega departmenta, je naznanil, da bo skušal aranžirati konferenco med voditelji unije in uradniki kompanije. On je izrekel tudi upanje, da bo konflikt kmalu končan. Chicago, 28 jan.—Unija Farm Equipment Workers je naznanila. da «o člani pri sploinem glasovanju pooblastili svoje voditelje, da lahko okličejo stavko v tukajšnjih tovarnah International Harvester Co., če se bo še nadalje upirala zahtevam glede zvišanja plače. Za stavko je glaisovalo 8786 delavfcev, proti pa 429. Unija je včlanjena v Kongresu industrijskih organi zacij. Sinoči je bilo naznanjeno, da se bodo predstavniki unije in kompanije danes sestali na konferenci. v Večina Američanov za novi načrt „ i 68% podpira Rooseveltov načrt Princeton, N. J., 28. jan.— Najnovejše glasovanje zavoda za javno mnenje (Gallup Poll) je pokazalo, da 68 odstotkov vo-lilcev v Združenih državah podpira načrt predsednika Roose-velta za večjo pomoč Angliji. Šestindvajset odstotkov volil-cev je proti temu načrtu in šest odstotkov se ne more odločiti. Gornje je rezultat glasovanja na splošno, toda obenem so glasovalci označili svojo politično pripadnost in to je pokazalo, da je 747' Rooseveltovih in 62'* Wlllkiejevfih volilcev za načrt, 32% Willkiejevih in 209? Rooseveltovih volilcev je proti načrtu in po šest odstotkov na obeh straneh je neodločnih. WASHINGTON NAZNANIL POGAJANJA Z MEHIKO Gradnja letalskih in pomorskih oporišč OBRAMBA AMERIŠKEGA KONTINENTA Washington, D. C., 23. jan.— Tu je bilo naznanjeno, da se bosta Amerika in Mehika kmalu pričeli pogajati glede gradnje etalskih in pomorskih baz. Če bodo pogajanja usfc>ešna, se bo začela konstrukcija baz v prihodnjem mesecu na mehiškem zapadnem obrežju med kontinentalnimi Združenimi državami in Panamskim prekopom. Ena baza bo zgrajena na otoku Margariti v Magdalenskem zalivu ob koncu Spodnje Califor-nije, nadaljnja pa v okolišu Aca-pulca, ki leži 250 milj južno od glavnega mehiškega mesta. Možnost jo, da bo razprava tudi glede konstrukcije oporišč v Mehiškem zalivu, ki pa ne bo tako važnega pomena za obrambo ameridke hemisfere, ker Ima Amerika že baze v Karibej-skem por ju, tisoč milj proč od mehiške obale ob Pacifiku. 'in 'uaciji. Turški časopisi "■h«no pokvarili Nemčijo 1 « »h, Turčija odloč-I"l*ila, c* l km ta raztegni-na druge balkanske I.!«t Mkam piše: "Ako Nemčija i s vadi rs I s Balkan. itir< 'J* in Velika Britani-J»ta i* »žabi I i na svojo ob-Sli boa ta v boj. ruti Gradnjo obeh baz bi nadzira ameriški in mehiški veščaki ter inženirji, dočim bi bile na razpolago bojnim ladjam in le talom vseh ameriških držav. Pozneje bo, če bodo pogajanja uspeta** odrejena, .gradnja nadaljnjih oporišč pri Guaymasu, Salina Cruzu, Tehuantepecu in Californijskem zalivu. V teku pogajanj, ki se bodo nanašala tudi na ekonomske probleme, bo morda Mehika apelirala na Ameriko za posojilo za financiranje ojačanja svoje obrambe. Mehika je že informirala Washington, da bi rada dobila nekaj starih rušilcev, da poveča svojo pomorsko silo. Razgovori se bodo vršili tudi o izravnavi spora, ki je nastal, ko je Mehika zasegla lastnino ameriških olj nih kompanij. Glavna pogajalca bosta mehiški poslanik v Washingtonu Francisco Castillo Najera in državni tajnik Cordell Hull. Pri teh bo sodeloval tudi državni podtajnik Sumner Welles, ki je veščak v zadevah latinskih re publik. Welles in Najera sta imela že več sestankov v zadnjih dneh. Domače vesti CtkaAke vesti Chicago.—Do* 21. t m. je umrla Ana Koron, stara 78 let in doma iz Podgorja na Primorskem. Pokoj niča je bila vdova in mati pokoj nega. Johna Korena, bivšega tajnika društva 449 SN-PJ v Ciceru. Zapušča dva sinova in hčer ter več vnukov. Njeno truplo leti pri Zefranu, odkoder se vrši pogreb v soboto ob desetih predpoldne.—Dne 23. t. m. je umrla Mary Habjan, stara naseljenka, ki je 4* Živela 39 let. Doma je bila iz Cesnice in tu zapušča moža, tri sinove, tri hčere, brata^in sestro.—Poroke: Joseph Smuk in Helen Lankauskas (21&»v~- v Ii Washingtona Washington, D. C.—Najnovejša slovenska nameAčenka v federalni sluibi v glavnem mestu Združenih držav je Josephl-ne Stonich iz Pvebla, Colo., članica SN P J.—Pfl tretji inavgu-raciji predsednika Roosevelta je bilo tudi sledečih pet rojakov it Clevelanda: John Lokar ml„ John „Gornik ml., mestni svetovalec Edward Kovatič, Anton Zakrajšek in John Rožanc. T ' Samomor /ia farmi Harrietta, M^b. -Dne 21. ja> nuarja si je MihaerHal)jan na svoji farmi pognal kroglo v glavo. Star je bil 61 let in rojen v Kranjski gori na Gorenjskem. Bil je samski, v Ameriki je bil 37 let in tu zapušča brata, v Bellvillu, 111., pa sestro. Vzrok ni naveden. Iz Minnesota Ely, M in n.—Dne 20. t. m. je tu umrla Antonija Marolt, roj. Majerle, doma U Vojne vasi pri Črnomlju v Bell Jtrajini. £apu šča moža in dmfcstri. JSt Nov grob na vshodu Bridgeport, Conn.—Pred dnevi je tu umrla Frances ftoštu-riČ, vdova, doma od Ljutomera na Štajerskem. Tu je živela 27 let in ne zapušča sorodnikov Ameriki. Vesti is Clevelanda Cleveland.—Dne 21. jan. je umrl Frank Pi.rnat, star 56 let ip doma iz Velikih Poljan pri Ribnici. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo» hčer In polbrata. ANGLEŠKA OFEN Z1VA NA AFRIŠKIH FRONTAH Rekrut ustreljen v bitki Pontiac, III., 23. jan.—Ernent R. Eisele, 22 let star rekrut, ki se je skušal .izogniti vojašk službi, je bil ustreljen, njegov oče in dva deputija pa so bil ranjeni. Bitka se je vršila na farmi Martina Eisela, kamor «ta prišla deputija, da aretirata re-kruta. __ * Taka invazija n« bo prinesla zmage Nemčiji in Italiji." Razgovori med turškimi voditelji In angleško vojaško miaijo. ki je prišla v latanbul zadnji teden, se nadaljujejo. Londonska policija oboroiena z ameriškimi revolverji Worcester, Mass., 23. jan.— Joseph P. Carney, predsednik Harrington and Richardson Arms Co., je naznanil sklenitev pogodbe z angleško nakupovalno misijo, ki se nahaja v Ameriki. Ta določa, da kompanija izdela 25,000 revolverjev za londonsko policijsko silo. Naročilo znaša vsoto $300,000. londonski poli-taji niso bili doslej oboroženi z revolverji, puškami In uličnim orožjem. Clan vrhovnega sodiiča resigniral Washington, D. C., 23. jan.-Jame« Clark McReynolds, član federalnega vrhovnega sodišča in velik nasprotnik Rooaevelto-vega "new deals", je naznanil, da bo reaigniral 1. februarja. On je alar 7K let In član aodlšča )# itt 26 let. Predsednik Rooae veli bo s tem dobil priliko do imenovanja noveoa «ndniks Odkar je n* krmilu," je imenoval že p^t novih mo* za člane vrhov nega tribunals te dežele. Thomas pred kongresnim odsekom Rooseveltov načrt ograža demokracijo . Washington, I). C., 23. jan.-Norman Thomas, vodja socialistične stranke, je včeraj, ko je nastopil pred zborničnim odsekom za zunanje zadeve, argumentiral, da bo Rooseveltov načrt za večjo pomoč Veliki Britaniji, če ga bo kongres sprejel uničil demokracijo v tej deželi In pognal Združene države v ev rojmko vojno. "Nihče, niti angel, ki bi prišel iz nebe« in vprašal za tako veliko oblast, je ne bi smel dobiti," je rekel Thomas. "Ce in kadar bo šla Amerika v vojno kot posledica sprejetja tega načrta, moramo pričakovati, da bo ta totalna vojna. Boriti se bo morala ne samo proti Nemčiji in Italiji, temveč tudi proti Japonski, ki je povezana z o«iščem Rim Berlin." Pred odsekom je nastopil tudi Hanford Ma< Sider, bivši pomožni tojni tajnik In poslanik v Kanadi pod republikansko administracijo ter bivši načelnik Ameriške legije. Kakor Thomas, je tudi on svaril pred sprejel jem Rooaeveltoveg» načrta. "Načrt, če bo sprejet, bo uničil ameriško (»bliko vlade in dobili bomo diktatorja," je rekel M' KI der. 'Ta bi sankcioniral nena-povedano vojno." ., ; _ i Danea bo na«topll pred odsekom (silkovnik ('Harle* A. Lirtd Dve italijanski diviziji pognani v beg GRŠKE ČETE ODBI-LE NAPADE Kairo, Egipt, '23. jan.—Po padcu Tobruka, italijanske trdnjave in pomorske baze v Libiji, je btla naznanjena angleška ofenziva na drugih afriških frontah. Na vseh Italijani beže pred angleško oboroženo silo. Dve fašistični vojaški diviziji, ki sta branili Kassalo, angleško-egiptski Sudan, sta pobegnili v Eritrejo, italijansko kolonijo, ko jima je pretilo uničenje. Kassa-la js prišla pod angleško kontrolo zadnjo nedeljo. Italijani so se po bitkah s Angleži umaknili tudi s front na juinl strani Abeslnije. V teh so utrpeli velfke izgube. Angležem pomagajo v boju proti fašistom tudi abesinskl rebeli. Atene, 28. jan.—Divji italijan-ski napadi na grške pozicije v centralni Albaniji so bili odbiti, se glasi Uradno poročilo. Fašisti so uprizorili napade, da ustavijo prodiranje grških kolon proti Valoni, zadnji italijanski pomorski bazi v Albaniji. Poročilo dostavlja, da so grške čete okupirale nove pošto* janke na centralni fronti in obrežju. Dalje so dosegle nove uspehe v severni Albaniji in sektorju pri Tepeliniju. Več sto italijanskih vojakov js bilo ujetih v včerajšnjih operacijah. Grški Malci SO včesaj rabili sto italijanskih tovornih avtov na centralni albanski fronti. Vojaške čete so bile tudi bombardirane iz zraka. Struga, Jugoslavija, 23. jan.— Poročila z albanskih front pravijo, da so grške čete pričele utrjevati svoje pozicije v pričakovanju italijanske protiofenzi-ve. Ta omenjajo, da Je Mussoli-ni poslal osemnajst novih vojaških divizij v Albanijo v zadnjih dneh.„ ^^ Rim, 23."jan.-e.Tu Je bilo na-mignjeno, da bodo Nemci pomagali Italijanom v Libiji, da ustavijo Angleže, ki prodirajo naprej. Vrhovno poveljstvo J« sinoči priznalo, da so sngleške čete prebile trdnjavske črte pri Tobruku, zamolčalo ps je, da je ta baza padla. Drugo |M>ročilo pravi, da so italijanski letalci metali bombe na Prevezo, grško pomorsko, ba zo, Solun in Volus, luki ob KgoJ «kem morju, In na otok Krf. Bomb«*, katere so vrgli, so po rušile več skladišč orožja in vo jaških objektov. Kitajci potopili dve japonski ladji Pogajanja med * Indokino in Siamom Hongkong. 23. jan.—Kitajska časopisna agentura poroča, da so krogle, katere so sipale kitajske obrežne baterije ob reki Jangtse, potopile eno japonsko bojno ladjo Iti eno transportno. Veliko število članov posadk je utonilo. Druga vest pravi, da so Japonci utrpeli velike izgube v napadu na kitajske vojaške pozicije pri Ičangu. Japonci so bili pognani v beg, ko so je napad izjalovil. Singapore. 23. jan.—Poročilu iz Bangkoka in Hanoja naznanjajo pričetek pogajanj za Izravnav« * »rti med ;francoskt) Indokino in Siamom, ki je še izzval več krvavih obmejnih spopadov, v katerih je bilo mnogo vojakov ubitih na obeh straneh.. Francoske in slamske avtoritete še vedno vztrajajo na stališču, da so v pravem, zauno pa Se boje, du se spor lahko razvije v splošen konflikt, od katerega bo le Ja|K>nska Imela kori* sti. Ce bi dobila strategične pozicijo, bi lahko ogražala vse države okrog Kitajskega morja. Informacijo iz Hanoja, glavnega mesta Indoklne, omenjajo napore glede vzpostavitve direktnih dlplomatlčnih odnošajev s Siamom, ki so bili pretrgani v zadnjem novembru. Predstavnik indokinske vlade v Bangkoku Roger Gargereau je včeraj kon-ferlral s siamsklm premierjem Lunngom Songramom. Konferenca sicer ni prinesla konkretnih rezultatov, iirašena pa je PRIPRAVE V ANGLIJI ZA "BLISKOVITO VOJNO" tffln volj« za rtbnovo pogalitrrt nfh glede likvidacije konflikta. Hon gram je dejal, da se hoče direktno pogajati s Peta I novo vlado v Vichyju, ker so se prejšnji raz govori z administracijo francoske kolonije razbili, Iz zanesljivih virov Je prišla vest, da Amerika In Velika Brl tanija pritiskata na Slam in Indokino za mirno izravnavo kon flikta. Amerika je s svojim vpil vom preprečila nameravano si amsfco letalsko bomburdlranje Sa igo n a Ih drugih vočjlh tndo-kinskih most. Mnenje previadu Je, da Japonska podžiga spor med Indokino in Siamom. ■ Churchill napovedal ojačanje oborožene sile DEBATA O KON-ŠKRIPCI JI DE-LAVCEV London, 23, Jan.—"Velika Brl-tanija mora mobilizirati svojo delovno silo, moške in šenske, v prihodnjih šestih mesecih, ds bo lahko oborožila armado 4,-000,000 mož," je rekel premier WIn«ton Churchill v parlamentu, "Tako mogočno silo potrebuje za akcijo doma In na kontinentu." _ " - , * Iz premierjsve deklaracije je razvidno, da se Anglija pripravlja na "bliskovito vojno" in invazijo evropskega kontinenta. Tu tudi tHijssnjuJe, zakaj se Js vlada odločila za kon«kripcijo delavcev in delavk. Premier je zavrnil zahteve onih, ki sgitirajo za ustanovitev ismebnega vojnega kabineta, |$l naj bi imel |>opolno oblast. "Mi ne živimo v dsšell, kjer ljudstvo nima nobene besede," Je dejal. "Mi nočemo ftlvetl v diktatorski državi. Velika Britanija ima še zdaj mogočno oboroženo silo, ki ps mors biti oja-čaua." Churchill je dalje rekel, da 'bo imel parlament odločilno besedo gleds konskrlpeljs delavcev. 2e zdaj, po šestnajstih mesecih G o ver ne r pomilostil harlanske rudarje Argentina se poga ja z Rusi jo Kritična gospodarska situacija ' Buenos Aire«. Argenllns, 23. jsn.—Tu so bila naznaiijona pogajanja s sovjetsko Rusijo, da «lednja kupi del previška argentinskega i i ta, ki ga Argentina ne more spraviti na tržišča zaradi vojne. Vladni krogi so Izjavili, ds ima Argenllns ✓ skladiščih 6,000,000 ton žita. Dele-1 la je zabredla v resne ekonom- i vojne, is v angleških voj-mttii^minir-ifTMSnth m. stotlsoče delavcev več nego js bilo uposlenlh |ki 48 mesecih v zadnjem konfliktu. "Značilno Je to, da znašajo angleške izgube po šestnajstih mesecih vojne samo 60,000 ubitih," Je izjavil Churchill. "Meti temi so tvorili polovico šrtev civilisti. Izgube so malenkostne, č|> U|x>š4evamo dejstvo, da sovražnik rszpolsga z modernim orožjem In da Je nspel vse sile, du nas uniči, To se mu nI posrečilo 7h se "mu tudi ne bo. W Več daleč ča«, ko ho Anglija za-ne«lu vojno nu ozemlje sovrstnika." Načrt glade registracije de-' lavcev In delavk, ki Js uvod v kotiskrlpcljo, Je predložil psrls-/ mentu Krnest Kovin, delavski minister. O tem se zditf VflF debata, ««üiiwdl Naciji kaznovali norveško provinco - Stockholm, Švedska, 23. Jan. —Poročilu iz Osla se glase, da so nemške vojuške , avtoritete kaznovale norveško provinco Opluud zaradi ssbotsže, Prebivale I bodo morali plačati Nemcem 100,(KM) kron, polog te pa so Jim naloži I i tudi druge kasni. Opluud leži v centralni Norveški. Vse osebe, ki bivajo v tej provinci, ne smejo zapustiti svo- jih domov |mi osmi url zvečer. "Vprašanje ni, ull se strinja- j Nneljake svtorltete m prepove-komunizmom ull ne," Je ¡dale tudi vsu Juvnu zborovsnjs. Franklin, Ky., 23. Jan.—Governor Rode« K. Myer« je včeraj pomilostil sedem rudarjev, | ker Jo Je evrop-ki «o bili obsojeni v zapor ^ vojnM oropala trtlič. posledica krvavih Izgredov v Evartau, Ky., okraj Harlan, I. mo g 1931, v katerih Je bilo več osebj ^^ prt«|,,tavnik poljedelskegs Poročila pravijo, da so saboterjl ubitih in ranjenih. Trem dr®"' Lakira. "Vprašanje je proda- un k lil velike količine vojaAkega gim rudarjem, ki so bili obso-i , Argentinska ekonom- materiala in pretrgali telefon-Jenl v dosmrtno Ječo, je bila ka- |H>(M ^fy^tura Is) omajana, če ne ske zveze. Naeljl groze, ds bo zen znižana na 21 let. TI so |junui ^ju nov|h tržišč." v«ak Norvežan, %l ga zalote pri Chester Poore, W. B. Jones in Argentina nI nikdar priznala «ilsitažl, ustreljen. Jim Reynolds. r Hiivjetske unije. Ona je predi«»-1 ^ ■» žila celo resolucijo, «i« «e Kualjs /zum nove strojnice h, sloviti ameriški letala, izključi iz Lige nsnslov, ko Je naznanj€n i«rem (• znano, âê Je proti,Htalln nspadel Finsko, Potisnit ietju predloženega načrta krogi pravijo da so pogajanja bergh o katerem Zadišsnjs pred zborntoiïm od-'z ltu«ljo naletela na poteikoče. nekom bo ta teden zaključeno in Velika Kritanlja najbrže ne gotovo Je, da ho Večina člsnov Is» dovolila izvozs srgeiitinakit-tegs odseks pHffmMta kongre- gs žita v Rusijo v velikem ob»e-'su sprejetje nsčrta. Prihodnji gu iz Isijazni, teden Isi senatni odsek SS «una-tv Nemčijo, s 23. Jan.-** Harrington 4 Kichardstm Arms Co. je riszuanila, da je Iz4lelala novo |ssl«trojnico, T» tehta sa-* mo «4*st in |miI funta in lahko da bi šh» tté tam «sida 500 kr«»gel v minuti, «Une knt^rw le pu samo $50. Oroij* je bik» pre- izkušeno v navzfičnosti vojaških »u ,Avf»ril /MMllMMtiie Ts «ka vlada riwlavno aklenila novo ÖÄÄ nÄ ki «" -r.ovln.Ko H u, K —K,,ml„„ij. pr.W. «U nastopili pred sbdlUKlll* odse- kom. obvsaala, ds Ji lio |s4IIJsls lito lahko Izilela tisoč takih |MidstroJ. iti druge (sitrebščine. 1 nie us dan. jjujjjj-f r ff rrrrr-1.......- ................. PROSVETA TRE ENLIGHTENMENT ti A—^ IN LASTNIMA SU>VKKSS rouromtta jsoNvra M _ ____4ittH lin« OklMC») (■ htüm, »m m »«i m«. •»-*• f* to CbM tt-M M MU M«. M H * HM 1 r»Uat tuf Um t)»«t«4 ñtmtm (••'•vi CfaUa**) m4 Cess4» KH »•<". C».,^, TA« furrtf a «M»UtM »-» Cmm »• 4—»vni~«U*«4S •» »>«»*»•*.» I* a* M *r*>«>«. lUáu^M l»i«r»/M» w^ÍM 4.—. p-ml tU ) * wrmmiu »MiliMMU«. U » •!•«•)•. U J* prik/áü poátnliw». -, . ____ AiurtiilM nU« «• Mtr«*»4*11 M«»U«»H»ta ti MSMkl* «- r*ur~4 0tW mmLtM« .«C». - »ur*. H-«-, «*•. * — iiUti. . ._ ftiitr" n m kw >■* ^ 1 IM«« FRUCVITA IIIMI fla. L«*«4aW A»*« I'M««». UMIKI or THE riCDERATBD ...............................——«I \ □»u»»♦« HU-» '^^''^it,,:1? i* uiiuti, pa*t—l. 4» vmrm f • t** w1"«" pttmm nm- ZZL. lw.>u * «U - »•« M* < Demokracija na Angleškem ' Pre d nekaj dnevi «o komunisti na Angleškem »klicali "ljudsko konvencijo/' katera Je bila v Londonu In katere se je udeležilo okrog 2200 ljudi. Toliko je menda danea v Angliji vaeh komunistov in njihovih sopotnikov. SIcer so kričali, da zborovali «aatopajo dva milijona delavcev, ampak to je "za poč%" Bilo je tiate vrste "zastopništvo," kakršnega íM»znamovtudÍ v Ameriki, kjer komunisti vsak čas potegnejo naivne voditelje teh ali onih organizacij za pod-piae, nato |»a krfčo, dale vse članstvo teh organizacij z njimi. Kaj so (»a zborovale! v tandonu hoteli, da so sredi največje krize, kar jih pomni zgodovina Anglije, in z rizikom smrti od nacljskih bomb sklicali "ljudsko konvencijo"? Sklenili so, da je treba strmoglaviti sedanjo angleško vlado in na njeno mesto postaviti "ljudsko vlado" (to je komuniste), katera bo takoj stopila v stike z nemškim ljudstvom in i «poslovala pravičen mir. All »je vodja angleških komunistov Harry Pollitt pojasnil zborovalcem, da stiki z nemškim ljudstvom pomenijo zvezo s Hitlerjem, pod čigar diktaturo se nahaja Nemčija in večji del vse Evrope? Ne, ni pojasnil tega. Ali je Pol-lltt pojasnil, da Iskanje miru s Hitlerjem danes pomeni—mora pomeniti—kapitulacijo Anglije? Tudi tega ni pejaanil. Ali ni to zanimivo? de zanimivejše je pa to, da Je to "ljudstvo" zborovalo v najlepšem miru in ivobodl. Policija ni udrla v dvorano in ni zmetala delegatov v tovorne vagone, da jih odpelje v koncentracijske logorjet (Kakor se do-gaja v Berlinu!) In Harryju Pollittu ter ostalim voditeljem ni giljotina odrezala jrlavel, (Kakor se pogostoma dogaja v Berlinu!) Fak-tično nI bilo niti enega policaja v bližini in angleška vlada je enostavno ignorirala vso stvar! Milijoni delavcev jia Angleškem, v katerih imenu je "ljudstvo" atrmoglavljalo vlado in sklepalo mir a Hitlerjem, niso sploh vedeli za to zborovanje—in če bi tudi vedeli, se ne bi zmenili, ker so danes preveč zaposleni z obramhA utigleške demokracije, tiste demokracije, katera daje tudi angleškim komunistom pravico, du sredi vojne lahko zborujejo in gobezdajo največje stuphlnoatlj- Kljub temu bodo komunisti in njihovi aopot-niki v Ameriki še nadalje govoričili, da med Anglijo in nacljsko Nemčijo ni nobene razliko —da je vojna |toko|iala demokracijo na Angleškem—da Amerika ni v nevarnosti pred nobenim Hitlerjem, je pa v nevarnosti pred Roose. veltom, ki poko|*ava ameriško demokracijo kakor so angleški Imperialist! pokopali demokracijo na Angleškem! Yes, prav tako bodo govoričili --- Glasoti iz naselbin Sužnost težakov na antracitu Nantieoke, Pa.—Leto 1940 nam je prineslo precej sprememb. Po nekaterih krajih ao Me delavske razmere izboljšale, kakor Je razvidno iz Časopisja. Le na polj u trdega premoga je še vedno slabo. Tukajšnji pre-mogorovi že kakih 10 let zelo alabo obratujejo. ' Zadnjih par let Imajo tak sistem, da v N< " Torku odločiJ$, koliko premoga ae bo produciralo prihodnji teden. Ta avtoriteta Je "Anthra-cite Production Committee." Tedenska produkcija sedaj znaša 960,000 ton. In dogaja ae, da se pri velikih kompanijah, kjer producirajo veliko premoga, bolj slabo dela: tri do štiri dni na teden. V tej okolici je nekaj manjših kompa-nlj, M producirajo veliko manj na dan in zato tudi delajo večinoma vsak dan. Pri teh kompanijah ae tudi bolje zasluži kakor pri velikih. Slednje so v rb-kah velikih pijavk, |i znajo delavca dobro Izkoristit^' Najslabše tukaj f*Me velika razlika med rudarji, ki se dele v takozvane "majnar je" in "labor-je." Majnarjl imajo tudi vse orodje za delo. Labor je sedaj prav tako zasužnjen kakor je bil pred 80 leti. Takrat so majnarjl labor jem sami plačevali, kolikor so hoteli, in tako se dela tudi danes. Edina razlika je dane* v tem, da mora biti tudi majnar toliko časa v rovu kakor labor, kar pred dolgimi leti ni bilo. !*red 30 leti in |>ozneJe so šli majnarjl v rov, izvrtali po par lukenj in nastrelili premoga za pet aH šeat vozičkov, potem pa so šli domov. Svojemu laborju je naročil, da mora toliko in toliko voclčkov naložiti in prej ne sme domov. Tiste čase je bilo vsepolno "grinarjev" In so delali kot norci, zraven pu so se še bali, da ne zgube dela, ako ne store tistega, kar jim je gosjiod majnar ukazal. Takrat je bil sistem, da e vsak majnar vzel za svojega aborja kogarkoli je sam hotel— c anea imajo tudi bossi malo besede. Predno so šil majnarjl domov, so laborjem tudi naroČili, naj se na poti domov ustavijo v tem ln tem salunu, da jim povedo, ako so vse tako napravili ka kor jim Je bilo naročeno, to je, če so naložili toliko vozičkov ko-ikor jim je bilo ukazano. Ako e labor Izvršil povelje, se je z veseljem ustavil v salunu in iz polni! še drugo majnarjevo po velje; če prvega ni izvršil, pa tudi blizu saluna ni šel in v m no gih slučajih niti drugi dan na delo, ker je-vedel, da zanj ni več dela in da bo majnar najel dru gega labofja. In majnarjl so šli domov že ob 10. ali U. dopoldne. Tako. »opoldne so se začeli zbirati v salunih in popivati in se hvalit med seboj, kdo ima boljšega la Lewis še kontrolira CIO Sredi zadnjega novembra, ko smo v Pfoavetl komentirali mlstop Johna idsebno med Poljaki, Rusnjaki in Litvini, katerih je v teh krajih največ. Tak je bil pač sistem. Ko ao laborji začeli prihajati domov z dela, so bili majnarjl že večinoma natr-kani. In majnarji so hoteli ie take láborje, ki so imeli močne hrbte in tope možgani. Tiste čase so majnarji sami plačevali svoje laborje, kolikor ao pač hoteli. Pozneje se je vsa ta korupcija toliko spremenila, da je moral vsak majnar na 15. ali 30. v mesecu javiti bossu, ko-iko ima labor zasluženega. In tako je potem labor dobil svojo 'pedo." Ko sem jaz prišel semkaj meseca marca 1. 1926, je bil še^ veljavi sistem, da so majnarji sami najemali laborje, katere so sami hoteli. Takrat je labor dobil $6.55 na dan, Če je naložil predpisano število vozič-cov. Po nekaterih prostorih si moral naložiti štiri vozičke, po drugih pet itd. Mene je vzel za laborja neki Poljak po imenu Martin Gušak (sedaj že pod zemljo) in sem z njim delal par mesecev. On je prejel |m> $160 do $170 plače na dva tedna, jaz pa $65 do $70. Torej je majnar prejel kar $100 več na dva tedna kakor jaz. Omeniti tudi moram, da Je bilo takrat majnarju odtegnjepo za laborjevo plačo $5.88, 72c je pa kompanija doplačala, da je labor dobil $6.55. Danes ni več tega. Pred kakimi 10 leti ao začeli majnarji laborje zopet tako izkoriščati kakor so jih pred 30 leti: začeli ho jim plačevati po dolarju od naloženega vozička. In tako je bila seveda tudi kompanija vesela, ker ji ni bilo treba doplačati tistih 72c za vsak laborjev šiht. Pomislite, koliko so si kompanije s tem prihranile. Ampak zraven so kompanije pričele pritiskati tudi majnár-je. Od "mrtvega delfc" jim niso hotele več plačevati kot je bilo prej v veljavi., In tako so tiili potem tudi majfnarji prizadeti kot ho Ae danes z laborjem vred. Vse to se je največ dogajalo pri (>len Alden Co., ki je ena največjih družb v prvem distrik-tu. Do leta 1930 smo plačevali unijske prispevke sami—dolar na meneč. Takrat se je tudi unija bolj brigala za nas rudarje In ni bilo toliko zastonjskega dela kakor ga je od tedaj. Leta 1930 pa je vsemogočni diktator John L. Lewis pregovoril premogovne operatorje v New Yorku, da ao priatali na tako zvani ♦'check-oif. Kmalu potem smo opazili, da ae naša UMWA noče več toliko boriti za naa kakor ae je prej. In tako se je začel sistem, da sta morala majnar in labor delati skoraj za darmo, in tako Je še danes., Leta 1932 se je začelo gibanje za novo unijo, ker se UMVVA aploh ni več veliko brigala za že prošen. da bi prihajal brezplačno v katoliško bolnišnico. V Minnesoti sem že 48 let. Ta doba ae mi zdi kratka, ali starejših znancev je že malo. Eden izmed »h redkih Je moj prvi kolega v rudniku Chandlerju Frank Sever na Elyju. Z njim sva pričela delati v tem rudniku po $1.46 na dan po tf) ur. Z rudo težko naložene vozičke sva pori naa; samo da ao naši voditelji va]a Ves mesec maj in polovico dobili od naa dolar na mesec, pa je bilo okej. In tako se je ustanovila nova unija pod imenom Anthracite Miners of Pennsylvania. Večina delavcev pri Glen Alden Co. se je pridružila novi uniji. Tako smo imeli v prvem distriktu dve uniji. Pri nekaterih rovih je imela večino stara, pri drugih nova unija. Ce bi bili takrat imeli tako zvani delavski zakon in če bi delavci pri Glen Alden Co. imeli pravico do glasovanja, h kateri uniji hočejo spadati, ki bila gotova nova unija prišla na površje. Takrat, ko smo imeli dve uniji, se je precej razlikovalo pri delu od prej ali sodaj. Bossi niso tako grdo postopali -z nami kot se to godi sedaj. Sedaj so rudarji zopet čiato pod njihovo kontrolo in boaai delajo z njimi, kar hočejo. Laborji morajo žo-pet lak o zaatonj delati kakor so pred 30 leti. Majnar mu plača, «olikor mu aam hoče in pritožiti se ne more nikamor, ker uni-. a. je aamo za njegov dolar na J. L. Lewis ae sploh ne mesec. „ u uew,«, ee £ mn obi8kova|cev> ki me briga za delavce; ako bi se, bi ____ • . . . ... .. i T< junija 1.1893, dokler ni prenehalo delo. On je bil takrat, kot je še aedaj, vesel in zabaven in star 19 let, jaz pa 25. Ko Jfe delo prenehalo, sem napravil še par šihtov na Elyju. Zunaj smo nakladali rudo v vagone po T5c na dan. Jto je takrat jrekel Kepen Pengaly: fantje, rabim sto mož po 75c na dan, se je nekdo v družbi oglasil: mister, jaz bi delal za 50c. Potem sem jo odrinil v Cleve land, O. Ker tudi tam ni bilo dela, sem šel v Imperial, Pa., in tam delal v premogovniku do jeseni po nekaj dni na mesec. Potem sem nekaj časa delal v Fede-ralu, Pa. «o ae je na Elyju zo pet delo odprlo, aem šel nazaj In delal v rudniku Chandlerju po 10 ur na dan za $1.05. Nedavno sem zopet obiska mojega prvega kolego pri delu v U. S. A. Franka Severja. Mož je precej polomljen od revma tlzma. Skupaj sva veselo po-kramljala in obujala spomine. To pišem, ker imam zadnje ne bil pustil, da ae je skoraj vsa rudaraka unija zdrobila v letih 925 do 1930. Tako se je zdrobila tudi rudarska plača od $7.50 na dan do $2.50 ali $3. Vse to se je zgodilo v naši svobodni deželi, ne v Rusiji ali Nemčiji. Za delavce skoraj ne more biti večje diktature kakor se dogaja povsod v Ameriki, kjer vlada irrduatrijski fevdalizem, in na antracitu je ta v polnem klaaju. Ko delavec vpraša za večjo plačo ali za boljše delovne pogoje j in varnostne ali zdravatvene ukrepe, ai takoj—komunist, bolj-ševik, radikalec in danes tudi-pe-tokolonec. Poglejmo samo malo v delavsko zgodovino, koliko de-avcev in delavk je bilo pobitih, ustreljenih in zaprtih v zadnjih 30 letih, ko so šli na štrajk za večjo plačo in izboljšanje razmer. Državni kozakl in šerifov! deputiji so brutalno pobijali in pretepali to revno ljudstvo ob času štrajka. Za vedno mi ostane v spominu leto 1935. Tu je zbolela neka Htara "ženica, h kateri je bila poklicana njena hči, atara okrog 50 let. Okrog treh zjutraj se je odpravila, da dobi zdravnika za svojo bolno mater. Drtavni kozakl ao že bili v naselbini. Ko so videli to žensko, ki je bila namenjena k zdravniku, na ulici, so jo začeli pretepati, ker so mislili, da tako zgodaj piketira. Začela jim je dopovedovati, da mora po zdravnika za svojo bolno mater, ali to ni nič pomagalo: kozaki so kar naprej udrihali po nji, da je nezavestna obležala. To je torej naša "svoboda," o kateri nekateri tako kriče. In to ni bil edini slučaj. Takih primerov je bilo stotine in stotine. In ko človek prekorači 40. ali 45. leto, zopet ni nobenega dela zani, ker je prestar; do penzije pa nisi upravičen, ako niai 66 ali 70 let star. Kako naj torej živi 20 a|i 25 let, ko ni zanj ne dela ne penzije? . Prihodnjič opišem o moji sreči leta 1940 in kako sva a tovarišem iskala delo v okolici Johns-towna. Mike Ferlin, 447. vprašujejo, kako je bilo v prvih letih mojega bivanja v tej deželi. Nedavno je bil v nedeljski izdaji The Duluth News-Tribune opis moje zbirke. Tako vidim, da se tudi drugorodci zanimajo zanjo. Matija Pogorele. 8 pota Boj za unijo pri International Harvester Chicago.—2e več rojakov me je vprašalo, kaj se godi pri Mc-Cormicku oziroma v tovarnah International Harvester Co., kjer sem upoalen že precejšnje Število let. Vprašanja se nanašajo največ na razvoj unije in boja med njo in družbo. Ta boj se vleče že skoro oc časa, ko je bil Rooaevelt drugič izvoljen za predsednika Združenih držav. Pričel se je takoj po sprejetju Wagnerjevega delavskega zakona (Labor Relations Act). Družba je tako rekoč čez noč organizirala svoje unije pvojih tovarnah. V proglasih je delavcem izjavila, da imajo "independent" unije večino in da je z njimi sklenila pogodbo. Toda, da te unije nimajo večine, se je takoj pokazalo po vseh tovarnah, kjer so bile volitve glede unije, katera naj zastopa delavce. Zmeraj je bila velika veČina za unijo GIO. Toda v nekaterih tovarnah so bile take razmere, da niso bile mogoče volitve z obstoječo kompanijako unijo. Iz tega razloga smo ae obrnili na zvezni delavski odbor z zahtevo, naj razveljavi in spozna od družbe ustanovljene unije kot nelegalne. Čakali smo skoraj dve leti predno se je„ začelo zaslišanje. Ko je bilo končano, je prišel družbi na pomoč Dieaov odsek, ki je vzel zapisnike zaslišanja in akušal napraviti našo unijo kot gnezdo komunistov. Ko je Dies vrnil zapisnike, smo 1. maja 1. 1940 dobili tako zvani "intermediate report" (poročilo zastopnika delavskega odbora), v katerem je bilo ugotovljeno, da je družba v resnici organizirala svoje unije. Družba je seveda takoj vložila svoj ugovor. Me Ribe in obiski ae v treh dneh usmradijo. Noben človek ne pridiguje boljše kot mr» lja, ona pa ne reče ničesar. ' Kjer je zakon brez ljubezni, tam je kmal ljubezen brez zakona. Kdo te je tolikokrat prevaral, kakor si same ga sebe prevaral? Odpri oba očesa, kadar se ženiš,—potlej m raš pa oba zatisniti. Noben .prepir ne bi dolgo trajal, če bi bil krivica samo na eni strani.. Kdor ne more prenesti strasti drugih ljudi ta ne more obvladati lastnih. Vsakdo hoče dolgo živeti, a nihče noče bil star. ' 'i; Lenoba potuje tako počasi, da jo prehiti m ščina. Jezik 3e obrača vedno k bolnemu zobu. Ljubezen,- kašelj in dim se ne dajo dobi skriti. Današnji dan je učenec včerajšnjega dne. Dobro storjeno, je bolje, kot dobro rečeno. r Volk požre tu in tam kako ovco, ljudje | jih požro na tisoče. Kakor moramo za vsako nemarno besedo pta čati, tako moramo plačati za vsako nema« molčanje. - Jezik je mehak in brez kosti, toda marših njegov udarec je že ljudem zlomil hrbtenico. Kolikokrat storimo dobro, darujemo Bogu. Čudno, da je človek, ki ima dovolj dovtip da napiše satiro, potem še tako nor, da jo obj« Varuj se priložnosti, pa te bo Bog obvaroi greha! Kdo je moder? Ki se od vsakogar uči. Kd je mogočen ? Ki se zna obvladati. Kdo je h gat? Kdor je zadovoljen. Kdo je to? Nibš Koristna pajčevina Le malo ljudi bo znalo odgovoriti na vpf šanje, kdaj je naj boljši, čas, da se *4požanjej( pajčevine. Le malo je namreč ljudi, ki »pl vedo, da se ti proizvodi pajčje marljM sploh pobirajo. Toda fini mehaniki, ki po« bujejo pajčevine za precizne znanstven« strumente, lovijo pajke v jesenskih mei ter jih tri, štiri dni hranijo v škatlicah u galice. Potem odprejo takšno škatlico in I molijo vanjo svinčnik. Pajek spleza na ^ nik kakor na iestvo, z njega se skuAa na tla in za ta namen mora izdelati tf* nitko. Delavec navija to nit hitro na okvirt iz žice. En sam pajek mu more na ta ns podariti kakšnih 100 m niti, potem ga m«i pusti. Pajčevinske niti uporabljajo v finih ind mentih zato, ker se ne spreminjajo podj vom mraza, toplote ali vlage. To je za meji in primerjalne priprave v teodolitlh, d»1^ gledih, mikroskopih itd. velikega pomenaj ko daje neznatna žuželka dragocen seji del preciznih instrumentov, za katerega ka še ni izumila enakovrednega tvoriva ' tem času, ko plavajo niti "babjega Ida ■ ozračje, si fini mehaniki krijejo potre» i pajčevini za vse leto. J Pred dT»j»etim» kti^ (Iz Prosvete, 24. januarja 1021) Domntr reaf». V Canonaburgu. Pa . t* ^ Oavald Knaus padel v škaf vrele vode m ■ Ya opeklinami. 'M Detarttkf renti. Število brezposelnih » H eagu je naraslo na 90,000. Inozrmttro. Grške čete v Anatolij' * ^ begnile 80 milj pred rebelnimi Turki Soijetekm R unija. Po Ameriki se vrši m cija za trgovino a sovjeti. lovice z starega kraja Slovenije ¿e nagk> naraščajo jubljana, 7. novembra.—Spet letijo nalivi, obenem pa fara. iucovine kopni sneg po hribih planinah. Mnogo vode se ste-v naše potoke in reke in tako |t pretijo povodnji posamez-„ obvodnim pokrajinam. Sko-, )Uhi,aau ¿e vali precej moč-narasla Ljubljanica, še bolj * je nabreknila Sava, ki je poplavila precejšen obseg po-s, trat in njiv. teta od Zaloga proti Besmci splavljena. Pod vodo so njiju sadovnjaki. Ker je tod še cej strniščine—poznih jesen-h pridelkov—so kmetje kar utno prizadeti, ker ne morejo njih. Pod Zalogom in do Laz larasla Sava zasegla vso stru-in se razlila čez travnike. Bro-| ki vzdržujejo v Zasavju met. zaenkrat spet počfVajo. lor izkazuje litijska vodomer-¡»staja, je Sava do večera ha-a že za 2.20 m nad normalo, avine pa so bile v zadnjih dneh izkazane z naslednji-«tevilkami: 105, 185 in danes 1185. tavaden primer de^a kleptomana Irežice, 7. novembra. — Na mu pri Krškem so imeli o-niki zadnje dni opravka s pri-rom kleptomanije, ki je med jci in pubertetniki sicer prepogosta, podvigi videmskega nskega mladoletnika pa ka-j nekatere izredno zanimive ptome, ki bi jih morali prou-psihologi, medicinci in kri-lalisti. levljarskemu mojstru Ste-čičuje zadnje čase neznan odnašal denar iz zaklenjene ne blagajne, pa tudi njegova »da je večkrat potožila, da so manjkali manjši zneski. Za-i sta se oba ukvarjala z vpra-jem, kdo bi bil neznani vlo-k, ki so mu bile razmere v očitno dobro znane in ki je izvrševanju tatvin kazal ne-na pol smešna, na pol strašil nagnjenja. Kadarkoli je ivil tatvino ali vlom, je na ju dejanja zapustil listek s šnim zagonetnim, pa včasih kakim grozečim napisom, o je nekoč opozoril svojo žr-a pretnjo: Vrzi brezverca če ne ti bo v kratkem hiša rela ali pa te čaka smrt! Po-» plat njegovega patološke-značaja pa odkriva svarilo, |je ob neki priliki zapustil «ii: Zapirajte vrata, ker se k*m dajete ključ! Trte-t pričajo, da je mladi vlomi-na dnu čisto dobre narave, i* sam v sebi bojeval hud proti bolestni strasti, ki ga tnala v greh. Sam je želel, da judje skrbneje zaklepali svo-metje pred njim, da ga ne bi »jala prilika. Pri zadnjem je odnesel Stefančiču za i* 200 din gotovine iz ročne »One, ki jo je nato prazno P |K)d oknom v delavnici in 0 odprl, da bi domači mialili, J«' tat skozenj' priplazil, p*v Jp v resnici lagodno pri-hl in odhajal skozi vrata. "J1*" tatu nwo mogli priti SH nazadnje pa so ga vrli trnki iz Krškega našli v do-P vajencu 16letnem La-|«i bo zdaj dajal odgovor na 11 i' Rrez odlašanja je vae priznal, a na vprašanje, \>* ,,MJ«I ukraden denar, je izpovedali da ga je po-J bombone, čokolado in obm- reči. J* «Ideala hišo adaniro r*ko' nov. - Te dni se fUavil „g«.nj na xidanic| po. ?,h* s,u«<' Petra v Cesti nsd gm ^ Mi m na sebi ne bi J1 "> govoric, če ne bi, ' p"»v iz maščevalnosti. 1 pa irpa še svojo tra-t"11' tran: požigalka je i izvršiti samomor Smv.0' 1te±h,ad- r,wk'h valovih v r^ promisjiiu. ' J" odigral takole: S* Slugovima je' ¡T. ' vladalo nesogtas- '' ' u'n* Ana je pridno po- sečala gostilne in se na možev račun čedalje bolj zadolževala. To možu seveda ni bilo všeč in je svoji zakonski polovici krat ko malo prepovedal pijačo. Za to je sklenila žena Ana, da se bo nad svojim možwn maščevala. Sosedje so jo večkrat slišali govoriti, da bo umorila svojega r" —- resničila. Ogrog 9. zvečer je namreč polila posteljo v hiši s petrolejem, nato pa jo zažgala. K sreči so požar še pravočasno o pazili, ga lokalizirali ter tako vsaj delno rešili hišo in premičnine. Medtem ko so gospodar in požrtvovalni vaščani gasili požar v hiši, se je žena splazila do lesene, s slamo krite zidanice in jo na isti način zažgala, da je pogorela do tal. Kakor pripovedujejo sosedje, je bila Slugova vinjena. Takoj po požigu je zbežala od pogorišča in šla spat v listnjak Levičarja Alojza, ki je tačas pomagal gasiti požar. Naslednje jutro pa se je napotila v Krško, kjer si je pri nekem mesarju izposodila 50 dinarjev in šla proti mestnemu kopaHšču n|a Savi. Tu je poskušala izvršiti samomor tako, da je skočila v Savo. Kakor je sama pripovedovala, je bila Sava premrzla in se je zaradi tega v zadnjem trenutku rešila iz vode. Zatem j? krenila v mesto, kjer je zbujala njena mokra obleka veliko pozornost. Pozorni sO postali tudi orožniki, ki so jo že iskali. Zgubljena ženska je na orož-niški postaji odkrito priznala svoje dejanje, izgovarjala pa se je, da je storila to iz maščeva-hja, ker jo je mož pretepal. V Savo pa da je skočila iz strahu pred kaznijo za požig. Okolišno prebivalstvo se nad dogodkom močno zgraža, posebno ker je Slugova mati petih nepreskrbljenih otrok. Slugova je bila izročena okrajnemu sodišču v Krškem. STRAHOVIT UBOJ V GOSTILNI V NAKLEM Kranj, 11. novembra.—V Naklem se je zgodil krvav zločin, ki je vzbudit po vsej okolici mnogo ogorčehja in obsojanja. Žalostni primer je tem bolj vreden obsojanja, ker je pred desetimi dnevi neki delavec oklal dva fanta in sicer nekega kmet-skega sina in nekega delavca. Sinočnji zločin je bil izvršen na prav za vraten način. V gostilniški sobi v Naklem je sedela večja družba in si pač nihče ni mislil, da se bodo za-frkacije končale s krvjo in smrtjo. S starejšimi ljudmi je sedel za mizo 40-letni kmečki sin Alojzij Golob, doma s Police. Modroval je z očanci. Pri sosedni muci pa je sedel 32-letni zidar Vinko Lahovec iz Strahi-nja in v njegovi družbi je bil neki Čevljar, po rodu Hrvat. Lahovec je začel brez pravega povoda dražiti Goloba. Povpraševal ga Je, kako Je bilo, ko se je moral legitimirati zaradi neprevidne vožnje in ali je moral kot rezervni oficir pred orožniki stati mirno. Lojze Golob je namreč imel maturo in še trgovsko šolo, postal je rezervni častnik, vendar se je po končanem šolanju posvetil kmetovanju. Golobu je bilo zafrkavanja dovolj in sta se z Lahovcem spoprijela. Golob je širokoustneža krepko poprijel in ga posadil nazaj na sedež, rekoč, naj bo kar miren. Že je kazalo, da je neljuba zadeva rešena. Golob in Lahovec sta se pobotala in si celo segla v roke. Ko pa je Vinko Lahovec Glasovi iz pajdaš kakor zlobni Mefisto stopil za njim. V veži mu je stisnil v roke sti-let in ga nahujskal, naj kar obračuna z Golobom. Lahovcu ni bilo treba tega dvakrat reči. Z nožem se je vrnil v gostilno. Spet je začel Goloba zafrkavati in preden sta se vnovič spoprijela, je Lahovec dvakrat vsekal Goloba v grlo In tretjič v glavo. Že prvi zamah v grlo je bil smrtonosen. Golob je napravil samo še dva koraka, nakar se je zgrudil in izdihnil. V splošni zmedi sta Lahovec in njegov pajdaš izginila v noč. Toda orožniki so takoj Šli na lov. Hrvatskega čevljarja so kmalu aretirali. Po daljšem oklevanju je priznal, da se je Lahovec Šel skrit k svojemu dekletu, kjer so ga danes res tudi našli in odgnali v Kranj. Gradnja ceste iz Kanade v Alasko Kongresnik priporoča pogajanja Washington, D. C., 28. jan.— Kongresnik Andrew Edmiston, demokrat iz Virginlje, je svetoval, naj se Amerika prične pogajati z Veliko Britanijo glede gradnje militaristične ceste preko Kanade v Alasko. V zameno za dovoljenje gradnje te ceste naj bi Amerika zalagala Anglijo z orožjem, strelivom in bojnim materialom. Edtniston je član zborničnega odseka za vojaške zadeve. V razgovoru z reporter j i je dejal, da njegovo sugestijo podpira Sam Rayburn, predsednik nižje kortgrekne zbornice. ' * "Ako bi Amerika imela tako cesto, bi lahko poslala vojaške čete v Alasko z vso potrebno opremo v kratkem času, če bi to zahtevala potreba," je rekel kongresnik. "Poteg ceste hi morala Amerika zgraditi tudi letalska oporišča." Vprašanje gradnje ceste preko Kanade v Alasko je na površju že mnogo let. Sedanja napeta mednarodna situacija je potisnila to vprašanje v ospredje. Mednarodna , gestna komisija, kateri načeluje kongresnik Warren G. Magnuson, demokrat iz Washingtona, je sklicala konferenco, na kateri bo razprava o izvedbi načrta. Strokovnjaki pravijo, da bi gradnja projekta stala $25,000,000. . naselbin (NadaljsvaaJo a t strani.) kracijo, pa naj Je bilo I. 1917 ali zdaj. Dne 11. januarja letos so unije is tovarn International Harvester Co. imele skupni sestanek, na katerem so se izrekle za stavko, ako družba ne ugodi našim zahtevam, ki niso pretirane. Zahteve so: uposlitev vseh delavcev s staro plačo, ki so bili odslovljeni radi unijskih aktivnosti; minimalna plača 76c na uro; starostne pravice, tako da delavec ne izgubi na pravicah, ako je bolan ali začasno odslov-ljen; odprava dela od kosa in priznanje naše unije v vseh tovarnah, kjer ima kompanija svoje unije. Obenem smo predsedniku NLRB dr. Millisu poslali tudi sledečo brzojavko: "We want to acquaint you with a condition in planta of IHC that is direct cause of unrest on part of workers. Charges of company unionism were filed against Harvester 1987, again 1939. The NLRB after many months of stalling convened hearings in case June 1939. Intermediate report was finally forthcoming May 1, 1940, finding Company guilty <{fostering company unions. Further oral arguments were heard in Washington, September 5 1940. Now is January 1941 and workers of IHC still waiting for law to take its course. "Workers in all plants think in following manner: They hailed NLRA as piece of legists-tion for workers. However, in view of fact this very Act being used against them in their effort to gain for almost four years, they have come to the following conclusion: That if there is any labor dispute in IHC system it will flow directly from red tape thrown in path of workers and responsibility for such unrest will have to be assumed by the NLRB. Unless something is forthcoming immediately our Union cannot be held responsible for whatever happens. Six plants covering 25,000 workers now ready to movfc. Immediate answer to this wirt' Imperative." Enak telegram je bil poslsn tudi predsedniku Rooseveltu. Odgovori so prišli, a niso zadovoljivi, in ako jih bomo upoštevali, bomo še čakali. Ako družbi rezultat ni po volji, gre lahko na sodišče in bo zopet vzelo dve ali tri leta. Med tem časom se pa družba lahko maščuje z odstavitvijo aktivnih unlonistov in z drugimi šikanami in konec bo ta, da ne bo ne te ne druge unije, ker ubita bo hrbtenica in delo za unijo. Večina delavcev v tovarnah se tega tudi zaveda in hoče akcije, tudi Štrajka, ako bo potreben, pa čeprav nas kdo blati, da smo postali zavezniki Hitlerja, Muasolinija in Stalina. Organizirano delavstvo danes noče biti daritveno Jagnje, kot je bilo v zadnji vojni. V zadnji vojni je bil storjen sporazum med organiziranim delavstvom in vlado, da ne bo stavk za časa vojne. In ta sporazum se je bridko maščeval nad delavci takoj po vojni z zloglasno Palmer-jevo persekucljo "rdečkarjev" In "openšaparsko" kampanjo. Nekaterim je to šo v spominu, iij - ▼T. rram-nera. načelnik zborničnega ja-etičnega odaeka. —____ čeprav jih je že precej pozabilo, kaj se je godilo v zadnji vojni na račun—demokracije. Justin Salti, 131. zadnjem žalostni streljanju pri San Mega. Cat Na glavo postavljen avet Lloydell, Pa,—Kaj smo storili v prošlem letu v korist našega društva, jednote ali samega sebe? Ne veliko. Kadar je treba nastopiti skupno za obrambo ali korist kakšne stvari, takrat si skočimo v lase. Namesto da bi se vzajemno branili, se najraje lasamo med seboj, kar nas cepi in uničuje, kakor da bi ne bili člani istega društva ali istega naroda. Med delavci je že tako: kakor hitro se kdo počuti nekoliko bolj zmožnega, že prezira svojega to-vari&a in se mu odtujuje, namesto da bi še z večjo vnemo delal zu skupni dobrobit. Saj je vendar delavec, ki vzdržuje vse, daje svoje težko prislužene cente zato in ono, podpira razne ustanove in zasebna podjetja. Vzlic temu pa ni nikdar deležen priznanja. Gorje mu, a,ko napravi majhno napako, dočim smo pri drugih bolj popustljivi ali njih napake celo zakrivamo. Tako ne sme več naprej, ako hočemo kaj doseči in priti do združenja. Enako je tudi po svetu. Vsako leto je huje. Ni ga odreieni-ka in ga tudi ne bo, dpkler ae ne bo svet spametoval In dvignil proti diktatorjem. Groza obhaja človeka, ko čita v časopisju o strahotah, ki se dogajajo na drugi strani oceana. Vsa Evropa je ena sama fronta. Ne padajo samo vojaki, kakor v zadnji vojni« marveč bombe is letal slpajo smrt na vse prebivalce, tudi med otroke, žene in starčke. Učijo jih, da se borijo in umirajo za boga ln domovino. (Tako sem bil v zadnji'tfojnl tudi sam naučen, dokler nisem prišel k spoznanju.) V resnici pa umirajo, trpijo in stradajo le za par Izkoriščevalcev in trinogov, ki hočejo poteptati demokracijo in pod.-jarmiti vse narode in Jih zasužnjiti kot v starih časih. Kdo je temu kriv in kdo to podpira v večini? I^ahko rečem, da v veliki meri duhovščina, ki blagoslavlja orožje In uči vernike, naj bodo ponižni In podložni višjim, da zaslužijo neliesa po smrti. S tem pomagajo potisku-ti narode v propast in smrt. Pripravljeni so se udinjati vsakemu trinogu, pa bil Hitler, Mussolini, Stalin, Franko aH kdorkoli. Na milijone ljudi je brez strehe In trpe silno revščino in pomanjkanje, In komu Je ta morija v čast? Siromaku že ne, ker ta se bojuje le proti samemu sebi. Bodimo na "straži, da tudi nas ne zadene enaka usoda. Tu smo še več ali manj svobodni In nikdo nas ne preganja, ako smo zmeVnl In spoštujemo zakone. Na naših mizah še nI pomanjkanja. Resnica je, da bi lahko voč dosegli in tudi bomo, če bomo skupno delovali v vseb stvareh, ki se tičejo našega in splošnega blagostanja. Kar se dela v teh krajih tiče, se ni vredno pohvaliti. Družba, ki je pred par leti bankrotirala In nam ostala dolžna en mese< zaslužka, ae nič ne zmeni, ds bi nsm dala, kar je po vseh pravicah naš«ga. Druga družim J. C. C. obratuj« le rov št. 4, toda vse z modernimi stroji. Pred polo-moro je bilo v njrm uposlenih do 300 rudarjev, sedaj pa okoli sto. Dva premogovnika sta še vedno zaprta In izgleda, da bosta za vedno. Delavci so se razkropili na Vse slrsni za zaslužkom, Seveda, nekaj Jih je še uposleniH pn cesarskem delu, kakor flru-god po Am«riki. Kalph Jerman, tO. fttowttflka flambna gobpurna Irftnota 2I67-&9 So. Uwadals A vs. Ckleag«, Illinois GLAVNI ODBOR isvaiavAuii ooaaai Cftlak«r. »r*SM4*a...................... »MT a. 1.««„*•!• A*«.. CMms«. UltMto r. A. V Mar, al. Ulalk............................. a UnMi A*.. CMms«. IIUmM U»rMt« Ur»*!**. mml «s!....................tU? a Lav»*«I« Ara., CMcata. IIIMMa laka VairlrK. ^ fcU«alaik........................M«V a. U««MMa a »a.. ( htrM. Illlnata PMlt» (iaSUa. a»ra«l W. Tik SI.. Walaaakar*. Caia. nosroDAHski odskki Matk e«travl«k. »ra*aa4alk.P.................;v,......... m |||„ it, ciaralaMl. Okto Vlaraal falakar ................................HIT a UwaSala Ara.. CfcJaata, llllaala ¡'wT „ ........................................HIT a U«aSaW A »a., CMraga, llllaala , W ............................................UwnSala Ar«., I klra«.. llllaala •' ".'V................................Ill B. Praaparl An., Clarar.^;. H III. Ill, pswms j. Latrnk-.......,................»vtTiniiTftt.ti twaai an. mane»! at laaai S«»*« ............................................. a Uaikars A*«.. Sararya. tlL roaoTNi od«as i ................................. w. Bay at, Npriaaflold. III. ...................... 1MII Maakaka Ara.. C»«*alaiM. Okla ....................................... Ha» |T, A ima, Saaaaa ..................................Ill Ttaar SI., I.aaanta. 1'a. ...............................................Ua« UT, Slrakaaa. hk nadsobni odssbi ..................... »HI a UwaSaU Ara.. Cklasf«. llllaala ....................i...,......H Waalalaa Ara., Pat«, llllaala .........*................1UH AraaSa Ara.. ClaraMaS. Okla laka Garlak, »raSaaSalk rrssk Barki«............ frank Vraiarlak '.V.....', laka TtlaU ............ Frank Salta. »aaiaaiaB. fraa Malaal............ UmNl H^jvtdM^li ■i Porazdelitev mandatov Nekatere države dobijo več poslancev, druge pa manj, aH akupno Število poalancev ostane lato Objava podatkov o prebivalstvu po zadnjem ljudskem štetju — 181,069,275 za vso deželo —naznanja novo porazdelitev— reapportionment — mandatov V poslanski zbornici * (House of Representatives). Po formuli, i Ki kateri se ravna zastopat vonV zbornici, bo v prihodnjih desetih letih California imela tri mandate več in po enega več sledeče drŽave: Arizona, Florida. Michigan, New Mexico, North Carolina, Oregon In Tennessee. Države, ki bodo izgubile po enega poalanca no: Arkansas, Illinois, Indiana, Iowa, Kansas, Massachusetts, Nebraska, Ohio, Oklahoma in Pennsylvania. Kar se tiče senata, ni seveda nikake spremembe, kajti po ustati vsaka država ima po dva senatorja brez oeira na prebivalstvo; Formula, ki določa, koliko kon-gresnikov naj ima vsaka drŽava, začenja a skupnim prebivalst? vom. Najprej se odšteje prebivalstvo distrikta Columbia, ki nima direktnega zastopstva v kongresu, nato od skupnega šte* vila prebivalstva vse dežele in o-stanek.se deli ¡k» 435, kar Je skupno število kongresnikov po sedanjem zakonu. Tako dobimo po novem ljudskem itetju kvocljent 801,163, namreč po enega« poslanca na vsakih 301,163 ljudi. Koliko msndatov naj vsaka |k>-samezna država ima, se potem enostavno dobi tako, da se njeno prebivalstvo deli s številom :toi, 168. Ako po delitvi oatane še več kot polovica od 301,163, mor«* dotU-na državu dobiti še enega poslanca. Vsaka država pa mora imeti vsaj enega poslanca. Tako (ma Nevada s prebivalstvom 110,247 vendarle enega kongres-nlka. Sedanja metoda za |>orazdel|-tev mandatov po državah je bila uzakonjena I, 1929 In določa avtomatičen "reap|X>rtlonment" 435 mandatov v zbornici po vsakem desetletnem ljudskimi štetju. . t Pred tem zakonom so l»> poprej vedno burne borbe v kongresu, ker so se one države, ki bi morale izgubiti kak sedež, trdno branile proti novi i>orazde!!tvi. Stari zakon se je alcar tudi naslanjal na ljudsko štetje ali Je preputial kongresu, da določi, koliko poalancev naj ima vsaka država. Izvirno nI smelo število kongresiilkov presegati po enega na vsakih 80,000 ljudi, ali ta omejitev Je bila uvedena, ko Je dežela Imela le 2,500,000 prebivalcev, Kakor je prebivalstvo naraščalo, tako se Je od časa do ča-so (tovečalo Atevšlo mandatov. Po navadi Je vsaka^država obdržala ono število mandatov, ki Jih je to imela, pa so dull več mandatov onim državam, ki so imeli večji porastek prebivalstva. Končno se je po mnogih debatah uzakonila sedanja postava, ki določa avtomatično porazdelitev, tako da nekateri» države utegnejo izgubiti, druge pa dohiti več mandatov, dočim skupno število )>oslancev ostane isto. Common Council—FI.lH. Ne miki vojni ujetniki dospeli v Kanado Neka kmi^dska luku, 23. jan. —Več sto nemških vojnih ujetnikov" je včeraj dospelo v Kanado, Med temi je tudi letalec, ki se je udeležil napadov nn Anglijo in civilne vojne v Španiji na strani fašistov. Njegovo Imu ni bilo objavljeno, toda tu pravijo, da je v bitkah sestrelil veliko število bojnih letni. Tisoč ameriških vojakov v Novitundlandiji New York, 28, jan.—Tisoč ameriških vojakov se nahaja v Novlfuiidlandljl, kjer bo zgrajena letalska in pomorska baza. To naznanilo jo Ahjavil L, K. Emerson, nliramlmi komisar zu No\«ofundluiidljo. LISTNICA UREDNIŠTVA Pueblo, Colo., Fr. P.: Vest, kl jo omcJaA, Je bila -posneta iz drugega lista. Uilrn to k. PAtANOECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Bvsry Bsturdsy, liJO to 2:10 P.M. STATION WHIP 1410 kllscyclss .(First Mlslton as Your Disl) Fssturtag s prog rs« s i Yugoslav Folk Music ■BBHHBHhÉMiMMSiManaí ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ao vsi drultvsnl tajniki In ta|nim la «lani. ki jih druAivs Ivtalljn v I« «vrtin. . NsAi nastavljsnl lokalni In B*tnvslnl isalupslkl RS dolo/ana «kraja a«I l.oula lisrborlrh, g« Miloši.«*, Wl«. In uknlkn. Anton Jsnkovkli. M Clsvslaad, Okla In oholim. Andrs) Plrti Ii K»y, Mlnn., m drža* »o Mlnnosots. Frank Klan I« < Maholms, Mlnn., sa < htaliolni In okoltco. Frank Cvstsa Is TIr« Vlili. Fa^ «a rao aradn|o>*škodno 1'anno. Anton Kornlk Ii llsrmlnls, l'i, sa vso tspsdno lVnna>lrsnl)o. Jna 1'otarnal is l.lhrsty, l'a., sa sa* padno l'rnno. Pola K »aah tali |ts lahko vsak /las sli nirolnik asm p«AIJs svojo nsro/nl. no dlrrklno llstn IS47 PROMV A la. I.s«rndsla Ava., CI klrago, III. V blagi spomin iFatje obletnice amrti draaosn »«»profa In o/aln Pavla Zupančiča ; kslori )a prrmlnol 24 |snnsr|s Iti» |>rosi aoprop ia sapnatil al mm napr^skorano in odtai »d na« rs vadno fcaloatnafs arrn aa Tafca apiMoinjam«« ko po/uai v hUdni rrMlp. Xalana odais in svals rratlira v aaroni kra-ljo Troj »roh FoMvs) v »os. UUioii «aiali; TKtK7.UA ZVfAftCiC. ^«f«! FiAK*. ain in M ANV oaiotono KAaTKI.K . HM lWI»ont. I*n. POLOM" ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK ÉMILE ZOLA — \ A * cest* g« je zaklkal gl*»: "Ohe, Weiss, poslušajte!" ' Spodaj je našel gosj*>da Delaherche, ki je tudi hotel »pati v avoji barvarnici, veliki opeč-ni zgradbi, tiščeči ae Weiaaove hiše. Delavci, kajpada, ho bili vsi zbežali skozi gozdove v Belgijo, in kot varuhinja tovarne je ostala le vratarnica, zidarjeva vdova, Francoiae Quit-tard po imenu. Tudi ona, ki ae je tresla in je bila vsa prepadena, bi bila rada šla za drugimi, ........!<•;'" ••• • ka, malica Uiarlcsa. desetletnega fantička, ki je bil tako težijo -bolan za legarjem, da ga nI bilo mogoče »praviti odtod. "Veste kaj," je ponovil Delaherche, "čujte, lepo ae začenja . . . Najpametnejše bi bilo, da ae Ukoj vrneva v Sedan." Weins je bil z gotovostjo obljubil ženi, da odide iz Bazeillesa, če pride resna nevarnost, in je imel tudi trden namen držati avojo obljubo. Toda to je bil šele topniški boj na veliko razdaljo, nekoliko negotov ob tem meglenem jutranjem polumraku. MPočakajva, kaj hudiča," je odgovoril, "naj ne nama ne mudi tako strašno." Sicer pa je bila Delahercheva radovednost tako živahna, tako razburjena, da je postal pri tem ves hraber. Priprave za obrambo ao ga tako zanimale, da niti nI zatisnil očesa. General Ltbrun, poveljnik 12. armadnega zbora, je bil prejel vest, da ga z rano zoro napadejo, in je porabil noč, da se utrdi v Bazeillesu, čigar zavzetje je imel po svojem povelju za vsako ceno preprečiti. Barikade no zapirale vozno cen to in ulice, vsaka hiša je imela posadko nekoliko mož, vsaka uličica, vsak vrt je bil Izpre-menjen v trdnjavo. In te od tretje ure, v črni noči, «o bile čete, zbujene brez najmanjšega Auma, na svojih bojnih' postojankah, s «vete namazanimi chassepotkami in s predpiManlmi devetdesetimi patronami v torbi. Zato tudi prvi strel sovražnih topov hI preaenetil nikogar, in francoske baterije, ki ho ae bile postavile zadaj, med Balanom in Bazeillesom, ao takoj pričele odgovarjati streljanju, da pokažejo, da ao tu, in «o na slepo srečo streljale v meglo. "Ali veste," je -povzel Delaherche, "da bodo barvarnico srdito branili?... Cel oddelek imam, pridite si pogledat." Zares je bilo tam postavljenih nekaj nad štirideset mož mornariške pehote, na ___ poročnik, visok, plavolas, še zelo mlad človek z odločnim, trmastim obrazom. 2e so se bili njegovi ljudje polastili poslopja; nekateri so rezali strelnice v naoknice, ki ao se v prvem nadstropju odpirale na cesto, a drugi so izse-kavall nizki zid okrog dvorišča, ki je gledal na travnike za poslopjem. 8 red i tega dvorišča sta Delaherche litwelss našla poročnika, ki je ogledal naokrog th se trudil razbrati daljo v jutranji megli. "Prokleta megla," je zamrmral. "Tipaje se vendar ne moremo biti." x ' Nato, ik> •premolku, je nadaljeval brez pravega prehoda. "Kakšnega dne pa smo pravzaprav danes?" "Petek je," de Weiss. "Petek, saj res .. ..Vrag naj me vzame! Clo-. vek živi, da ne ve kako, kakor da bi sploh ne bilo več tega sveta!" """ Ta hip pa je med gromom U>i>ov, ki ni maral več utihniti, izbruhnil tik ob robu travnikov živahen ogenj pušk, pet do šestato metrov od tistega kraja. In zgodilo se je kakor v gledišču: solnce je vstalo, hlapovi Meuse so se razleteli kakor cunje drobnega mušljina in modro nebo se je odkrilo v neomadeževani vedrostl. Bilo je krasno jutro čudovitega poletnega dne. "Ah," je vzkliknil Delaharche, "čez železniški most gredo, le poglejte, kako se skušajo pomikati ob železniškem nasiftu .. . BudaJoat je bila, da niso razstrelili .mostu!" Poročnik je zamahnil v nemem srdu. "Prostori za mine so bili nabiti," je pripovedoval, "toda naši so jih sinoči po štiriurnem boju za moat pozabili zapaliti. Pa to je le naša sreča," je dejal s svojim kratkim glasom. Weiss je gledal ter se skušal razpoznati. Fr&ncozje so zavzeli v Bazeillesu zeig trdno postojanko. Vas ležeča na obeh straneh Douzy-ske ceste, je nadvtadovala ravnino; cesta'je bila samo ta edina, ki se je obračala na levo in šla mimo gradu, dočim se je druga cesta na desni, ki je vodila do železniškega mostu, od-cepljala na trgu pred cerkvijo. Nemci so morali torej preko travnikov in njiv, katerih širne, nezakrite ploskve so mejile ob železniški nasip. Spričo njih dobro znane previdnosti se je zdelo malo verjetno, da pride pravi napad od te strani. Vzlic temu pa so po mostu venomer prihajale goste mase, vzlic mesarstvu, ki so ga delali med njihovimi vrstami krogijemeti, postavljeni ob vhodu Bazeillesa. In tisti, ki so bili na tej strani, ao se metali nemudoma kot strelci med vrbovje; vedno iznova so se tvorile kolone in šle naprej. Od tiste strani je prihajal naraščajoči ogenj pušk. "Glejte," je opozoril Weiss, "Bavarci so;< dobro razločim njihove šleme z gosenicami." A dozdevalo se mü je, da se druge kolone, napol skrite, za železniško progo, pomikajo proti njihovi desnici, skušajo doseči daljna drevesa, da se nato v poševni smeri vržejo na Ba-zeilles. Če bi se jim na ta način posrečilo zavarovati se v Montivillierskem parku, bi mogli vas zavzeti. Tako mu je govorilo naglo in nejasno čustvo, ki pa je spet umolknilo, ko je postal napad od spredaj silnejši. Nenadoma se je bil obrnil proti FloinŠkim gričem, ki so se videli na severu nad mestom Sedan. Tam je neka baterija baš, pričenjala ogenj, bliski so se dvigali k jasnemu solncu, in pokanje se je razločno slišalo do njih. Ura je utegnila biti pet. "Da," je zamrmral, "ples bo po vseh pravilih." Poročnik mornariške pehote, ki se je tudi oziral, je dejal z gesto popolne gotovosti: "O, Bazeilles je najvažnejša točka. Tu se odloči usoda bitke." «"Ali menite?" je vzkliknil Weiss. "Ni dvoma. To je gotovo tudi misel maršalova. ki nam je prišel ponoči povedat, da naj se damo pobiti do zadnjega moža, preden pustimo vas sovražniku." Weiss je zmajal z glavo in se ozrl po obzorju naokoli. Nato je dejal z zastajajočim glasom, kakor da govori sam s seboj i "Ne, ne, one! Ne, to ni tisto . . . Bojim se druge reči, da, pa si ne upam reči za gotovo..." In molčal je. Samo roke je odprl, kakor dvoje čeljusti primaža. In obrnjen proti severu je udaril z dlanjo ob dlan, kakor da so se čeljusti primaža nenadoma zaprle. Ze od sinočnjega večera ga je navdajal ta strah, njega, kije poznal okolico in si je bil raztolmačil premikanje obeh armad. In še to uro, zdaj, ko se je širila prostrana ravnina v jasni luči, so se njegovi pogledi zopet obračali proti gričevju na levem bregu, koder je ves dan In vso noč črnelo mravljinčje mrgolenje m-rnških Čet. Na desno od Remillya je atre-Ijala baterija; toda tista, ki so njene krogle pričenjale zadevati, se je bila postavila pri Pont Maugisu na bregu reke. (Dalje prihodnjič) * _ Gojenka dekliškega internata Frane* btbmlik» Na glavnem kolodvoru angleškega velemesta je bil brzovlak pripravljen na odhod. V zadnjih minutah je prišel po peronu visok mož z usnjato torbo za akte |mkI pazduho, lili je v civilni obleki, ostre kretnje, ravna hoja in trd korak pa so bili znamenje, da je mož vajen ntmiti u-niformo. Stopil je naravnost k vlaku, ne du bi bil |»og|«*dul na levo ali desno, in se povz|tel v oddelek prvega razreda. V istrm ča*u "ta stala na «osamljenem delu peronu čmobradrc in vitka brinetka. Dama je stopila na vlak. črnobradec ji je ponesel kovčeg. Bil je precej te. tak Vlak je odbrzrl. . <;.i»I*hIi, na je iskala "prostor, ki ga j«- v ostalem bilo dovolj, in m urila s težkim kovčegom, ko je prišla do vrat kupej*. kjer je sedel mul h torta) ta akte Ta ni mogel zatajili čuta kavalirja. Odprl je vrata suprja, vzel go-apodični kov/«i i« rok in gs j*>-ložil ria |Milu*o T»>rl»a je ostala tača» na sedlaču. »»o-.|nmIu na ga Je hvaletmi | m »g ¡Mula in -»e mu nasmehnila Mladi mol j«. )*• <»{M»ju«iai. Lepa je bila ur sveta, na licih no- benega praška. Prisodil ji je devetnajst let. Gotovo še hodi v kako šolo. Sodil je prav. Na vprašanje je odgovorila, da se vrača v žensko učiteljišče v Port Smithu, ■ Bila je na počitnicah pri stricu, ki je višji uradnik v notranjem ministrstvu in skrbi zanjo, ker nima staršev. "Pomilujem vas gospodična, težko je biti brez staršev, kaj ne?" je rekel častnik. -__r Ni odgovorila takoj. V očeh so se ji zasvetile solze. "Da." je rekla, "težko, hudo! Kar gospodična Silva ml recite, Silva IMtterson sem". Povesila je oči, v lira je rahlo zardela. Častnik je zdaj torbo za akte, ki jo je čim je kovčeg odložil, M|>et |Mi|ožil na kolena, |M>ložil kraj sebe na desnico. Ta roža pač niti slutiti ne mo* re, kaj sem in kaj nosim. Kekel je |ia: "Jaz sem I*on (Vpmarden. bančni uradnik. Po slušlienem ImmUi grem v Bayminth. 7.al mi je, da bom moral izstopiti prrj «hI vas." Pogledala gn je otožno. Uprla je vanj svoje, kakor spominčice sinje oči. V njih se je tr-ralila naivnost in neizkušenost dekleta iz dekliškega zavoda. V |m»| ure je častnik že vedel za imena 1n navade vseh njenih prttfeaorl«, vedel je. kako gojen-kv goljufajo pri šolskih nalogah, In sto malenkosti še. Čebljala je neprestano In vedno bolj upirala vanj svoje lepe OČI. Od srca se je nasmejal, ko je pravila kako so samo ravnateljico potegnile za nos. Da, ta mladost! A tudi Silva je vedela o bančnem uradniku že dosti. Razlika je bila le v tem, da je bančni u-radnik verjel, da je pred njim gospodična Silva Pitterson, gojenka ženskega učiteljišča in ini-ciatorka tolikih duhovitih potegavščin v zavodu, medtem ko je ta vedela, da sedi nasproti nje kapetan Paul Bargedh, tačas na službi v poveljstvu tretjega *r-madnega zbora, in da se v njegovi torbi nahajajo važne vojaške listine. Od vsega njegovega pripovedovanja je verjela le to, da je res na služlieni poti v Bay- minth. Njene naivne oči fto tu rWW,U ,n * ted'n zdaj barva njenega obraza malo manj živa. Odprl je. Bilo jI je bolje. Potem je stopila k oknu. Častnik ni videl, kako je potegnila iz nedrja robček, ki je par trenutkov vihral v vetru, in kako se je zdaj oni sivi avto približal vlaku na sto metrov. Videl je le, da je zdaj barva njenega obraza bolj živa. Dal ji jo je veter. Toda kljub temu je omahnila nazaj na sedež. Zaprla je oči in zaječala: "Vode!" -Častnik je skočil in izginil na hodniku. Tedaj so se naivne oči, sinje ko Spominčice, odprle. V njih ni bila več ije naivnosti ne neizkušenosti. Odločnost se je zasvetila v njih. Silva je planila kvišku, z eno roko obrnila kluko na vratih kupej a in jih tako zaklenila, z drugo pa potegnila čeznje zaveso. Potem je skočila z gibčnostjo mačke k oknu, potegnila za zasilno zavoro in vzela torbo v roke. Vlak se je sunkoma ustavil. Njen kovčeg je padel s police. Ona se ni niti ozrla nanj. Skočila je skozi okno. Avto se je pod njim že ustavil in črno-bradec je že odprl vratca. Vo-hunka je smuknila v voz, potem pa je avto planil naprej kakor puščica a tetive. Brzovlak je o-stal daleč zadaj. V avtomobilu se je rjavolaska počasi spreminjala v plavolasko, kar je, gredoč rečeno, bila tudi po prirodii. Potem je menjala obleko si pordečila ustnice ter naprašila obraz. Zdaj je ne bi bil spoznal niti lastni zaročenec, če ga je imela. Grof je medtem snel lasuljo, brke in brado, a šofer je dal največjo mogočo brzino. Brzovlak so ie izgubili iz o-či. Morda še niti z mesta ni krenil. Grof je razvil karto in velel šoferju: "Na prvem križišču levo!" Častnik je bil natočil kozarec vode. V tem trenutku se je vlak ustavil. Caša mu je padla iz roke. Mrzlo ga je spreletelo. Planil je k svojemu oddelku. Bil je zaklenjen, a na vratih zavesa. U-daril je s pestjo po steklu, iztegnil skozi nastalo odprtino roko in obrnil kljuko. V enem skoku je bil pri oknu. Na cesti je bil en sam avtp, tam daleč spredaj, ki se je oddaljeval z dirkalno brzino. Stisnil je peeti in gledal za njim. Streslo ga je. Spomnil se je svoje zaročenke Brigite, spomnil se je svoje stare osivele matere, ki jI je bil v edino oporo, spomnil se je svoje kariere. Danes, jutri bi morala priti na-redba o njegovem povišanju v kapetana I. stopnje. Stisnil je zobe, mišice na licih so se mu napele, čeljustne kosti so izstopile. Potegnil je revolver iz toka. S palcem je obrnil mali varnostni zapirač, kazalec je položil na petelina in počasi dvignil roko k sencem. Ni videl, da ga nekdo opazuje skozi odprta vrata kupeja. Ni čutil trdih, jeklenih oči, ki so spremljale vsak njegov gib. Pritisnil je. V tem trenutku mu je revolver zletel iz rok. Krogla se je zarila v podblazinjeni sedež. Tam, kjer je predrla blago, je ostala majhna, temna točka. Z zgornjim delom telesa se je počasi obrnil, kakor da se prebu ja iz sanj. Njegov pogled se je srečal z onim iz jeklenih oči. Zdrznil se je in se zavedel. Na rokah je začutil ledeni dotik jekla: spone. Iz oči mu je padla solza . . . Pred njim je ostal a-gent It Scottland Yarda . . . Potem ko ga je uklenil, je a-gent odprl kovteg, ki ga je pustila vohunita. V njem je bil časopisni papir in opeka. Potem je IMMtlitl brezžične brzojavk* ' na vse strani. Častnik je dal opis dekleta, črnobradra pa je agent, ki je spremljal vlak, videl že na odhodnl poetaji. Poslali, so za njima tiralice na vse strani. Policija je po številki ugotovila lastnika avtomobila. Bil je iz mi VRHNJA PLAST Tam ). bil .luibÄ r1 im" ,vto * Tokih. iKtrnino > njo *ir»k. avto-l *_„. „ .__.... _ ........... «p >; ÄÄÄrr. .,..„r,..„|¡ «mrl *nta,„. P.r „ W,M K ^ • jii.Mrm n.i« <• uo tiri4fl iliiKiunil il. 1.1 u__ strani, vol ver. železnica je tekla po rhvnini,| vzporedno t njo je šir<»ka avto mobilska cesta, v sto jiuurov naiec oa vlaka je po Iiri*..| H..K,,» ' .i. » : " " v.«ii .u. li i* Kit ** ^ 1 duhovnik, da bi j« ne-ces i vot.l siv avto, ki je bil od ko|iko pouAiM: vlaka v rbzmeroma enaki razda-l ..Vi___. 1 „ Ui Silvaji«* zapnmlH „pO,n,U. naj odpre\okno. P*BMt A**™™. n*J «hije svo- .... ' \ . . *<»« I« da je to tudi sto- \ožnja\ viaku mi ne de do-1 ril . .H ^ \ I H«* tega niMi ne bi Kv*, mogel \je opati 11, dtf je ukazal materi . . PETEK, 24. JAMu "Naprej!" Marko mračno nabe» zopet ista oseba, blaita.r "Ti si blagajnik'*" "Da." "Ali bi mogel . r.»» | "Ne . . . Pridi drugič drugih sam ne morem V "Ampak blagajnik ščaš predsednika in deioV2 Saj bi mogel. Kaj?" ' Niti govora, brate' kar tako . .. sprejemam Z Nikogar ni, ki bi podpis mi vendar in nikar ne sit Ko je Marko stopil J hodnik, je potegnil ruse bi ušes, debelo pljunil ter ^ občinskega urada. thi poti proti (lomu je: svoje znance, ki ^o bili nai ni na občinski urad. "Kam, če Bog da," jih J "Na občino . . ." , m "Vse zaman, dragi moji» "Kaj?" V "Blagajnik je sam prav za prav vse: blig predsednik in delov^ja. i je ta naša administraciji, več oseb, je strašno zavoi če je ena sama oseba, m varuj sam Bog!" "Saj sami veste ... Nek^ biža sem jim nesei za d*v bi mi rubežna komisiji i segla onega gozda ... Pi, mo dan izgubil." Bosa delavcu: "Želim, da pričnete z gibanjem za podaljšanje delovnika v interesu narodne obrambe/' Občinska administracija Jakša Kušan Občinska uprava v vasi Pečina ni preobložena z delom. Radi tega je težko najti zbrane vse može in funkcionarje. Kaj bi neki vedno sedeli in čakali, naj raje počaka delo. Predsednik občine je na priliko odšel na lov, delovodja pa na semenj. Saj imata vendar tudi ta dva pravico, da se pobrigata za svoje zasebne zadeve, kajne? Prvega in drugega je nadome-stoval občinski blagajnik, mož prijetne zunanjosti, boječ ih skrajno previden. V blagajni sicer nima denarja, pač pa bonde in obveznice občinskih mož, nekaj komadov celo od nekega moža s sreza. Zaključil je blagajno "in-se udobno zleknil v star fotelj, ki ga je občinska uprava zaplenila nekemu potujočemu cirkusu, ki ni mogel plačati občinskih taks. Prižgal si je cigaro in nervozno odganjal muhe, ki bi sicer sedale na nos predsedniku, če bj ne bil odšel na lov. Trk . . . trk. Kmet Marko Dokičje je dodobra odkašljal, šele nato je stopil v predsednikovo sobo. Pobito se je postavil pred blagajnika ter ga boječe gledal. 1 "Predsednika ni,?" 4Nl." "Jaz bi rad . . ." "Pridi drugič ... Da, jaz ga nadomeščam, toda bolje je . , ." "Ne more?" . "Ne. ne more!" Marko je stopil na hodnik. Po-drsal z opankami, se spet izkaš-Ijal ter potrkal na vrata, kjer je visela tablica "Delovodja". Ker je bila ta soba zvezana z vmesnimi vrati š sobo predsednika. je blagajnik skočil v sobo delovodje, sedel in poklical: "Naprej!" Marko je debelo gledal. I "Delovodja?" "Ga ni . . Jaz ga nadome ščam." "Znabiti bi ti mogel "Ni mogoče . . . Pridi drugič/ "Veš .. "Vem, toda ne morem." In Marko je spet kašljal po hodniku ter si popravljal svoje ruse brke. Na tretjih vratih je visela tablica "Blagajnik". Trk . . . trk. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije in k _ Uat Prosveta ta koristi, t«r p agitacijo avojlh druitev is a ca propagando svojih idej. pa ne sa propagando drufih p* organizacij. Vsaka orfsnliM običajno svojo glssilo. Torej i rUtai dopisi in naznanils dragi pornih organlsacij in njih drdi se ne pošiljajo listu Prosrats. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časni! knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatski slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dni VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANST S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne i . Cene zmerne, unijsko delo prve vrsto Pišite po informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTER! 2657-59 SO. LAWNDALB AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam se dobe na fteljo tudi via ustmens pojainils CHICAGO. ILL. Krneat Wetter, novi pred«ed-Aik £>kt. naroČite si dnevnik prosvei Po aklepn U. redne konvencije ae lahko aaračt na Ust Prest* prišteje eden. dva, trt. šUrl ali pet ¿lanoV It ene drašlne k eni s* nini. Ltat Prosveta stane sa vse enaka, sa člane ali nellaae 9MJ eno letno naročnino. Kar pa ¿lani ša plačajo pri aaeaaents $1J* tednik, aa jim U prišteje k naročnini. Torej oedaj al vsroka. r«A ja Uat predrag ss člane SNPJ. List Proaveta je vaša IsstaiM gotovo Jo v vsskl družini nekdo. Id bi rad «tal Ust vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro katari teh članov prenehs biti I SNPJ, ali če se preseli proč od družina in bo sahteval sam i"J tednik, bode moral tiati član is dotične druftine, ki je tako ak) naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitn o in obenem doplsčsti dotično vsoto listu Prosveta. Ako ter* M * tedaj mors upravništvo mižati datum sa to vsoto naročnika. Cena llatu Proaveta |o: £a Zdral. država In Kanado MM Za Cleero fn Chicago Je.. 1 tednik la..-...........«.M 1 tednik In............ t tednika la.«'..........S .M t tednika In........... t tednike In............ 2.4« t tednika la........... 4 tednike In............ 1.M 4 tednike la.......... I tednikov In.......... alč S tednikov In........... Za Evropo Jo........... .$9.M I «polnite spodnji kupon. priloiHe potrebne rsota deaarjs sli Order v pisma In si nsroflte Prosrete, Ust. ki Jo Taše-lsstnisa. Ava. Chics fe, HI. Priloieno poélljam aaroénlno sa Hat Proeveto »selo I . D Ime...................................fit društva Nsslav ...............:.................................. fJ I sterile tednik la ga prlpUHu k me|i naraéalal ed sledečih moje d rutine: » ............................y...........ČL drašt« št.. »)................................'.........Ö. dra«esšt. «>........ ................................& ánrftvs *. »>.........................................ČL draštva št .............t............... Dršava............. Nav aaračaik....................Star ................