311
Gospodarske novice.
Letina v Avstriji po poročilu c. kr. ministerstva kmetijstva pričetkom septembra.
Pšenice in rži pridelalo se je dobro-srednjo mero, ovsa pa nekoliko več. Ječmena, o katerem se je mislilo, da bo pridelek obilen, pridelala se je le srednja mera. Tudi pri koruzi je le srednja mera pričakovati. Isto velja, tudi o ajdi v tacih krajih, kjer je še niso poželi* Repa in krompir popravila sta se po dežji bolj, kakor se je s prva mislilo; zato bode njun pridelek Se precej dober, razen nekaterih krajev na Kranjskem, Tirolskem, Češkem in v Bukovini, kjer tožijo, da krompir gnjije. Pridelek otave na detelji-ščih in travnikih je manj kot srednji. Vina se je še zmerom prav mnogo nadjati, med tem, ko je sadja v nekaterih krajih prav  malo.
400.00 gold. bode južna železnica
plačevala deželi štajarski dohodninskega davka. S tem denarjem hoče deželni odbor, kakor „Wiener landw. Zeitg." poroča, zopet podkovsko šolo v Gradci ustanoviti in na oridašnjem politehniku pouk v kmetijstvu in gozdarstvu vpeljati.
Trtna us
je na Francoskem 500.000 hektarov vinogradov čisto uničila in 450.000 hektarov hudo poškodovala. Zdaj razsaja v Gironde, najboljšem vinskem kraji Francoske, kjer je od 172.000 hektarov vinogradov uže 136.000 hektarov napadla in 20.000 čisto uničila. Amerikanske trte se menda tej pošasti najbolj upirajo.
Kako na Ruskem zavarujejo govejo živino.
„Učimo se Avstrijanci od absolutistične države ruske nekr.j o tem , česar do sedaj v Avstriji še nismo uganili, to je: zavarovanje goveje živine" — piše „Wiener landw. Zeitg.".
Na Ruskem zavaruje vlada govejo živino pred govejo kugo in sicer tako, da za vsako govedo, katero pogine po kugi, 30 do 70 rubljev odškodnine plača, zato pa od vsacega gospodarja davek po pol odstotka ali k večemu dva odstotka pobira. Odškodnina je pa tako uredjena, da za goveda, pitana s tropinami, plača 70 rubljev, za jalovo živino 50 rubljev itd.^ celo za tako živino, katera medpotoma pri izvožnji pogine, prejme gospodar odškodnino.
Naj bi po tem zgledu tudi avstrijsko-ogerska vlada osnovala splošno in posilno asekuranco tudi pri nas, vsaj večletne izkušnje kažejo, da so dosedaj vse privatne asekurance za živino, ki so bile v Avstriji ustanovljene, na kant prišle.