Iz Celovoa. Tukajšno srenjsko svetovavstvo je sklenilu, da bo napravilo mestno deško šolo s 4. razredi. — Tudi smo zvedili veselo novico, da ostane na.š verli prečastiti gospod Andrej Einspieler še dalje katehet c. k. više celovške realke. — ,,Cvetje iz domačih in tujih logov^, III. Aeslka (16.—21. vez.) pride kmali na svitlo. Obsegalo bode to delo prav lepe in zanimive izdelke. Kdor želf tedaj nCvetje" še dalje prejemati, naj se kmali oglasi. — Iz Oorloe. 7. sept. je po kratki bolezni, 66 let star, umerl precastiti gospod Janez Ev. Mozetič, kanouik in dekan tukajšne velike cerkve, visji šolski ogleda itd. Bog mu daj večni raj! (Pristavek vreduištva: Ta blagi gospod je bil tudi posebni podpornik našega mladega ,,Tovarša", kteri na njegovo gornilo zasadi hvaležno cvetico: Slava njegoveniu^ Hpominul) — Prišla je tudi na svitlo lepa zgodovinska povest: ,,Cudne poti božje vsegamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov", ki jo je poslovenil g. Fr. Bunc, pridni učitelj v Kamnji. Naj bi se raz.širila po slovenskem svetu! Iz Gorenskega. Sprejmi Ijubi ,,Tovarš" mojega letašnjega potovanja nektere čertice, ktere vtegnejo zanimiti častite tvoje bravce. Zapustivši domorodno Hervaško, obernem jo od Kerškega pes proti Novemu mestu, če«, da razgledam malo bolj krasne kraje slovenske in ložeje občudujem kinč svoje doinovine. Dolgočasno ni bilo, že zato ne, ker imel sein vesele^a tovarša J. B—ra, namenjenega, da z mano potuje v svoj dom. Čeravno naji je vročina hudo pritiskala, vendar sva kmali pustila za herbtom slerme verhove takraj Kerke in krnali tudi zagledala prijazno mestice Novomesto. Tu obisčem slavnega g. o. Ladislava, pri kterem sem se jasno prepričal, kako je ta verli mož ves poln domorodnega duha. Veselo sem pregledoval program novomeške gimnazije, v klerem tako živo klije ravnopravnost našega jezika z nemškim. — Iz Novomesta obeinem jo proti Ljubljani, in v dveh pičlih urah sedim že v Mirni peči pri g. učitelju Emanuelu Tomšiču. Krasne nove orgle z dvema klaviaturama, ki jih je izdelal izverstni trebenski moJHter, in bodejo poznim vnukom pričale, kako bogoljubni iu vneti za božjo čast bili so njih predniki. Imajo pa tudi moža, ki jiin ve kaj, in ki je ne le domorodec in slov. pisatelj, arnpak (uili kaj dobro izurjen na orglah*_). Cudil sein se gromovitemu glasu, ki se je skor po celi vasi razlegal, ko je gosp. utitelj na njih priti.snil par akordov. Tudi čast. ondotni gosp. fajmoštcr so iskreni domoljub. Hvalevredno je posebno, da se tam skor vsacega večera snidejo wpod košato lipo" pervaki te prijazne vasi, prinesu razne časopise, ter se pomeukujejo o domorodnih in koristnih stvareh. ,,To je naša revna čitavnica", reče mi vesela družba, h kteri sem se tudi jaz eii večer piidružil. Ali bi ne bilo dobro, da bi bile po manjših vaseh, po kterih ni niogoče čifavnice vstanoviti, vsaj niale društva, v kterih naj bi se širil domači duh, o stvareh kmelijnkili pomenkovalo itd., da bi potem vsako mesto, (erg in vas na SIovenskem imelo čitavnice, poinenkovalnice in domorodne veselice. Od tukaj jo vrežem potein v prijetne Doberniče, kjer sera tudi obiskal nndotnega učitelja g. Janeza Tomšiča. Ta učitelj je že veliko let v tej fari, morebiti toliko, da nubeden drugi po celi Slovenii toliko ne, in čuditi se je, da je puleg svoje učenosti in posebne izurjenosti v godbi tako zadovoljen, tih in miren. Visoke šole izveršivši, posvetil se je temu stanu, ki ga je že od inladih nog tako zelii veselil. Lepo je gledati, kako veliko število krasnili napevov je že zložil imenovani gospud, ki je obljubil zdaj, ko ima ,,Tovarš" tudi uotni ti.sk, nekaj jih na svitlo dati.**) Še obisčem nekaj učiteljev ined potjo v •) To je sicer že davno znano; MTovarš" pa vendar ni Ae tako srečen, da bi ga dobro poznal. Vredn. **) Prosimo! vr.dn. Ljubljano, in pri vseh sem se prepričai, da so domoljubni možje in da k omiki našcga uaroda veliko pripomorejo. Tako je prav gg. učitelji, lc po tej poti morete zadoeliti svojemu trudu, le (ako bodete po zakonih dostojno in natanjko spolnovali svojc dolžnoisti. Kako abotno bi pač bilo, ako bi učilelj, ktcri so peča z nedolžno niladiiio, še nemškutariti začel. Podoben bi bil vertnarju, kteri gre rezat s skerhanim nožem inlade drevesca, ali pa pastirju, ki bi ovčice pasel le po golih pcčinah. — Čez nekaj dni grein pa na Gorensko in pridem ravno prav v Kranj k ,,pervi besedi" ondotne novc čitavnice. Marsikaj bi rekcl o Kianji, pa bojim se, da mi bi čast. bravci očitali, da ,,stare viže godem". Molčim raji. — Napolnjen z veselim duhom maham jo proti Teržiču, spoininjaje se narodne pesmi naših knietov BNa Gorenseem je flelno". Pač res je prijetno gledati visoke bregove, dihati v zdravem zraku in piti vodo, čisto ko ribje oko. V Teržiču oslaiiem nekaj časa. Pregledujem letnike ali perijohe, in detetreni, rečeni, tu so iinena celo s končnicami ič pisane! Kakor pa človeka ta niali napredek zveseli, tako ga oči zabole, gledajočega slovenske nektere imena naenkrat čisto uapčno, z neraškimi čerkami zapisane, n. pr.: Of^abntg, 3Kalh), $[objf)aucr itd. Zvedil Heni, da starši dotičnih otrok niso pustili, da bi njih deco pravo s slovenskimi čerkami pisali, ampak pokazati ko se menda javno hotli, da 80 terdi starinarji. Učitelji so doinoljubni, in pohvaliti morani g. J. Debelaka zavoljo petja, v kterem otroke prav dobro izurja. Farna bukvarnica, osnovana nedavno po čast. gosp. Jurju Dernovšeku tudi Teržič jako povzdiguje. Sploh eo pa Teržičani nadarjeni z nagibom do petja, ker nekteri brez kakega izobraževanja tako dobro vse današnje slov. pesmi pojo, da je veselje poslušati. Imajo med sabo n. pr. tako zvanega ,,teižiškega Matijata", ki dasiravuo reven, vendar poje in žvižga, da malokdo (ako. Ljub je posebno duhovnom, kterih je večidel strežaj in tadi drugim gospodom, kterim pri seljenji v drngo stanovanje hišno orodje po svojcm okusu (ako izverstuo vravnd, da ga vsaki za to delo porabi. Imenovati bi ga smel tudi ,,catalogus clericus" ljubljanske škofije, ker oti je vselej pervi v Teržiču, ki zve , kam bo kteri duhoven prestavljen in skor za vsakega duhovna na Kranjskem ve, kje je zdaj, kje je pred nekoliko leti kaplanoval, koliko mora zdaj istar biti itd. itd. — Dostišole! Pride 27. dan mesca avgusta, in grem v bližnjo faro v Križ, kjer je bila ravno šolska Hkušnja, h kteri se je bilo zbralo sila veliko gospode. Bilo je 11 duhovnov, 4 učitelji (med kterimi eden celii iz Kočevja) in dva druga. Škoda, da jc iinela ta šola tako malo šolarjev; vidili smo v slovenskem zapisniku, da jih je prav veliko uied letom iz šole izoslalo. Učitelj te šole g. Janez Mandelc, verli domoljulj, trudil se je, kakor se je vidilo, po svoji moči, ali kaj si hočemo, kjer ni otrok, tudi ni šole, še manj pa zuatnega napredovanja. Vendar razun ncktcrih germanizmov in popačenih bescd, ktere sino slišali pri skušnji od nekega starega ondotnega gospoda, kakor n. pr. ahtajte, vkep se vzemite, špilati itd., se je dobro sošlo učitelju in katehetu, domoljubuemu g. Jarcu, in reči amem, da od kriškc šole se ne sme iu ne niore več pričakovati. — Vi pa, časliti učitelji alovenski, trudite se čedalje bolj, da bodete otroke po doinače podučevali, ker bolje je ena, otrokum razumljiva beseda, kakor 100 drugih, kterih zapopasti ne tnorejo. Spomnite se večkrat krasnega transparenta, ki je pouosno stal med vhodom kranjakc čitavnice, ukapolnih Koseakovib besed: ^Pokažite svetu lik domače navadc in niisli; Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos!" Ij. T. Iz Kamnegorice. Dragi ,,Tovarš", ker ravno govoriš od očitnih solskih spraševanj, ti tndi ja/. iz našega kraja nekaj euakega pošljcm. Prepriean scm, da bi bil tvoj vrednik ta dau sam prišel pogledal k nam, ko bi ga ne bil ti, ljubi ,,Tovarš", klical v LjubIjano. 31. avg. ob 8. uri smo imeli šolsko sv. mašo, pri kteri je inladost pela. Popoldne potem pa je bilo v šoli očitno spraševanje, h kterem se je prav veliko Ijudi zbralo. Spraševanje se je pričelo naj pred s keršanskim naukom , kterega so otroci prav dobro odgovarjali. Potem so bili na versti drugi šolski nauki, in nazadnje so veseli ačenci iu učenke zapeli nektere prav mične slovenske pemiiice. Po dokončani skušnji pa stopi učenec N. R. na oder in tako le govori: ,,Hv. b. J. Kr.! Prečastiti gospodje in vsi pričujoči prijatli! Dovolite rni, da v iinenu v.seh učencev iu učenk očilno tukaj govorim. Danen je uaš veseli dan, iu upam, da tudi vseh pričujočih. Veliko lepega smo se naučili pretečeno HiiLsko lelo; komu li bi se za to zahvalili ? Najpred gotovo Ijubemu Bogu, potem pa vain gospodom učenikom, ki n(c se tako zelo trudili, da ste nam izobraževali um in serce. Bog vaui poverni stotero vaše veliko prizadevanje! Pa tudi vam, preljubi starši, smo danes zelo hvaležni, ker «te nas radi pošiljali v šolo; danes ste se prepričali, da nisino hodili zastonj v šolo, in da iniate zdaj vsaj nekoliko boljše otroke mimo pred. Sprejmite pa (udi vi, prečastiti gospod dckan in vsi drugi poslušavci uašo priserčno zahvalo, ker ste nam napravili toliko sladkega nedolžuega veselja. — Tudi vam, ljubi tovarši in (ovarAice, priporočim ae nekaj prav v serce. Tiste, ki ste že bolj odrasčeni in bote šolo zapustili, lepo prosim, nikar nikdar ne pozabite lepih naukov, ki ste jih tukaj .slišali! Živite po zgledu 8V. device Marije in sv. Alojzija, in vsi skupaj izročimo vse svoje življenje večnemu Bogu, da nas bo blagoslovil in osrečil h časno in večuo srečo!" Po govoru go se delilc šolske darila, iu potem so prečastiti gospod okrajni .šolski ogleda z lcpo bcsedo ^klenili šolsko presknšnjo. S tem pa še ni bilo dokončano veselje tega dneva. Gospod žl. Albert Kapuz, naš solski oče, so povabili vse učence in učenke na dom; in Iej, na verta 80 bile 4 velike inizc pugernjenc za 107 lačnih malih gostov, kjer je bilo vse lepo okinčano, kakor pri kaki svatovačini. Otroci so bili neizrečeno veseli. Slregli so jim pa tudi sami šolski oče in njih blaga goapa. Še le ko je Marijo odzvonilo, smo šli popevaje domu. Gotovo ne bodo otroci, pa (udi učitelji in starši pozabili tega veselega dneva. Z Bogom! Iz PredoselJ*) 31. avgusta je bilo v tukajani šoli očitno sprasevanje vpričo več čaatitih poslušavcev. Prav izverslno so odgovarjali otroci, tako, da jih je bilo veaelje poslnšiiti. Ker pa moj nameii ni, da bi to popisoval, ampak jaz le naznanirn, kako so zopet letoH blagorodni g. baron A. Zois male otročiče zavoljo veselega napredka in lepega obnašanja razveselili. V nedeljo 6. sept. po keršanskeln nauku 80 žlahtni goapod povabili v berski grad tukajano čaat. duliovučino in g. učcnika J. Saje-ta in v.seh lislih 29 otrok, ki so bili v zlate bukve zapisani. Podelili so vsakemu otrokn srebern goldinarak tolarček, in deseterim obdarjcnim tndi ,,D a r e k pridni mlailosti"; vsem drugim pa ^Pratiko" za 1864. leto; vse pa so potem prijazno pogostovali. Vidilo se je, da so jim otroci zelo hvaležui, ker so zapeli prav lepo več pesem, med kterimi so bile cesaraka in več drugih, pa se: ,,Zadovoljni Krajnec", in ,,Pridi Gorenec", ki so si jih santi gosp. baron izvolili. Gotovo ne bodo otroci in farmani pozabili svojega blagega dobrolnika mnogo mnogo let. Še pred začetkom šolskega leta so omenjeni dobrotnik podarili vcs les za ograjo šolske drevesnice, v kteri je že precej dreves vsajeuih. Slava! Da si ini zdrav verli ,,Tovars*. — Z Bogom! Tvoj bravec. Iz Ljubljane. Uobili sino zadnjo polo Janežič-eve ,,S1 ovenske slovnice za domačo in šolsko rabo". To delo je uaj izverstnejše, kar smo jih razun Metelko-tovega do zdaj imeli. Osnovano je po naj boljših virih po Miklošiču in rirugih. Pri nobenetn alovenskem učitelju se ne sme pogrešati ta korialna knjiga. — V Celovcu je priael na dan mični ,,Koledarček družbe sv. Mohora za prestopno leto 1864". Poleg nekterih prav  lepih domačih spisov ima tudi družbine poatave in imenik čaat. dražnikov. — Casopis ,,\aprej" je z mescera oktobrom jenjal izhajati. — Iz Maribora smo dobili te le verstice, ktere ,,Tovars" bvojim čast. bravcem živo priporoča: ,,Vabilo na naročbo slovenske maše za čveteroapev, orgle in violon". Da se večstranaki potrebi odpomore, je podpisani kratko in lahko alovensko mašo z blagoalovom, gradualom in ofertorijem za štiri glaae spiaal, ktera se je že po vec cerkvah lavaiilinskc Akofijo pela in si, kakor več časnikov piše, pohvalo cerkvenega in slovenskega nloga pridobila. Od več in veljavnih Htrani se mi je že prigovarjalo, naj dam to mašo natianiti, in sicer zavolj ročnejše rabe pevske glase posebej, ki se tudi večkratno dobe, in tudi za orgle iri violon. Tisk bode raenda v 2 inescih gotov. Ker morain delce aamzaložiti, vabim s (em apodobno vse častite goapode dahovnike in učitelje, kterim je mar dostojnega slovenskega petja v cerkvah, naj se na nje naročiti blagovolijo. Naročnina je 1 gld. 50 kr., ktera se na pošti odrajta, kedar se komu delce izroči. V Mariboru, septembra 1863. Janez Miklošič, učitelj glavne šole. — Letosnje šolsko leto je dobro napolnilo vse tukajšne učiluice. V norinalki ao iz doaedanjih treh razdelkov v četertem razredu naredili le dva, ter so raji pervi razred razdelili v dva razdelke. V *) Po naključbi zakaenjeno.Vredn. ¦nestni glavni deški šoli pri sv. Jakopu je letos v stirih razredih 327 očencev, tedaj 27 več kakor vlani v tem času, ktere podučajejo g. vodja in štirje gg. učeniki, in sicer A. Praprolnik v IV., I.. Belar v III., Fr. Raktelj v II. in .1. Trojar v I. razredu. — Za terdno se je zvedilo, da so njih veličanatvo presvitli cesar poterdili, da naj se napravi v Ljubljaui višja realka, in tako se bo že lctos prioela s pervim razredom. — Predstojniatvo komisije za inilosčino je sklenila, da bo jutri, I. j. 16 t. m. ob 10. uri dopolpne v atolni cerkvi za ranjciin M.et©lKo-tom, velikim dobrotnikoin ubogili, slovenna čerua maša, b kleri 80 povabljeni srenjski svetovavci, sluvenska narodna čitavnica, rokodelski inojstri itd. — Pri g. Giontini-tu so priAli na svitlo novi slovenski lepopisui zgledi, kakor amo uni dan v 18. listu omenili, in ki jih je dal na svitlo g. učenik Fr. Oei kinan. Ti zgledi so na štirih listih pu dva na ciiem, prav dobro aostavljeni in krasno po iczu natianjeiii, in 80 prav pripravni za glavne in malc aole v mestih iu na deželi. Gosp. izdatelj prosi, da bi jih utitelji pri poduku v šoli rabili iu potem avoje misli in »kiiHiije o njih naznanili, da bi ac drugopot popravilo in prenaredilo, kar bi prav ne alu/.ilo. Tedaj, Ijubi ucitelji, podpirajmo dobro voljo svojega marljivega tovarša!