Letnik III.
v lažnjivi obleki.	štev. n.
Izhaja po dvakrat na mesec, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velj& CČlo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 10 kr. v KI er r-o vi bukvamici na velikem trgu št. 240, kjer je tudi administracija.
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
V
Živijo novi deželni predsednik!
Volim veliko srečo pa dolgo življenje, lahko smrt, pa da\_bil po smrti zveličan, dragi moj Korelj iz plemenite rodovine Vfurzbachove, ktera je tako slavna, da je rodila moža, kteri je prvi prepovedal slovensk ,tabor.
Nadjam se, da mi boi, dragi Korelj, ohranil tisto prijaznost in dobrovoljnost, ktero si nekdaj v deželnem zboru pokazal s tem, da si se potezal za mrčes e, kterim je novo osnovana postava protila pogubo. Za tistem časom te nisem mogel 'nikdar pozabiti; kedar sem videl kako muho ali kakega druzega mrčesa, me je spominjal vselej nate, kedar sem našel na poti kako pohojeno gosenico, kakega poteptanega kebra ali umorjeno muho, sem si mislil s težkim zdihljejem: ,,Oh, da bi to videli gospod očka Korelj pl. Wurzbach, kako bi se jokali, kako bi preganjali neusmiljenega morivca!“
Vidiš, Korelj, to mi je jako všeč, da ši tako usmiljenega srca do brenceljnov, komarjev, muh, nemčurjev in druzih mrčesov, od tebe se nadjamo vsi mrčesi prav izdatne podpore, kajti gotovo te je ljubezen do mrčesov spravila v vrsto nemškutarjev in med ude konšt. društva. Stavim, da ti ne pripusti blago srce, da bi kakemu mrčesu ali nemškutarju kaj žalega storil.
Pa tudi ljudje pravijo, da si ti prav „lušten foter“, posebno kedar ga imaš kaj pod kapo. Kot predsednik kmetijske družbe Bi že navajen grabelj, tedaj ti nova stopinja ne bo belila glave. Tvoj brat po imenu, opravilu in mislih, Dežmanov Korelj, so jako dober učitelj , kar pride iz njihove šole, pred tem se mora vsak očlkriti. Dozdaj si se pečal le z grabljami, zdaj pa boš moral delati s prokletimi grabljami iz Dežmanove delavnice. Le glej, da se ne zameriš svojemu mojstru, kajti ni lepo, če učenec potem, ko je splezal do više stopinje, svojega prejšnjega učitelja še ne pogleda. Kedar srečaš gospoda Dežmana, se mu moral odkriti, svoj «širok hrbet pripogniti do tal, če bi ti utegnil tudi trebuh počiti, .ter vedno spoštovati misli, nauke in načela njegove, da se ne pregrešiš zoper četrto zapoved, ktera ti veli spoštovati svoje učitelje in mojstre.
Nekaj pa se boš vendar-le moral učiti, namreč slovenščine, ktera drdra po tvojem grlu kakor kmečka
kola po neoglajeni hribovski poti. Lansko leto si bil že enkrat zarad javnega mučenja slovenskega jezika obsojen ne vem kam, a ta kazen te ni poboljšala, slovenski govoriš še zdaj, kakor bi orehe tri. Izvoli si zdaj, ko imaš denar, vsaj „rešpehtarjovo kuharčo“ za učiteljico, da se navadiš vsaj gladkeje brati, ali pa se zapiši v prvi razred, kjer se deca uČ6 slovenski ABC, da ne bodo otroci za tabo kazali in upili: „Glejte ga no deželnega predsednika, ki še ne znd brati!“ To bi ne bilo prijetno, ko bi jaz kaj tacega videl in slišal, bi me bilo sram zarad najine prijaznosti, kar jokal bi se.
Se nekaj ti povem, Korelj. Dozdaj je bilo znano, da si nemškutar. Ne nadjam se sicer, da bi postal kar čez noč Slovenec; tega ti tudi ni treba, kajti kdor je Slovenec,' ne postane deželni predsednik. Vendar si ud ndrodne čitalnice, in to bi ti utegnilo škodovati. Glej, da se brž izbrišeš, kajti deželni predsednik mora biti mož brez vsega madeža. Jaz ti, se ve da le na uho povem, da izstopim v tistem hipu iz čitalnice, ko bom postal, kakor ti, predsednik kranjske dežele.
čemu se smeješ? Pred nekimi dnevi se ni sanjalo ne meni, ne tebi, da boš postal ti deželni predsednik. Prav tako, kakor tebi, se utegne primeriti meni, človek ne vč, kje ga sreča išče. Vendar, kedar postanem jaz predsednik, se ne bom sramoval svojih poprejšnjih prijateljev in znancev, ti boš vedno moj prijatelj, toraj se spodobi in tudi pričakujem, da se tudi ti ne boš mene sramoval, dasiravno še nisem deželni predsednik. Nadjam se, da boš tudi dalje ostal zagovornik in advokat mrčesov in prikrival nemškutarje s svojimi širokimi peruti.
Da te pa svet, kar bi bilo lahko mogoče, ne zamenja z Dežmanovim Koreljnom, bom imenoval renegata, nemškutarja in ljubljanskega župana Koreljna I., a tebe, kranjskega deželnega predsednika, Koreljna II., ker sta si sicer podobna kakor dvojčeka, da vaju bo svet razločil in vedel, pri čem da je, kajti po „prokletih grabljah“ bi vaju ne mogel nihče razločiti.
„Brencelj“,
do zdaj žalibog še ne predsednik nikakoršne dražbe ali dežele,
v imenu vseh mrčesov.
Schaffarjev Dolfi.
Danes pa pač nimam veliko časa. Mami sem rekel, da morem iti v šolo, da so me od doma pastili, pa se grem prav za prav učit iz glave dolg govor za konšt. šolo.
V naglici Vam povem nekaj novega. Naš derehtar so se te dni strašno jezili, da ni postal nobeden naših profesorjev deželni predsednik. Katehet Kaltenegger so stavili s prejšnjim derehtarjem Suppanom 10 bokalov vina, da bodo oni postali predsednik, Sup-pan pa narobe, da bodo oni. Pa ni postal nobeden in tako sta zgubila vsak po 10 bokalov vina, ktere sta potem plačala, tako da smo bili vsi prav dobre volje.
Pa so derehtar Dežman vendar-le moški in veseli, da so vsaj iz njihove šole enega poklicali za deželnega predsednika. To je šoli vselej na čast,‘ Če pridejo učenci do viših stopinj. Gosp. Korelj Wurzbach so bili prav priden učenec, Dežman so jih večkrat pohvalili in jih nam v iz-gled postavljali. Škoda, da jaz še nisem ž njimi bratovščine pil, bi bil lahko zel6 moški, če bi rekel deželnemu predsedniku „Ti“,- kakor jim pravijo dr. Bleiweis, derehtar slovenskih Sol. Škoda! Mama mi vedno pravijo, da naj iščem imenitne družbe, da- bom tudi jaz bolj imeniten, če me ljudje vidijo v njih. _	.
Iz naše šole ni nič novega. Jaz sem mislil, da je bolj huda, kakor je. Sem pa tje se snidemo, pa malo po-čenčamo, gosp. činčara iz šentpeterskega predmestja malo zagodrnjajo, pa je šola ven, ne uči se človek dosti. Samo to povem, da so nam zadnjič derehtar naznanili, da je kontrakt ali pogodba s sv. Jakobom, kteri je letos prevzel izvažanje snega iz Ljubljane, zdaj iztekla, da se mora za drugo zimo zopet ponoviti, ker ta svetnik topi Sneg brez plače.
Druzega ne vem za zdaj nič. Moram iti, ker govora znam še le prvi vrstici, in če'bi me ne bilo dolgo domu, bi mamo skrbelo in bi poslali Ančiko za mano. Govor je pa poln takih reči, kterih jaz nič ne razumem, ne vem, ali se tiče ministrov ali ministrantov. Morda Ančika kaj jo grem prašat.
ve,
0 hranilnici ljubljanski.
(Dalje.) (
Pri oddaji služeb je nek doktor, kteri sicer slabo, a zelč rad govori, rekel, da se ne sme gledati toliko na izobraženost prosilcev, kakor na druge lastnosti, ktere kinčajo hranilničnega uradnika. Mora že res biti, kar so gospod doktor rekli, kajti predstojnik gosp. Janežič, kterega so doktor gotovo mislili, ni nikdar po viših šolah hlač trgal; še toliko ni študiral, kolikor najslabši učitelj, kte-remu se plačuje njegova vednost s 150 — 200 gold. Gospod Janežič pa je študiral le štiri razrede normalke in vleče najmanj 2000 gold. letne plače.
Iz tega se vidi, da ni vselej dobro, če človek naprej študira. Ko bi bil gosp. Janežič hotel postati kak „šo-masterček“, bi bil moral še kake 3 leta študirati in potem bi bil imel toliko, kar zdaj pokadi in „pošnofa“.
Ljubljanska hranilnica je za nekaj vendar-le dobra.
(Se bo nadaljevalo.)
Dnevne novice.
(Silovit napad.) V zadnji seji konšt. društva je napadel nam znan govornik zbrane ude nenadoma z govorom čez ministerstvo. Nekaj jih je vsled tega nevarno
bolnih. Nagib temu hudodelstvu je bil ta, da so se moža zmešale možgane, kar se je pri njem že nekaj časa opazovalo. Nesrečnež se je oddal v zdravilnico za bolno človeško pamet.
*
* *
(Strašna povodenj.) Vsled zadnjih sej nemčur-skih društev po Štajarskem je nastala po vsi deželi strašna povodenj, ktera je protila vsem Slovencem. Vendar se je voda raztekla brez škode. Dan za dnevom se čuti potreba, da bi se ustanovile družbe, ktere bi zavarovale zoper škodo po vodi, ki jo razlivajo govorniki po deželi.
*
* $
(Stekel pes.) Velik hrup je napravil unidan pes, o kterem se je govorilo, da je stekel. Vsled tega je zapovedal mestni magistrat, da se morajo pesi voditi po mestu na vrvicah. Kako se spolnuje ta zapoved, se vidi iz tega, da letajo nemčurji še zdaj prosti po ulicah.
* *
(Posnemanja vredno.) Gospd Janeževa iz šentpeterskega predmestja, znana po svojem kurniku v gledišči, kterega pri slovenskih predstavah ne dd. za tisoč goldinarjev, je razpisala nagrado petih sto goldinarjev za najboljšo slovensko igro, v kteri je njej primerna naloga komične starke, da bi jo sama igrala.
Nekaj stavkov iz uradniške slovenščine.
(Po gospodu Muleju iz Vrhnike.)
„Vejo kaj, to šrifto naj nesč k rihti, ta Jim bo že dala erledigungo. če ne dobé kmalu erledigunge, naj se pa pridejo k meni bešverat, Jim bom že vse vnhtal“.
„To ni tako, kakor Oni mislijo. Oni so v irungi, naj me befolgajo, bodo videli, da bodo .skoz padli. Oni nimajo nobenih anšpruhov na to verbšno, to je vse drugim zašafano. Naj se ne vržejo v unkoštenge, bo vsa muja brez erfolga“.
„Ja, vejo to ne gré. Kaj mislijo, da imam jaz toliko cajta, da bi se tle ž Njimi špetiral. Oberrihta je beste-tigala urtelj , ne bodo nič več rihtali. Skoda za cajt“. a
„Oni so pa spet eden tistih, ki mislijo, da smo mi Njih dinstboti. Mi že znamo kranjsko špraho, pa tukaj v naših aktih je vsaka šrifta nemška, naš reglement pa pogerje,- da je vse v vorengi. Kaj mislijo, da bom za Njih kakšno ekstraburšt pekel? Če niso- cufridni, naj se pa gredô-bešverat, bodo 'videli, koliko bodo avsrihtali. Glih vsakemu bom k dinstu! Še toliko manjka, da ne pogerjejo, da bi Jim škornje pucal. Naj Jim pa Bleiweis naredi slovensko pečat“.
Iz té uradne „slovenščine“ se vidi, da mora človek poprej umeti vse druge jezike, preden jo razume. Na ta način je, se vé da, enako, če se upelje kedaj slovenščina v uradnije ali ne.
Gospod Mulej pa bo gotovo učitelj slovenskega pra-voslovja na slovenskem vseučilišču.
Poslnh!
Najhujši nemškutarji se masté od slovenskega kruha in kedar so ga siti, gredô pa narodu zabavljat in kljubovat.
Te vrste človek je tudi gosp. Ter p in, znani nem-škutarski hudournik in mestni svetovalec, največi libera-luh, kolikor mu namreč dopuščajo slabe duševne moči, hud nasprotnik duhovščine itd;
Da je mož hud nasprotnik duhovščine, to je nekaj „Špasno“. Veste, o čim živi ta vrl nemčursk narodnjak in liberaluh? O provizijah ali odstotkih, ktere striže od plače zavarovanih pri zavarovalnici „Riunione adria-tica di sicurtâ“ v Trstu. In veste, kdo tej zavarovalnici največ plačuje? čudite se, duhovščina, tista duhovščina, kteri gospod Terpin na vso moč nasprotuje, ravno tista duhovščina mu daje odstotke, da more gosp. Terpin
živeti in zabavljati in kljubovati narodu in njegovi duhovščini.
Gospod Terpin je namreč pred nekoliko leti „unter geistlicher AssiBtenz“, kakbr bi „Tagblatt“ rekel, romal od cerkve do cerkve, od fare do fare in lovil župnike, da so zavarovali cerkve pri društvu, kterega on zastopa in pri kterem denarce služi. Zviti lovec je vjel tičke za več let, nektere za sedem, druge celó za deset, da so se zavezali tako dolgo plačevati. Zdaj pa bo menda pri rié-kterih zaveza iztekla, toraj naj premislijo gosp. župniki, ali hočejo še dalje gosp. Terpinu jezik mazati, da uiu bo gladkeje in urneie tekel pri zabavljanji duhovščine ali ne. Zoper društvo nima „Brencelj“ prav nič, a zoper njegovega zastopnika Ter pina mnogo. On bi pri njem ne zavaroval ne svoje „fajfe“.	4	. »O
„Brencelj** je govoril, zdaj pa govorite Vi, gospod Terpin!
Pogovori.
Tone. Kako je to, da letos nisem, videl še nobenega kebra?	v
Jože. Menda že še ne vedó, da je njihov zagovornik Wurzbach postal deželni glavar. Le čakaj, da zvedó, jih bo že prišlo dovolj.
*
* *
Tine. Pri kastavskem taboru so nemčurski dopisuni že zopet nad 5000 ljudi snedli, ker pravijo, da jih je bilo komaj 4000.	■	_	^
Jaha. Ni čuda, saj so bili že lačni, ker toliko časa ni bilo nobenega tabora.
*
* _*?_
Jaha. Kaj rečeš k temu, , da je deželni predsednik Conrad prestavljen? Mar ni bil dober mož?
Jože. Hm! Nektere Btvari so dobre, če se jih človek znebi. Koliko bi bil Conrad koristil Slovencem, ako bi bil že davno v Linču.
Domača zdravila.
■ Ce si ves zaprt in napihnjen po životu in te kaj tišči, idi poslušat govore ljubljanskih in drugih liberaluhov v konšt. zborih, in brž ti bo odleglo.
s
Kedar srečaš kacega kraljevega človeka, pri kterem so bile vse poskušnjey da bi ser ozdravil, brez vspeha, beri' mu zadnje' skldpe mariborskega j,Fortsehrittsvereina“ in če ti ne bo pri prvih besedah že stekel, potem 'se res ne dd ozdraviti. Dozdaj ta poskušnja še ni nikdar spodletela.
*
. * #
Ce te muči prevelik trebuh ali sploh telesna debelost, postani vsaj za mesec dni slovensk pisatelj ali pa učitelj na kmetih, in kmalu boš lahek kakor pero, tenak kakor mravlja.
** *
Ce si preveč tenak, tako da skoro sence nimaš, glej da postaneš predstojnik ljubljanske hranilnice, in kmalu se bodeš zredil.
*
' * *
Ce imaš kako prašno suknjo, idi na Janjče kmetom zabavljat in kmalu ne bo v njej ne trohice prahu. Ta pripomoček je iznajden po turnarjih.
Zapomnite si!
Ljubljanska policija je zavohala v klicu „Ne boš, Jaka!“ nekaj, nevarnega, pravi, da se s tem klicom nemškutarji pobijajo.'
Da so nemškutarji tako slabe narave, da bi kar mrtvi ob tla padali kakor muhe, če to besedo slišijo, tega
„Brencelj“ ne verjame. Vendar, da ga ne tirajo kot ubijalca pred sodnijo, dd to nevarno besedo iz rok in si izvoli veliko bolj priprosto, sedaj manj nevarno, v kteri slavna policija menda ne bo našla kakega kola, s kterim bi se nemčurji pobijali. Ta beseda je, zapomnite si jot „Moič’, Andrejče!“
Prošnja.
Gospod Schon wetter, celjski okrajni glavar, je dobil že več n o s ev iz Dunaja in Gradca. Kaj bi bilo, ako bi mu Slovenci, kterim se je že mnogokrat prikupil, oskrbeli zavitko za te nosove, da bi jih mož ne nosil tako očitno in ne bil v nevarnosti, da bi se mu prehladili. Dolg nos je krasen kinč okrajnega glavarja, toraj naj se brani prehlajenja.
„Brencelj“ je pripravljen, sprejeti v ta namen vsak znesek in bo naznanil očitno vsak dar. Nabiranje se toraj prične.
Program tabora,
poprarljen po c. k. okrajnem glavarja Vohuna.
Tabor, kteri se misli napraviti, je dovoljen, a le s temi- le pristavki:
1.	Zedinjenje vseh Slovencev — v ta namen, da plačujejo više davke.
2.	V šole in uradnije naj se vozijo (ne „vpeljejo“) slovenski jeziki — če so prešičevi ali goveji in dobro posušeni, a le za učitelje in uradnike.
3.	Gozdne razmere naj Se vredijo — tako, da ne bo le glavar, timveč vsak pisar dobival drva zastonj.
4.	Posebne želje — a ne ljudstva, timveč uradnikov.
5.	Zedinjenje manjših občin v veče — da si bodo uradniki na komisijah več zaslužili.
Pristavek gosp. Vohuna:
6.	Naj si oskrbijo župniki in Župani purane, kapune, race, gosi in drugo perutnino, ktera je jako potrebna pri komisijah.
Zmota.
To so homatije po svetu! Jaz sem prepovedal leški tabor, jaz, in ne moj brat Korelj.
Zdaj pa izvolijo za kranjskega deželnega predsednika mojega brata in ne mene! To je očitna krivica ali pa zmota. Tako se godi, če ima človek brata, kteri še ni nobenega tabora prepovedal!
Radoljški Wurzbach.
Preklic.
Slovenski listi raznašajo po svetu, da se mi, kedar se čez kako stvar razgovarjamo, s pametjo prepiramo.
To je nesramna laž, mi se še nismo, kar se zbiramo na rotovžu, nikdar s pametjo prepirali, kajti mi se prepiramo drug z dragim.
Mestni očetje.
Goreča prošnja.
Milostljivi duh slovenski, kteri si nam dozdaj vedno pomagal kviško na lestvici do mastnih služeb in minister-ske milosti, zbujaj v trdoglavnih bučah Slovencev misel, da napravljajo tabore in daj6 nam priložnost, jih prepovedovati, da bomo tudi dalje rastli v milosti pred mini-sterstvom in se bodo oči viših krogov z dopadajenjem ozirale na naše obraze. Ne pripusti, da bi pogasnilo vnetje za slovensko reč, če pogasne, bo ugasnila tudi naša slava in še pesi ne bodo za nami lajali.
Schonwetter, Ogrinec, grof Chorinsky, Mulej in drugi.
Smola!
Je že hudič! Toliko let že pričakujem, da bi mi naznanili kak tabor v mojem okraju, pa nikomur ne pride kaj tacega na misel. Vrag naj vzame tako mlačnost! Kako Be bo neki človek „auscajhnal“ in prikupil ministerstvu, če o taboru ni duha ne_sluha! Wurzbach se mi lahko v pest smeje. Prekleta mlačnost slovenska!
Derbič v Kranji.
Dežman še kaj najde.
Kar se ni pripetilo še nobenemu človeku, to se je pripetilo lansko leto Dežmanu. Ko je šel mož namreč po noči po šentpeterskem predmestji domu, je nenadoma dobil tako zaušnico, daje pri tej priči po noči sedem Bolnct^k videl.
Kdo se more pobahati z enakim ?
Taka je!
„Tabori so tako potrebni,' da bi, ako bi jih že ne bilo, morali se snovati zarad mene.. Kajti ko bi se tabori ne snovali, bi jih jaz ne mogel prepovedovati in bi zastonj zdihoval po zlatem križicu ali po kaki sreberni zvezdi, človek ne vč, od česa se redi“.
Radoljški Wurzbach.
Gospodu Conradu !
Ne, da bi pri odhodu iz Ljubljane v Line srednjo stranko (Mittelpartei) tukaj pozabili.
Najnovejši pregovor.
Ni toliko taborov, da bi jih okrajni poglavarji ne mogli prepovedati.
Še nekaj.
A.	Naši nemškutarji bodo šli k zboru avstrijskih Nemcev na Dunaj.
B.	Naj le gredo! Bog daj, da bi jih le več ne bilo
nazaj.
„Brencelj“ piše:
Gosp. S. J. v K.: Pomota se je našla in popravila.
Gosp. A. V. v N.: Zakaj da „Brencelj“ tako neredno izhaja? Zato, ker se drži svojega programa, po kterim prifrči na svitlo, kedar ga je volja. Nekaj so pa krivi tudi tisti počasni in pozabljivi naročniki, kteri mu ne pošljejo ob pravem času „ce-renge“, kajti on se ne more izlegati na upanje. Kako prijetno bi bilo, ako bi mu vsi pošiljali ob pravem času svoj -davek! Potem bi z veseljem pel, žvižgal in pikal, da bi bilo joj!
Bralcem!
Danes je, kakor vidite, „Brencelj“ bolj, „ku-mern“ kakor navadno in sicer zarad tega , ker se pripravlja za drugo pot, ker bode prinesel svojim prijateljem nekaj prav zanimivega za priklado, s čemur bo gotovo vsakemu vstreženo.
Deželni predsednik Wurzbach sprejme svoje prijatelje.
Wurzbach:------In tako si bom prizadeval tudi dalje
hoditi po isti poti, ktera me je dozdaj vodila vštric Vas. Vodilo pri vsakem početji , pri vsaki misli mi bo nam vsem sveta reč, ktera je vezilo naše zveze, namreč „pro-klete grablje“. Hoch „proklete grablje“, hoch!
_ Vsi: Hoch, hoch, hoch, naš Wurzbach in njegove „proklete grablje“!
fiST Pozor!
„Brencelj“ misli izdati natančen zapisnik vsih narodnih kupcev in obrtnikov v Ljubljani, da se bo vedelo, kje kupovati in naročevati, kar se potrebuje.
Kdor hoče brati svoje imč v njem, naj se brž oglasi.
Zgubilo se je J
zaupanje slovansikh narodov.
Kdor ga najde in Dazaj prinese, dobi lepo hvalo in do Dr o plačo pri
Hohenwartu & Comp.
na Dunaji v ministerski palači;
„Kranjski zidarji niso za nič.“
Tako trdijo Ljubljančani in zahtevajo le laške zidarje, kteri odnesč vsako leto lepe denarce v svojo domovino.
Kako da bi kranjski zidarji ne bili za nič? Je to li res? Ali morda ne znajo zidati?
Ta naj bo, kar hoče. Gospod Viljem Treo, stavbeni mojster v Ljubljani, jemlje tudi kranjske zidarje in jih plačuje prav dobro, skoro tako, kakor si sami želijo. Delavec, kteri več stori, večo dobi plačo.
Tedaj le k gosp. -Vilj-emji Treo-tu v Ljubljani, kdor si hoče kaj zaslužiti. „Brencelj“ ga gorko priporoča, ker ni nemškutar, kakor jih je mnogo njegove vrste.
Prihodnji „Brencelj“ prifrči 10. junija.
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alčšovc. —• Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.