Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman relJA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta o gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki", več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Kaznauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolioplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsali dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.

v Ljubljani, v sredo 26. novembra 1884.
Letnik XII.
Delovanje za llemčijo.
v novejših časih je postala Prusija ali Nemčija (kmalo bo že oboje značilo eno in isto) brezno, ktero vse pogoltne, pa vendar ni nikoli nasiteno, nikoli napolnjeno. Prusija pogoltnila je od leta 1866 malo da ne vso Nemčijo. Pač imenujejo se še kralj Bavarski, kralj Saksonski, kralj Wurtemberški in nekaj vojvodov sem ter tje; a komaj so še, kar se imenujejo, ker prave samostojnosti nimajo več. Denar je pruski, čez njih vojne zapoveduje Prus itd. Kaj jim še ostane, kakor le videzno veličastvo. Nekega dne se jim zna tako goditi, kakor r. kralju Hanoveran-skemu ali sedaj njegovomu sinu pri Braunschweigu — Prusija ne spoštuje več pravice, ampak deluje le s svojo železno silo.
Eavno od Braunsehweiga govorilo se je že mnogo. Kmalo je pruski kralj ga prisodil svojemu sinu prestolonasledniku; pozneje princu Albrechtu; na zadnje kralju Saksonskemu, ki je po najnovejših časnikarskih novicah prebivalcem že celo nastop ded-ščine naznanil. Toraj svojevoljno ponuja Prusija Braunschweigsko kmalo temu, kmalo drugemu, le pravemu dediču nadvojvodi Kumberlandskemu, ki ima edino, neovrgljivo pravico, temu nikakor ne. Kako pa tudi bode Prusija, ki je krivično očeta odstavila, krivično polastila se njegovega osebnega premoženja, celo zlatih in srebernih žlic in druzega namizja, kako bode potem Prusija pravična njegovemu sinu? Ees, če le kje in kedaj velja sedaj o Prusiji: „Sila velja pred pravico".
Pa, bo kdo rekel, kaj nam sedaj to mar, ki nismo več v dotiki z nemškimi zveznimi deželami? Kaj nam to mar! Eavno toliko kakor drugim nemškim knezom. Kakor njim veljti prusko vodilo: „Sila je ali velja pred pravico", tako veljii tudi nam, tudi nasproti Avstriji: „Siia veljil pred pravico". Od kar je Prusija samostojna vlada postala, zlasti od tistega časa, kar je Prusija kraljestvom prišteta (1. 1701), je bila Avstriji sovražna in krivična. In res, če je kdo okušal sladkosti pruskega vodila:
,.Sila gre pred pravico", jih je okušala Avstrija v polni meri. Krivična je bila vojska proti Mariji 'Btereziji vkljub pruskemu pripoznanji njenih dednih pravic; krivičen in silovit je bil odlom boljšega dela Šlezije; krivična je bila tudi najnovejša vojska leta 1866. Vsega druzega ne omenjamo, kar bi pač ne bilo težavno. Opravičena je toraj sodba nekega slo-večega politika, ki je o času, ko je pruski kralj z dovoljenjem nemško-avstrijskega cesarja si kraljevo krono na glavo postavil (kakor je brati v neki zgodovinski knjigi) rekel: Kdor je Nj. Veličanstvu, nemškemu cesarju nasvetoval, Prusijo v kraljestvo povzdigniti, zaslužil je, da bili bi ga kar obesili. Žalostno, pa istinito je, da Prusija od nekdaj ni druzega mislila, kakor Avstriji škodovati, jo poniževati in če mogoče, vkončati. Kdor koli je zgodovino pazljivo prebiral, se je tega lahko sam prepričal ter nam bo tudi pritrdil, da je temu tako in da Prusiji z našo sodbo krivice ne delamo.
Ce je pa reč zgodovinska in tako gotova, čemu pa to ponavljamo! Čemu? Zarad avstrijskih slepcev ali pa hudobnežev — znabiti bolj prav: Zarad obojih. Opomnimo le najnovejše prigodke. Ali mar ni slepo in hudobno, kar je uganjel že dolgo ter uganja še vitez Schonerer in njegovi pristaši? Ali mar niso nerazumljivi reki in govorih tako marsikterih državnih in deželnih poslancev? Ali mar so res tako domoljubni izleti in govori Dunajskih in drugih učiteljev po Nemškem o letošnjih počitnicah? Ali pa morda počenjanja vseučelišnih dijakov na Dunaju in v Gradcu? Mar li nI čez vse nesramno (res nam manjka besed reč popolnoma označiti) početje Graških in Celjskih prusijanov, ki se niso sramovali lansko leto o prihodu ljubljenega vladarja in cesarja Franc Josipa prusijanske zastave in prapore razvijati? Oj nerazumljiva slepota! Oj peklenska hudobija! Oj brezimna nesramnost! Oj domoljubje, ki ga v celi Evropi več ne najdeš! Ničesa več ne pristavljamo — klicaji povedo zadosti.
Bog živi premilega vladarja avstrijskega Franc Josipa! Bog ohrani Avstrijo na veke in veke! —č.
P. Greiiter o dvoboji.
(Konec.)
Izgovoril sem le prošnjo, da naj se vendar odpravi razkroj med postavo in dejanskim njenim iz-vršenjem in naj se mladosti nikari ne podajajo podučila, da ne morejo postati častniki, ako bi v svoja pravila sprejeli načelo proti dvoboju. Dolžnost mi je to prošnjo še enkrat ponavljati, kajti tukaj se nismo le zbrali, da bi pokladali velikanske žrtve na žrtve-nik domoljubja — ktere z veseljem pokladamo — temveč je tudi naša dolžnost opozarjati na okoliščine, ki bi bile vstani dotiko vojaštva s katoliškim prebivalstvom vedne živahnejo razpravljati. To je bil vzrok, da sem govoril. Sicer pa naravnost rečeno, da imam jako malo upanja, da bi bilo bolje. Običaj odločuje, Tridentinski cerkveni zbor, na kterega pa v Avstriji vendar le še mnogo ljudi kaj veruje, pa pravi: „Detestabilis duellorum usus, labricante dia-bolo introductus, ut cruenta corporum morte ani-marum etiam perniciem lucretur, ex christiano orbe penitus exterminetur. Qui pugnam commiserint et qui eorum Patricii vocantur, excommunicationis et perpetuae infamiae poenam incurrant et ut homici-dae juxta sacros canones puniri debeant, et si in ipso conllicto ducesserint, perpetuo careant ecclesi-astica sepultura". Katoliku je ta odlok cerkvenega zbora Tridentinškega bolj veljaven, kakor pa nasprotni sklep častnega zbora častniškega. Prosim le, da pomislite, da imamo v Avstriji prostost vesti, vsled ktere se katolik ne sme kaznovati, ako vojaška oblast od njega zahteva, da naj reši častno zadevo s krvavim orožjem, on pa tega ne stori. On se obrne na redne sodnije, ondi si išče svojega zado-stenja, ktero je tudi v obeh imenovanih slučajih res zadobil. To edino je veljavno.
Le še na nekaj Vas hočem opozoriti, potem pa sklenem. Sodnije izdelujejo svoje razsodbe v imenu Nj. Veličanstva. Jaz mislim, da razsodba, ki je od naših sodnij izrečena v imenu cesarja, mora biti vsakemu zadostenje in tudi vojaku. Cesarjevo ime
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori doldorja Junija s mladim prijateljem.
(Dalje.)
J. A kdor priznu Boga, nadsvetnega, osebnega, prostega, ki je vse iz nič stvaril, ta mora priznati tudi realnost višo nad naravo in človekom, in zadnji vzrok in zaslomba tej višji resničnosti je božje bitje, ktero je tudi v stvarjeni naravi in človeku posneto.
M. Kakor vidim, je tedaj ono važno vprašanje nazadnje zavisno od tega, ali je Bog, ali ne?
J. Da, prav od tega, edino od tega. Bog je, potem je tudi čeznaravna realnost, in ako je ta, potem imajo, ali vsaj morejo imeti tudi druge više ideje, ktere niso posnete le iz naravne resničnosti svoje realno bitjo, ugaja jim objektivnost, tako da niso prazne sanje. Tedaj mora pa tudi dovoljeno biti umetniku, take više ideje uporabljati, da jih le, kar se že samo po sebi razume, zamore upoznati. Da, tako višo ideje ima umetnik pred vsem vpo-dabljati in prav v tem vidim vzvišenost umetniškega poklica. Kaj zamore koristiti umetnik člo-ve.štvu s posnemanjem golo naravne resničnosti?
Bo zamogel li morda naravo lepše predstaviti, kakor je v resnici? Nikdar ne. Zatoraj pa raji kakor bom vžival tak umotvor, podal se bom v naročje materi naravi in tam ne s platna, ne iz knjige, ampak iz nekaljenega čistega vira resničnosti zajemal, in se napajal. Ne ne, ljubi moj, človek nima ostati na zemlji, zatoraj tudi umetnik ne. Kaj takega trditi ali zahtevati, bi ne bilo nič manj kakor učiti, daje narava s človekom neskončna, večna, sama sebi po-četek in namen. Ako pa biva Bog, je le On neskončen, narava pa s človekom je končna, ki ima le iz Boga svoj početek in v njem svoj konec.
M. Jojmene, ako bi Vas kdo naših mladih Slovencev slišal, bi rekel, da razlagate dogmatiko.
J. In jaz bi odgovoril, da saj so jo tudi oni razlagali Slovencem zadnja leta, se ve, da no tako kakor jaz; a o tem drugi pot. Ljubi moj, mislim da je le eno od teh dveh mogoče, ali je človek najviše bitje, ali je drugo više nad njim. Mislim, da vprašanje se vendar še smo staviti med Slovenci, ako se res že tako no bojimo nemških strahov, ki se nekaj let sem plazijo po Slovenkem. Ako nima človek svojega zadnjega konca v sebi, ne v naravi, ampak v Bogu, mora pa proti temu hrepeneti in se mu vedno bolj bližati. V to ima človek trojni nagon, namreč po resnici, dobroti in sreči, trojni nagon,
kteremu se prilega trojna zmožnost, namreč resnico spoznati, kar se zgodi po razumu, dobro hoteti, kar je lastnost volje, in srečo vživati, kar je lastno onemu narejenemu okusu, s kterim dojmemo lepoto in jo vživarao. Eazum stvaril si je vednost, volja ima svojo nrav, lepotni okus pa ima umetnost. In kakor nam prava vednost ne kaže le tega, kar je v naravi, ampak se povzdigne čez naravo in spozna transcendentne resnico in privede do najvišega bitja, ki je početek in konec vsem drugim bitjem, kakor prava nrav pozna viša transcendentna načela našemu delovanju in nam predlaga večno nespremenljive zakone, po kterih se imajo vsi naši čini ravnati, tako nam ima tudi prava umetnost kazati no le naravno lepote, ampak višo, transcedentalno, čez-naravno. In kakor nam vednost kaže pot z nizke zemlje do najvišega bitja, kakor nam nrav vodi voljo kaj in kako imamo hoteti, da do njega do-spemo, tako nas ima tudi umetnost z višo lepoto, kakbršne ne najdemo v naravni resničnosti vabiti in vleči iz nizkosti gor proti najviši nestvarjeni lepoti. So ve, da umetnost sledi vedno le razumu in volji, kakor volja razumu. Eazum ima namreč umetniku odpreti kraljestvo visokih transcendentalnih idej, a tudi volja mora se prosto odločiti in hrepeneti proti" onemu najvišjemu bitju, brez kterega ni više vzor-
na čelu vsake sodnijske razsodbe mora nam biti porok, da se je tukaj sodilo po pravici in resnici, ali pa da se je zahtevanje po zadostenji zadosti po-voljno spolnilo. Nikdar no sme odločevati slep slučaj in nikdar samovoljno pozivanje. Kedar bi pa do tega prišlo, potem nam ne morejo nič več krščanska načela merodajna biti. To pa je gotovo, da bi tisti, ki je rekel: „Ako te kdo na desno lice vdari, ponudi mu tudi levo" pri nas nikdar ne bil mogel častnik poslati, kakor tudi nihče postati ne more, kdor ga v tem posnema. Pa ne le tedaj bi ne mogel postati častnik, ako se pusti mirno vdariti, temveč tudi takrat ne, ko bi to zadevo sodniji izročil. Le odpustiti ne! Vstreliti se mora! Kri mora teči! Za taka dejanja mi Tirolci nismo in z božjo pomočjo tudi nikdar ne bomo. S tem sklenem.
Hrajollisi kranjskih mest iii trgov.
(Dalje.)
Idrija.
Hydria vulgo Idria oppidum mercurii fodinis celeberrimum — žalostna taka slovečnost, ki prebivalcem izpodkopava največe blago, zdravje, vrhu tega pa še zožuje slobodo — ternis majoribus milliaribus Labacorecedens et Goritiensis comitatus fines, ad quem alias speetasse dicitur, prosimo attingens, in-pofundissima jacet valle celsis undique montibus septa. Prima illarum inventio ad a. 1497 cuidam Eustico — tii se more dvojiti, je-li je živo srebro našel Eustik ali kmet — adscribitur, qui dum aquam ex iluente illac rivulo bauriret, materiam quandam sibi ignotam in situla offendit, quae aurifabris ostensa ansam praebuit hujusmodi metalli ulterirs perqui-rendi, quod et lelicissime cessit, apertisjam pluribus fodinis, e quibus mercuries eruitur ad longinquas etiam provincias transferendus. Quae d. Barbarae patrociniura agnoscit, 125. passus seu integrum sta-dium ad fundum usque numerat, atque omnium optima et maxima foecunditate celebratur. Hujus in-gressus in directum aliquandiu protenditur, sed adeo demissus, ut stantem justae altitudinis virum aegre patiatur: inde ad laevam deflectitur, ubi patet des-census ab initio quidem non praeceps, sed paulo post per scaias ad perpendiculum erectas perfieien-dus, doneč tandem ad infimam cavernae partem deveniatur, ubi lapides mercurio praegnantes elfodiun-tur. Descriptam hactenus viam ac fundum, ubi ex-cisi quidam viculi per montis viseera ulterius pene-trant, abiegna muniunt fulcra arctissime densissime-que conjuncta. Subterranea aqua, quae in fossam confluit, ne operas a labore arceat 52. exhauritur antliis, quae simul connexae supra rotam a torrente per artem illuc deducto motam volvuntur, ipsaque quae evehitur aqua per canales derivata diversis aliis usibus adaptatur. Materia effossa hydraulico pariter arti-ficio, quod unicus homo dirigit, ab imo sursum attra-hitur, dein eam in amne saepius abeunt et interim per decera aut duodecim semper arctiora cribra
transmittunt, doneč metallum eliciant. Duplicis hoc est generis; aliud enim virgineum dicitur, quod vel sola dilutione acquiritur, vel jam purum ex ipsa rupe stillat; aliud vulgare, quod igne extorquetur.
Ker nekteri gospodje krajepis Kostanjeviški, Loški, Kamniški, Metliški žele brati v slovenščini, bom toraj te štiri krajepise podal v domači besedi.
Vilinski.
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. novembra.
iNTotranJe dežele.
Koroški deželni glavar dr. Erwein izrekel je letos pri svojem nastopnem govoru, da druge dežele KoroSJeo zavidajo zarad njenega odličnega deželnega zbora. Zakaj — morda zarad njegovega strogo liberalnega gospodarstva v deželi ? Kakor deželni proračun za leto 1885 kaže, bi tako gospodarstvo vsak kmet lahko zastopal. Potrebujejo namreč 840.809 gld., imajo pa le 220.360 gld., toraj je čistega primankljeja okroglih 620.000, ki se bodo pokrili z dokladami po deželi. Eazdeli se pa ta primankljej tako-le: za deželni zbor 6.868 gld.; za deželne urade 42.680; za javno varnost (orožnike) 29.057 gld.; za javni promet (ceste in mostove) 177.062 gld.; za šole 306.284gld.; za bolnišnice 109.300 gld.; za predprego 5.093 gold., za obresti od dolga 302 gld., za posojila 1.278 gld., in na doklade poleg vsega dosedanjega deficita, 1.795 goldinarjev. Kakor smo že rekli, znaša ves primanjkljej nekako 620.000 gld., kterega bodo morali Korošci sami pokriti z deželnimi dokladami, ki jih bodo plačevali. Nič manj, kakor 837o znašajo doklade. Razdeljene so pa tako-Ie: na cesarski davek 43®/o, na pijačo 20%, na zem-Ijiščno odvezo 17% in na meso skoraj 3%. Marsikje bi se dalo kaj prihraniti, ko bi varčni konservativci sedeli v deželnem zboru, tako so le pri šoli stroški na Koroškem za celih 100.000 gold. večji, kakor pri nas na Kranjskem, če tudi je nas več za 130.000 prebivalcev, kakor pa na Koroškem. Deželni zbor je sicer ondi začel štediti, toda ne na pravem konci. Le pomislite, pa saj je Vam znano, da je začel namesto učiteljev in podučiteljev imenovati šolarje same za suplente! če bodo na ta način Korošcem luč prižgali, dvomimo jako, in menda po pravici.
Med brezštevilnimi gratulanti, ki so te dni na Dunaji nadškofijsko palačo oblegali in leardlnaln Ganfjlbauerju razna svoja vošila naznanjali, omeniti nam je posebno katoliškega društva iz Leopold-stadta (na Dunaji IL okraj). Kardinal je deputacijo obstoječo iz gg.: kaplana Julija Kundija, staroste Jožefa Brandeiskega in tajnika severne železnice, dr. Hanza Truxe, jako ljubeznjivo sprejel in se je o delavnosti njegovi jako zahvalno izrekel. Posebno pa je povdarjal za današnji čas toliko potrebno katoliško tiskarstvo, kako da naj bode vsim dobrim katoličanom vse na tem ležeče, taisto in pa katoliške pisatelje na vso moč podpirati. Ob enem je pa potrebno oči tudi za socijalna vprašanje odprte imeti in po mogočnosti, kolikor toliko pripomoči, da se trpečemu človeštvu ugodno rešijo. Znamenito in znamenje časa je, da se povsod, po celem svetu, tako v Eimu, kakor v Lincu, v Bruselji kakor na Dunaji ono in tisto povdarja in to je podpora in razširjanje katoliških listov!
Profesorji krMansIcetja nauka po mo-ravskih realkah vložili so spomenieo na metropo-
lita v Olomucu, v kteri izrekajo potrebo, da bi se odpravljena druga ura za podučevanje krščanskega nauka po višjih razredih zopet vpeljala. Prosijo, naj bi se višji pastir pri prvem shodu avstrijskih škofov za dobro stvar potegnil in naj bi jo tudi pri pre-svitlemu cesarju priporočil. Potrebno bi bilo res, kajti celo Prusija, ki je protestantovska država, pečti, se po šolah bolj s podukom krščanskega nauka, kakor pa sedanja avstrijska šolska postava to predpisuje. (Glej dopis.)
Veliki tatvini, ki je v BudapeMi na pošti letos toliko prahu od tal dvignila, prišli so, kakor „Tr. Tgbl." poroča, na sled! Imajo ga tatu, ki so ga tako nepretegoma iskali, toda zastonj, ne morejo ga obesiti! Slučaj ga jim je ojavil, in tat ni nihče drugi, nego zanikernost sama na kraljevi pošti in njenih uradnih prostorih, kajti zaboj, v kterem je bilo četrt milijona denarja, našli so podmetan v nekem koti pod papirjem starih zavitkov. Popolnoma nepoškodovan je bil. To se je zgodilo kmalo potem, ko je eden poštnih služabnikov, ki so ga po nedolžnem tatvine.obdolžili, že v preiskalnem zaporu umrl. Sedaj, seveda, jih je sram povedati, da se je dei,/\r našel in da je bil »prekrasni in posnemanja vredni red" na Budapeštanski kraljevi pošti sam vzrok, da se je zaboj zgubil, ker so ga v naglici podmetali in potem meni nič, tebi nič, pod-metanega pustili. Da niso zadeve razglasili, zadrževala jih je sramota zarad lastne zanikrnosti, deloma pa tudi to, ker sedaj kraljevi poštni erar nima niti škode, niti dobička, kajti 250.000 gold., ktere je erar poškodovanim osebam, kterim se je denar zgubil, povrniti moral, dobil je sedaj z nepoškodovanim zabojem povrnjene. Da je vsa zadeva vendar le v javnost prišla, zahvaliti se je nekemu poštnemu služabniku, ki je o najdenem zaboji vedel, da ga že imajo ter svojemu prijatelju zaupljivo vso reč razodel. Ta jo je povedal zopet na dalje in tako se je tudi tukaj obistinil pregovor: „Kar vesta dva, se še zariglja, kar pa vedo trije, to zvedo vsi ljudje."
T^naiije dvžaTe.
Na Bolffarskem obravnavajo budget. Vojnemu ministru je račun vnesel in je zarad tega prišel z dopolnilnim kreditom, ob enem pa predlaga postavo, da naj bi se vojaška dejanska služba podaljšala od dveh na tri leta. Poleg tega pečalo se bo pa sobranje tudi še s carino, o davku na duhan, o davku na opojnine, o koleku, o pregledu računov, o odgovornosti uradnikov, o davkih na nepremično blago, o predpravicah in patentih, in o turških posestvih „čifiik" imenovanih, ktera so državna last. Vojaški sodni tribunal obsodil je ruskega kapitana E1 e n e v a, ki je bil za časa rusko-turške vojske v bolgarskem vojnem ministerstvu za načelnika gospodarskega oddelka in se je tedaj krivega storil go-. ljufije, izneverjenja in ponarejanja vrednostnih papirjev, na vplačo 10.000 rubeljev v papirji 80.000 frankov. Ob enem iztiral se je iz dežele, ter so mu pod strogo kaznijo prepovedali še kedaj se tje-kaj povrniti.
Kolera se je tudi že na Spmijsko preselila in se posebno v okolici Toledški silno razširja. Da bi jo omejili, postavili so ji vojaški kordon, ki bo branil okuženemu blagu izhod in vhod. Vojaške šole so zaprli, gojence pa domu poslali. Vse to pa ni prav nič dijakov in veliko-šolcev v Madridu motilo, da bi ne bili po dolgem odmoru zopet enkrat nekaj zrogovilili. Škandale so provzročili liberalni dijaki, zarad dveh škofov, ki sta se za pravice katoliške cerkve potegovala in so jim zarad tega katoliški dijaki dali zahvalno adreso. Liberalci toraj druzega niso zamogli in so jeli škandale delati na ulici. Eedarji se pa tudi niso dali ravno za nos
nosti; ker, ako se od tega obrne in morda v naravi ali v sebi išče zadnji konec in se tako smatra za absolutno realnost, potem potegne tudi vso vzor-nost ali idealnost za seboj in s to ob enem tudi umetnost.
Prava vednost pa, (se ve da, k tej ne prištevam surovega pozitivizma, kakor se je v zadnjem času pokazal na Francoskem, tudi ne idealizma novo-nemškega), prava vednost, pravim, ali da bolj rečem, filozofija, ktera je kraljica vsem drugim vedam, privede človeka do spoznanja Boga ne kot gole abstrakcije, ampak kot realnega, da, najrealnišega bitja, h kteremu, kot neskončnemu imamo kot končni enkrat dospeti, da pri njem in ž njim zedinjeni dosežemo svojo večno srečo; vse to spozna zdrava filozofija kot najizvestnišo realnost; po bolj ali manj popolnem druženji s to najvišo realnostjo se ima človek enkrat, ko pride na konec svojega teka, spopolniti, a prav zato bo tudi to spopolnenje realno, ker se bo vršilo po združenji z najrealnišim bitjem. Po spopolnenji pa nobena reč in tako tudi človek ne zgubi svoje naravne lastno.sti, marveč se ta poviša in poblaži, a to le po onem višem bitji, s kterim se združi, le po njegovih viših in popolniših lastnostih. Tako n. pr. Judita je bila zale postave, kakor nam pripoveduje sv. pismo, a to naravno lepoto povišal je Bog s čeznaravno: Cui etiam Do-
minus contulit splendorem . . . et ideo Dominus hanc in illam pulchritudinem ampliavit, ut incomparabili decore omnium oculis appareret. Oni Gospod je pravi Bog, toraj najrealniše bitje. Zatoraj je pa tudi ona lepota, ki jo je Judita dobila, prava realna lepota, ki je presegala naravno žensko lepoto. In taka viša čeznaravno lepa Judita bila bi vreden predmet umetniške lepote; kdor bi nam jo naslikal, bi ne bil sanjač, ker vpodobil bi nam pravo realnost. In tako mora slikar, mora umetnik v viši vzornosti, v ktero ga pelje filozofija in vera, iskati svoje Judite, to je, poveličati mora človeka in naravo, ktero obdeluje, z žarkom više čeznaravne vzornosti, ktere vir in najrealniše ozadje je Bog sam, najviše bitje, in tako nam ima kazati, se ve da, le nepopolnoma, ono prihodnjo sovršenost in lepoto, do ktere upamo dospeti po združenji z Bogom, ktera, dasiravno ni taka, kakor nam jo vpodoblja umetnik, vendar ni popolnoma domišljena, ni prazen san. In tak umetnik ni neumen sanjač, kterega imamo zasmehovati ali pomilovati, ampak pravi prerok je, ki nam s svojim veleumom kaže prihodnjo sovršenost in lepoto, ktero bomo gotovo dosegli, ako pridemo srečno do zadnjega konca, do najvišega bitja, za ktero smo vstrarjeni; tak umetnik, pravim, je pravi duhoven, buditelj, ker kazaje nam v čutni obliki vzorno višo lepoto, vabi nas in navdušuje, da se
obrnivši od zemeljske nizkote obrnemo k nadzemelj-ski vzornosti in jo z vsemi močmi skušamo doseči. Skušnja dovolj uči, kako vzviševalno zamore vplivati na srce lepa slika, vskladna godba ali petje. Da, da, recimo, da Bog biva in kakor vednost tako mora tudi umetnost služiti v to, da človeka Bogu bliže pripelje, a ne da ga pusti na nizki zemlji. To je visoka naloga umetnosti. Tako je razumel to resnico tudi Platon. Ta filozof prizna idejo lepega, ki iz zemeljske telesnosti le nepopolnoma odseva; to idejo vpodobljati ali čutno predstavljati ima umetnik, a ne le tako, da ostanši pri naravi le to slika, ampak mora zasledovati bistvo lepega, da kolikor mogoče to samo useže in vpodobi, tako da priveje na onega, ki si umotvor ogleduje kakor .sapa, ki zdravje donese z najboljšega kraja. Zavzemati po njegovem nauku ima umetnost nekako srednje stališče med ono lepoto, ktera se nam razodeva v naravnih prikaznih in ono najvišo, ktero dosežejo le tisti, ki pojmejo idejo lepega samo na sebi. Platon zahteva, da naj umetnik popravlja naravo; tako iz umotvora moremo spoznati kar je v naravi pomanjkljivo in ne lepo, /ai s-:i auTcov i:«pa),£iT:o[j.£vo)v v.at
2i[j.t5'Jp7r,{>£VTti)v t) |j.r,	^uvi:o)7 V^j-zrz (Sv
aiiO-avsiTo. Umetnost ima nalogo dušo vzgojiti ter lepemu in skladnemu privaditi, da se sposobi doj-miti bistveno lepoto, to je po Platonu, ideja lepega;
voditi in so jih itar od kraja pobirati in zapirati jeli; bili so v tem poslu tolii;anj marljivi, da so jih kmalo več nego 100 nabrali. Med temi sta menda tudi dva profesorja. Ker so dijaki potem strogo zahtevali, da naj se jim zaprti tovariši izpuste, rekel je prefekt, da jih bo izpustil, ob enem pa da jih bo izročil sodniji v preiskavo. Kakor nam je včeraj telegraf poročal, dijaki res že zopet vživajo zlato prostost. Zbog teb neredov odpovedala sta se rektor na veliki šoli in dekan na pravoslovni fakulteti svojemu dostojanstvu, in je vlada tudi pismeno odpoTed sprejela. Guverner Madridski je pa na prebivalstvo izdal oklic, da naj se varujejo vsakojakih neredov, kajti on bi jim golo orožje nasproti postavil. — Univerzo je vlada zaprla, ker so dijaki novega rektorja, s sikanjem in žvižganjem sprejeli. 200 dijakov bežalo je pred policisti, ki so z golimi sabljami za njimi drli, v poslopje kluba, kjer so tudi ».avetje našli, kajti klubov predsednik je prepovedal redarjem uhod v poslopje, kamor so se preganjenci zatekli. Celo časnike jela je sodnija preganjati, kteri so svoje predale odprli popisu teh dijaških neredov. Španjska se bo polagoma Belgiškega duha navzela, kar ji gotovo ne bo ne na čast, ne na korist!
Popolnovajoč naše včerajšnje poročilo o afri-kanskem potovaleu Stanleiju in o novem svetu, kterega je neustrašljivi možak najdel ob mogočnem veletoku Kongu v srednji Afriki, kjer solnce dvakrat na leto ravno nad glavo na zemljo žge, pristavljamo danes še nekaj besed o silno znamenitem najdenji Konga te tedaj še popolnoma neznane reke. Stanley pravi: „V Njangve stal sem pred sedmimi leti ob reki, ki tadaj ni še imela nobenega imena in o kteri nihče ni vedel, kam da teče. Zgubljala se je v neznane daljne kraje in jaz sem stal pred nepoznano skrivnostjo velikanskega dela sveta. Moji dosedanji tovariši, rojeni Afrikanci in celo domačini iz Njangve zbali so se neznane daljave pred nami, ter so se bali z manoj po veletoku peljati se v neznane kraje, ker niso vedeli, kam da teče. Da sem jih s seboj spravil, zahvaliti se mi je le 2600 dolarjem, ki so bili vendar raočneji, kakor pa njihov strah. In tako smo se izročili motnim valovom. Pred seboj temno skrivnost, kakor z zagrinjalom z meglo zakrito ne vedoč ali jo nam bo mogoče pojasniti ali ne, ali nas naše prizadevanje popelje k zaželjenemu cilju ali pa nas trešči v grozen propad. Kolikrat med potoma jel je vpadati pogum mojim tovarišem iz Njangove doma na širokem, valovitem veletoku. „Kako temno, kako grozno in kako skrivnostno!" vikali so večkrat obupajoči, jaz pa sem jih tolažil in dalje smo se vozili! dalje z Bogom in Allahom! Kako žalostno donele so nam pesmice na ušesa preko širokega veletoka, ktere so nam zapuščajoči nas Njangvani otožni raz obrežja zapeli; obžalovali so nas, da smo smrti posvečeni, kajti da bomo vsi žalostno poginili, to jim je bilo gotovo. Mi pa smo bili pogumni, ter šli naprej in peljali se dan za dnevom vedno proti severu, dokler se veletok ni proti zapadu obrnil, dokler nismo zagledali pred seboj ustje Kongovo, izliva njegovega v atlantiški ocean. Šestina cele Afrike nam je znana postala ob veletoku Kongo, nezmerno sveta, Angležem, Francozom, Nemcem in Amerikancem do tadaj še nepoznanega. Pač smo naleteli dospevši v obljudene kraje nekaj od Boga in ljudi zapuščene zemlje in nekaj podivjanih ljudi, toda prekrasen bil je ondi svet, nezmeren po svojem naravnem bogastvu; po svoji lepoti pa na južno Francosko spo-minjajoč, košček solnčnega juga je bil to! Za te kraje v Evropi ljubezen obuditi, in od ondot semkaj omiko prinesti, bila mi je misel; napravil sem trden sklep, kterega sem sedaj izvršil.
mi pa recimo, Boga. Tako Platon v svoji Ijudi-vladi. A kako morajo učiti tudi oni, ki priznajo še Boga. ^
M. A naši leposlovci se menda malo zmenijo za najviše bitje.
J. Ne, pridigajo nam drugo dogmatiko, ono namreč, ktero je spisal Kant in nemški idealisti. Zatoraj smo pa tudi zadnja leta tako daleč zabredli, ■da sami že ne vemo in ne čutimo, kako globoko tičimo v blatu. O nesrečna severna sapa, da žugaš že v prvem cvetu zamoriti zdravi čut majhnega, a •čilega nadepolnega naroda slovenskega. Nesrečni blažitelji naše mladino, ki ste se napili nemškega strupa, da otrovite, kar je še zdravega med nami.
M. In vendar oni pišejo.
J. In mi beremo.
M. In mirno nadaljujejo, kar so začeli.
J. In mi še bolj mirno vživamo, kar nam ponujajo. Žalostno!
M. O danes, gospod doktor, ste posebno razburjeni; pozabili ste, da Vam je še domu.
J. Saj res, kasno je že.
M. Lahko noč, gospod doktor!
J. Na svidenje, Mirko!
(D.iljo prih.)
Izvirni dopisi.
v Ljubljani, 25. novembra. (O veronauku na realkah.) Katehetje na realkah moravskih so se v jako čvrsti adresi obrnili do nadškofa in kardinala Olomuškega, naj si z drugimi škofi prizadeva za to, da po deželnem zboru ali tudi po cesarju samem daste se veronauku v viših razredih zopet po dve uri na teden, kakor je bilo to do 1. 1870—71.
Poslanstvu božjemu, da je sveta cerkev učiteljica narodom, vpirali so se o vseh časih, vendar v nobenem ne tako naravnost kot v sedanjem, kadar proglašajo celo niže šole za brezverske. Po milosti deželnega zbora moravskega pa sileškega, pravijo, pustila se je veronauku v viših razredih šol realskih pri nas po jedna ura; v Dolenji Avstriji, na Koroškem, poznej na češkem se je tudi ta odvzela. Ukazali pa so se nauki drugi, n. pr.: francoščina, angleščina, sokolstvo ali turnanje vsem brez razločka po dve uri. Šolsko leto traja deset mesecev, toraj da se verskemu poduku na leto po 40 ur, in ker teh mnogo odpade po praznikih ali drugih prigodkih, jih v polletji ne ostane 20, in kako se v teh more vspešno učiti v razredu petem verna (dogmatika), v šestem nravna (moral) in v sedmem celo cerkvena zgodovina vsa!?
Na gimnazijah imajo ti nauki po dve uri, v šolah, kjer dobivajo dijaki po humanitetnih študijah vendar več nagibkov in pomočkov k nrav-nostnemu življenju; v realkah tega nimajo. Tii prevladujejo realistični nauki, prirodne ali naravne vede; okrog teh se kakor okoli svojega središča suče vse. Na te nanašajo učenci tudi svoje nazore ter se po njih izobražujejo za materializem. Katehet temu nasprot more le malo storiti; ker se redkoma med njimi prikaže, postane jim ptuj; ne more spoznati njih značaja. Prezirajo ga učitelji, prezirajo ga učenci. Nekteri učitelji svoje nauke tako razlagajo, da v učencih naravnost ali nenaravnost podirajo verske nauke, žalijo verno in nravno čutilo, dajejo po sedanjem liberalizmu napačne pojme in zaumke o Bogu, o svetu, o človeku, kterih veroučitelj po-jasnovati ne more in ne utegne. Tako se zgodi, da prihajajo iz realk popolnoma materialisti, brez viših idealov, brez vsake prave vere, na kvar človeški družbi, državi in cerkvi.
Koder gine vera, gine tudi prava vdanost do cesarja kot vladarja katoliškega; to skušnja kaže. Eavno v Avstriji pa se mnoge dežele in razni narodi držijo skupaj po katoliški veri. Kedar se ta pospešuje, pospešuje se tudi ljubezen do vladarske rodbine katoliške.
Iz teh vzrokov obračamo se po žalostnih skušnjah, ktere pri mladini vživamo poslednja leta, do Vaše Prevzvišenosti s ponižno prošnjo, da v prihodnjem zboru viših cerkvenih pastirjev delajte na to, da po postavnih državnih srednikih odločite se tolikanj važnemu veronauku v gornjih razredih naših realk spet po dve uri na teden, da se bomo z mladino zbirali pod križ Kristusov, kakor so se predniki naši pred tisoč leti za sv. Metoda, in da spoznamo, da v nobenem drugem imena ni zveličanja razun v imenu Jezusovem. Obrnite se po svoji previdnosti v tej stvari do presvetlega vladarja samega, od kterega se po njegovem preblagem duhu v tem preblagem prizadevanji nadejamo podpore. (Vidi „Čech" č. 269. 270).
Kar skušajo katehetje po Moravskem, skušajo tudi drugod, kako po novodobnih šolah peša verski duh, po gimnazijah, kaj še le po učiteljiščih in realkah, kjer imajo še manj duhovnih vaj in cerkvenih pomočkov pa naukov! Dokler se v tem oziru kaj ne stori, boljše prihodnosti upati ni. Prav in dobro bi toraj bilo, ko bi izgled moravskih katehe-tov posnemali vsi drugi ter z zedinjenimi močmi prosili pomoči ondi, kjer jo dobiti, na blagor mladini in po njej na blagor človeštvu.
Iz Grgarja, 20. nov. Ob kratkem času imeli smo tukaj pod Sveto Goro dve izvanredni slovesnosti. Na žegnansko nedeljo imeli smo posvečevanje nove prostorne vikarijske cerkve in sv. birmo. Srečen in vesel dan za vso občino! Z veliko asistenco so premil. knezonadškof Alojzij Zorn v svojem sedanjem dostojanstvu prvič izvrševali to sveto opravilo.
Od 9. do 16. novembra pa smo imeli sv. mi-sijon. S pomočjo o. Tomažetiča je vodil ta misijon slavno znani misijonar naš rojak iz Grgarja, oče Frančišek Doljak. Imeli smo vsak dan po tri pridige. Prav pridno smo prihajali k pridigam. In kako bi ne, ker sta nam oo. jezuita tako umevno in gin-
Ijivo razlagala srce pretresajoče verske resnice, ter nas učila spolnovati stanovske dolžnosti. O kako lepi in kratki so nam bili ti dnevi izvehčanja! V spovednici so pomagali tudi ča.stiti sosedni duhovniki. Obhajanih je bilo do 1800 vernih. Sklepno pridigo je imel č. g. Doljak zunaj pred cerkvijo pod milim nebom. Kako lep prizor! Kako veličasten tabor! Govornik visoke postave v dolgem talarju na priprostem odru, ves prostor med cerkvijo in hišami pa zagoščen z mirnimi poslušalci. Po oknih, po drevju, v zvoniku vse polno poslušalcev! Vsi tiho in zvesto poslušajo k stanovitnosti spodbudajoči govor. Le sosedov golobček se parkrat preleti iz desne na levo visoko nad glavami poslušalcev. Mnogo solz kesanja pa tudi veselja dušnega nam je izvabila iz oči ta pridiga. Na ta tabor, na take tabore naj bi prihajali pridno nasprotniki našega vernega naroda. Mislim, da bi se sami spreobrnili, in če tudi ne, bi saj narodu ne mogli več vsilovati zoperverskih postav in naprav; narodu, ki tako glasno in javno trdi svojo vero, ter ponavlja krstne obljube.
V nešteta srca je ta sv. misijon vlil mir, kterega nima svet in ga dati ne more. Ko bi ljudje brez razločka stanu povsod in prav pridno hodili k misijonskim pridigam, bi se kakor kača polzko so-cijalno vprašanje pač tako skrajšalo, da bi se dalo vspešno in kmalo rešiti. A to so prazne želje. Ogenj in voda se ne da poročiti.
Drugi dan po sklepu sv. misijona je č. g. misijonar še obiskal svoje mrtve stariše in sorodnike na pokopališči, žive sorodnike pa v svoji rojstni hiši; potem pa se je poslovil od nas. Kakor že več let, bo tudi prihodnji post imel postne pridige v Trstu. Po veliki noči pa upamo, da zopet pride mi-sijonarit na Goriško. Bog mu ohrani in okrepčuj moči in zdravje.
Iz Štajarskega, 23. nov. Družba sv. Mohora nam je zopet letos prav lepih knjig poklonila, kterih mora biti vsak družbenik vesel. Vsakovrstne nasvete sicer nekteri odboru stavijo, jaz pa rečem, da naj odbor po tem redu izdaja in razpošilja knjige kakor do sedaj, in pa tudi enako vsakovrstne, pobožne in svetne vsebine. Smelo trdim, da največ so družbi udov pridobile knjige: „Kristusovo življenje in smrt", „Marijino življenje" in „Življenje svetnikov božjih". Ako ne bo odbor imel enakih vernemu narodu priljubljenih knjig, kakor so zgoraj imenovane, bodo družbeniki začeli družbo opuščati. Naš narod je pobožen na zemlji, voljno trpi za ljubi kruhek, se pošteno trudi in potem upa od zgoraj večno plačilo in večni počitek in pobožne knjige ga tolažijo.
Prav bi pa naredil odbor, ko bi ponatisnil ktero mikavno povest, ki so bile izdane pred letom 1867, ker takrat družba še ni bila tako razširjena, in nekteri posebno radi povesti bero, n. pr. „Kortončico", „Juri Kozjak", „Oglenica" itd., ter bi toliko manj po pohušljivim berilu segal' Vstregel bi odbor zlasti nekterim, ko bi popisal po veljavi avstrijanski vrednosti denarjev tujih omikanih držav. Saj tudi Slovenci s tujimi državami kupčujemo, posebno z Jugoslovani, Srbi, Bolgari itd., kteri sestavek naj bi se t ^Koledarček" ponatisnil. („Miklovi Zali" se za to prav radi odpovemo. Vredn.)
DomaČe novice.
{Restavracija v Ljubljanski čitalnici) je vendar zopet to postala, kar se ji je že dolgo časa spodobilo, središče namreč, kamor vsak izobražen Slovenec rad pogleda, ako mu ravno čas in okoliščine dopuščajo. Kakor je bilo ondi vlani in tudi še letos spomladi do sv. Jurja, bi živ krst ne bil verjel, da se bo iz zanemarjene gostilne dala napraviti še kdaj taka, kakor smo je bili v prejšnjih letih vajeni. Sedanjemu zakupniku njenemu, gosp. Cesariču, in potrudljivosti njegovi se je zahvaliti, da imamo Slovenci zopet svojo gostilno, kamor se človek brez skrbi obrne, ako hoče točno, dobro in ceno postrežen biti. Kakor ravno kar čujemo, dobi se ondi izvrstno Pun-tigamsko salonsko pivo a la Plzenjsko, prav pravi Dolenjec iz grajščinskih kleti g. Karola Rudeža, jako izboren teran in tudi kuhinja je vsega priporočila vredna. Posebno zunanjim gospodom v Ljubljano dohajajajočim ne moremo si kaj, da bi jim čitalnične restavracije ne priporočili najtopleje. Svoji k svojim!
(C. hr. dcMni šolski sovet) imel je na 13. novembra svojo sejo v kteri se je sledeče obravnavalo: Deželnemu odboru se dii odgovor na vpra-
Sanje Slede razširjanja neke ljudske šole. — Dovolilo se je razširjenje enorazrednice v Begunjah na Notranjskem od leta 1885/86 pofienči v dvorazred-nico. — Poročilo izraševalne komisije za izpite sposobnosti vzame se na znanje. — Petero učiteljev nastavilo se je stalno. — Eešilo se bode poročilo okrajnega soveta Krškega zarad naprave poljedelske in vinarske šole na Dolenjskem. — Deželnemu odboru se pošlje izjava glede porabe neke svote iz „cesar Franc Jožefove vstanove" za šolski zaklad obrtnega izobraževališča. — Učiteljski vdovi določila se je odpravnina, ker so je zopet omožila, njeni hčeri iz prvega zakona se je pa skupna pre-skrbnina določila. — Eešile so se prošnje dijakov srednjih šq1 o oproščenji šolnine. — Konečno se je nekemu profesorju na srednjih šolah peta petletnica pripoznala in nakazala.
{Državno pravdništvo) zastopal bode pri porotni obravnavi Ljubljanskih anarhistov v Celovci tukajšni c. kr. pravdniški namestnik g. Pajk.
(LjuUjanshih socijalistov), kakor „Slov. Narod" piše, ne bota zagovarjala gg. doktorja Tavčar in Z a r n i k.
(Dr. Schiffer), starosta med Ljubljanskimi zdravniki, praznoval bo ta mesec osemdeseti rojstni dan. Iz tega namena napravili mu bodo gg. Ljubljanski zdravniki na 27. t. m. „pri Maliči" slovesen banket, pri kterem rnu bodo izročili slavnostno darilo.
(Odjcnjalo je!) IMraz, da je posebno včeraj do-poludne po Ljubljani kar „cvililo", umakuje se že od davi rahlemu južnemu vremenu, kterega bodo pač reveži, nikakor pa drsalci na Kernu veseli.
(„Novi Brencelj") oglasil se je zopet memo-grede pri nas. Spremljata ga Pavliha in bistroumni Krišpin, sicer je pa list poln jako zanimivega gradiva in kakor nalašč za dolgočasne zimske večere.
(Pogorel je) posestnik Pobovšar v Kudniku na 19. t. m. popoludne do tal. Zgorelo mu je v pravem pomenu besede vse. Škode je 1500 gold. zavarovan je bil pa le za 600 gold.
(Hud potres) čutili so v ponedeljek zjutraj na Vranskem med 2. in 6. uro.
Razne reci.
—	DeložennaAngleškem. Izraed 349 opravil jih 70 ženske ne upravljajo. Tam je 5 bankirk, 16 ženskih podobarjev, 30 kupčevalk živine, 4 lovkinje miš in 19 kupovalk okamnelih stvari. Največ pa se jih peča z literalnim delom. Pisateljic je 133, ste-nografik 15; ženskih zdravnikov 40 do 50; učiteljic 124.000 proti 47.836 učiteljem, 2368 igralk proti 2197 igralcem. V muzikalnih krogih še niso po številu prekosile mož; na Angleškem je namreč 11.376 umeteljnic v godbi proti 14.170 umeteljni-kom. Vendar pa angleške ženske najraje gredo služit. Služkinj je 1.230.406, izmed kterih jih polovica pripada mladim do 20 let. Hči srednjega stanu ne gre v službo, dela raji tako zvano ^ladj-help", ko-je opravilo je med služko in med družabnico.^ Vendar ima zato manje plačilo nego služabnica. Šivilj se šteje okoli 356.000, mnogotere se pečajo z umetnim šivanjem in imajo svojo akademijo.
—	Katoliške šoleBukareške nadškofi je storile so v teku zadnjega šolskega leta znatne korake. Nova nadškofija, kojej na čelu je msgr. Pasli ima 26 šol, z 2249 otroci. Zraven malih začetnih šol, ktere obiskuje kakih .30—40 otrok, so znamenite šole za večje otroke. V Turnu Severinu s 179 otroci, v Braile s 110 dečki, 92 deklicami in 45 gojitelji pensijonata. Glavni ustavi v Bukareštu so: Angleške gospe imajo 6 šol z 893 otroci, v njih je 526 katoliške, 309 grške, 29 protestantovske in 29 judovske vere. Veliki pensijonat v ulici Peter Ghoschn ima 208 dečkov in ženski 230 deklic. Za dečke je v Bukareštu glavna šola spojena z gimnazijo in fi-lialno šolo. Na obeh se podučuje 470 dijakov in sicer: 157 Madjarov, 150 Nemcev, 69 Eumuncev, 25 Poljakov, 24 Čehov, 15 Vlahov, 14 Francozov, 6 Grkov, 5 Bulgarov, 3 Srbi in 2 Angleža. Ta zmes dijakov pa šteje 363 katolikov, 66 grko-ruraun-skega veroizpovedanje, 18 protestantov in 23 judov. K temu se še mora prišteti duhovski seminar s IG in deški s 17 gojenci.
—	Družba .Jezusova na misijonili. O delovanji sinov sv. Ignacija povzamemo iz mesečnika „kathol. Missionen": V letih 1882—3 je delalo na svojih misijonih 3592 članov iz tega reda in sicer 1653 duhovnov, 932 skolastov in 1007 bratov laikov. Največ jih je bilo v severni Ameriki in sicer 522 duhovnov, 510 skolastov in 403 bratje. Misijonarske postaje so tudi v Kanadi s 199 člani, Meksiki 62, srednji Ameriki 170, v Ecjuadoru 153, v Peru 24, v Chile 57, v Paraguay 118, v Braziliji 48, v Algiru 30, v vshodnji Indiji 35, Avstraliji 32, bliže severnega pola 42, v Bosni 10, v Dalma-
ciji 3. Vkup 2418. Na ostalih verskih postajah po Aziji, Afriki in Avstraliji in drugih delih Amerike deluje 1174 članov tega reda, 109 svetnih duhovnov, 930 redovnic in 1688 učiteljev in katehetov. Ti vsi so bili razdeljeni na 2500 postaj, so služili Bogu v 2386 cerkvah in kapelah, vodili 2271 šol, (52 vstavov) s 78.508 dijaki in izrejali 10.426 revnih otrok v 72 sirotišnicah in zraven preskrbovali 19 bolnišnic. Otročjih krstov jo bilo 61.480, odraščenih 10.594. Kristjanov bilo je na teh postajah 1,275.881. V primeri prejšnjih let kaže se v vinogradu Gospodovem znaten prirastek: 5 misij, 545.119 katolikov, 39 duhovnov, 40 školastov in 44 bratov in redov, 19 postaj, 60 šol, 18.830 otrok, 7 sirot, in 1 bolnišnica. Cerkev in kapelic pa je 59 manj. Število otročjih krstov je naraslo za 2919 in spreobrnjenih bilo je 661 več nego 1881—2 leta, in tudi število sirot se je pomnožilo za 1000.
Teleg:ranii,
Dunaj, 26. nov. Danes pričela seje pred izjemno sodnijo pravda proti dvajseterim anarhistom, ki so na Dunaji v skrivni tiskarni prevratne listine tiskali in jih razširjali. Za-tožba se opira na to, kar so izmed anarhistov nekteri popolnoma priznali, drugi pa le deloma. Trajala bo pravda tri dni. Zasežene listine prečitale so se z zatožbo vred pri zaprtih durih.
Pariz, 25. nov. Kolera je skoraj popolnoma ponehala; vsled tega je prefektura ob Seni ostavila uradna poročila o koleri.
Pariz, 25. nov. V nedeljo so prijeli nekaj anarhistov; ker so se poslednji razžaljivo obnašali nasproti redarjem, obsojeni so bili v zapor od 8 dni do 4 mesecev, po zasluženji.
Tujci.
24. novembra.
Pri Maliči: Ott, Engcl, Winkier, Tandler, PresBburger, trgovci, z Dunaja. — Julij Buč-ar, c. k. ausljultant, iz Rudol-fovega. — Dr. Krisper, iz RadeS.
Pri Slonu: H. Weiss, trgovec, z Dunaja. — Fdvard Poul-]ar, trg. pot., iz Prage. — N. Hofraann, trgovec, iz Kcsthelya. — M. Nossan, trgovec, iz Zagreba. — Janez Miklavec, trgovec, iz Trsta. — Josip Kanka, trgovec, iz Brna. — Peter Ma-yer, trgovec. — Gustav Starčke, gled. igralec, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Ernst Rasino, trgovec, iz Bolcana. — J. Goljašek, trg. z lesom, iz Kanala. — Franc Snideršie, zasebnik, iz Bistrice. — Ubich, posestnik, Smlednik.
Umrli so:
22. novembra. Marija Korbar, perica, 67 let, Kladczne ulice št. 17, kap. — Helena Reieli, mestna uboga, 77 let, Kar-lovska cesta št. 7, otrpnjenje pljuč. — Kristijana Poznik, kro-jačeva hči, 6 mes., Sv. Plorijana ulice št. 40, Bronchitis capil-laris. — Jurij Kališ, mestni ubog, 74 let, Sv. Florijana ulice št. 13, pljučni cmphysema. — Mater Neža Proš, uršulinka, 67 let, Kongresni trg št. 17, Srčna napaka.
2:B. novembra. Viljem Milialič, izpitani učiteljski pripravnik, 24 let. Ulice na Grad št. 4, jetika.
24. novembra. Avgust Maček, delavčev sin, 3 Va mes.. Kurja vas št. 12, božjast.
V bolnišnici:
22.	novembra. Lorenc Tomo, gostač, 73 let, Marasmus se-
nilis.
23.	novembra. Jera Skrbeč, gostija, 62 let, vslcd kroničnega katara v črevesu. — Marija Zaje, gostija, 72 let, oslab-Ijenje moči.
24.	novembra. Franc Zupane, gostač, 66 let, Marasmus senilis.
]>unajMka borza.
(Telegraflčno poročilo.)
26. novembra.
kr.
Papirna renta po 100 gld. ...	81	gl. B.t
Sreberna „„„'„. . . .	82	„	7.5
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	85
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„	95
Akcije avstr.-ogerske banke . .	872	„	—
Kreditne akcije............302	„	50
London.......123	„	15
Srebro.......—	,,	—
Ces. cekini.......5	„	78
Francoski napoleond......9	„	77
Nemške marke......60	„	15
Od 25. novembra.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	123	gl.	60
„ 4% . . . .	95	„	45
papirna renta 5% . . .	90	„	35
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	106	„	—
„ Liinderbanke.....104	„	80
„ avst.-oger. Uoyda v Trstu . .	575	„	—
„ državne železnice ....	304	„	30
Tramway-društva velj. 170 «1. . .	212	„	50
4% državne srečke iz 1. 1854 ^ 250 gl.	125	„	25
4% ........ 1860 . 500 „	135	„	25
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„	50
...... 1864 . . 50 „	173	„	-
Kreditne srečke . . . . 100 „	179	„	50
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	—
Kudolfove srečko . . . . 10 „	18	„	—
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . .	109	„	50
„ ,. Ferdinandove sev. „ . .	105	„	60
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50
kr.
Krščanski nauk
za
(Prvo i« drufe'0 šolsko leto.) Sostavil Simon Ziijjaii,
katehet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr,, trdo vezan 16 kr. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga: Spisal J
a k. Alešovec. Cena I g|., po pošti 5 kr. več.
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr. žlice, noži in vilice
iz
Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! Cujte, pozor, in strmite!
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu o.stane bolo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za desert je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero je skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za pravo svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev v izvrstno jekleno klino, 6 pravili anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličie za kavo, 1 težka anglo-biit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnemača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave angla-brit. srebrne vilice za desert, 3 lepe masivne čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(5)
3 tase lepo eizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj flno,
2	lepa svetilnika za salon.
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svai-ilol Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj paveden pečat vti.snjen. Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
80 obvežein tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro dokler je še kaj zaloge, zaupljivo le na	'
Haupt-Depot der Auplo-Bi Hau. Sillterfubrik, M ien, II., SchllTamtsgasse 20. Siisižilni i>i-jili za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr.
(3)
Izvrsten med
v plehastih škatljah po 5 kil (kila pp 60 kr),
škati
a 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
svečarji v Ljubljani. Dobiva sc tiuli med y satoTji.
Ob enem priporočani visokočastiti duhovščini svojo
zalogo pravih garantiranih
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
piMo n lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Jzumnik Je porok za brezpogojen vspeh.	(48)
Steklenica velja 2 (/Id. n. v.
Edina prava .se dobi pri izumniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove uiice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.