Št. 1. V (roriei, v soboto dne 3. januvarja 1903. Letnik V. l/.li:ij:i vs:ik ton»k in sofooto v tcdnii oli 11. tin pivdpoliliic /.a nifrtU) trr oi, M. uri |hi|m)IiIhc /.:i d<^.t'lo. Ako padenatn diiev;i |jr;i/.iiik i/.idc dan proj ob (>. /.večakarnah Schwarz v Solskili ulicuh in JH- 1 ersitz v Ntmskili ulicali P«> « »"'¦ GORICA (ZJutrauJe i/jdanje.) Ureduihtvu ii< upnmilitvo **- nahajata v «Narodni tii karri i», ulica Vetturini U. At. b. iJopise jf nasloviti na uredniätvo, 'jj/las*- in narociuiio pa ria upravniätvo «Goncf». Oglaši se računijo po petit- vrbtali in nicer ako se tiskajo 1-krat po \'i viii , 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako st.' večkrat tiük&jo. raču- mjo ge po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaičj. Deželni zbor goriški. Trinajsta aeja je bila, kakor smo že zadnjič poročali, v ponedeljek -H.) t m Nav7.oči so bili vsi poslanci nuen list« dan izvoljenejja poslanca za kmečke oböine v gradiäkem okraju gosp. Kalconerju. Zncetok ob 5. uri popoldne. Zapisnik prejänje seje se potrdi, ne da bi se prečital. Deželni tajnik navede na iiovo došle petidje. Na to utemoljuje poslanec župnik Grča svoj predlog, po katerein se cesarska vlada pozivlja, naj odpove viinko klav- zulo z Italijo, kor je domačim vinorejcem škodljiva. Poslanec Naglos govori proti predlOK'u, ces", da klavzula je koristna vi- nopivcem, na katero se je treba ozirati, katerim poskrbuje cenenega vina. Sprejme se nujnost tega predloga in predlog tudi: proti so glasovali Naglos, dr. Luzzalto in conic Valentinis, radikalna trakcija ita- lijanskoga kluba. AH je tudi narodno vpraSanje prihajalo vines, ni bilo rečeno. Na vrsto je priäel vladni načrt za- kona u uravnavi budournika Birse v Brdib in v Kurlaniji. Poročevalec dr. Venuti je omenjal, da načrt se ne ujema z dose- danjo äablono takih načrtov in z raznirni določbami, ker sprejema v zadrago občine namesto interesentov, ter predlaga, naj ae načrt izroči odseku v presojo in po- ročilo. Dr. Marani meni, da izjemo od na- vadne oblike pribajajo najbrže odtod, ker vlada hoče, naj bi se vsa zadeva kolikor mogoče pospeäila, ter predlaga, naj se o načrtu razpravlja in sklepa potom nuj- nosti. Dr. Verzegnassi podpira ta predlog, dr. Turaa se mu pa apira, ceä, da tehnični načrt je pomanjkljiv, ker se ozira le na siednji tok Birse, ne pa tudi na njen izvir v Brdih in njen izliv v Ter, ter bo vae podjetje le nekak poskus, kakor pri namakanju trziäke ravani. Ür. Faidutti, Naglos i.'i poročevalec zagovarjajo načrt, na kar se sprejme nujnost in potem sam i.ačrt, ki se glasi tako-le: § 1. Uravnava hudournika Birse in njegovih dotokov in s tern zvezana urav- nava Idrije od izliva prvoimenovanega potoka do mosta državne ceste pri Versi se izvrši po načrtu, ki ga je napravil c. kr. Kozdno-tehrnični oddelek za urejevanje hadournikov in ki ga je odobrilo c. kr. miniaterstvo za poljedelstvo, kot deželno podjetje v smislu § 4. t. 1. zakona z dne 30. junija 1884 drž. zak. ätv. 116. § 2. Na 350.000.— K preudarjeni troški tega podjetja se pokrijejo tako-le: »> z207o do najvižjega zneska 70.000 — K iz deželnega zaloga, Mz50°/, do najviäjega zneska 175.000.— ^ s prispevkom iz državnega melijoracij- skega zaloga, ki ae ima odobriti ustavnim potom, <¦') 10% do najvišjega zneska 35.000.— *¦} ki ga bode prispevala državna cestna uprava in ki se ima dovoliti ustavnim potom, d) z 20% do najviajega zneska 70.000.— K) ki ga plačajo občine, kojih ozemlje se z uravnavnimi deli zavaruje oziroma zboljSa. Porazdelitev tega zneska med občine izvrži naredbenim potom c. kr. namestništvo dogovorno z deželnim od- borom, in se imajo poterjati ^astanki potom politiöne izvršbe. Občinam je pri- držana pravica zahtevati povračilo svojih izdatkov od posestnikov onih zemljiäc in naprav, ki se z uravnavo zavarujejo ali kojim priae uravnava v prilog, izvzemši drzayno cestno upravo in deželo; o takih «ahlevkih se ra^odi v vodno — pravnem POstopunji. vi 3. Ako ne doseže dejanski po- trošek preudarjene potrebäine 350.000.— K, pridejo prihranki v prilog vsem v i? 2. j navedenim prispevatQljem v razmerju njih prispevkov. § 4. Podrobna določila gledč trajanja i gradben^ dobe izvedenja podjetja, izpla- čila v jj 2. navcdenih prispevkov ter upli- vanja državne uprave in deželnega od- bora na delo, se določijo potom pogodbe, ki se inia skleniti med temi dvemi oblast- nijami. Prernembe v § 1. označenega načrta so dopustno le z dovoljenjem poljedel- skega ministerstva in deželnega odbora ter pod pogojem, da se stern ne prekorači v § 2. navodena potreb^cina. i^ 5. Za vzdrževanje izvrSenili urav- navnih gradb bode skrbela, po preteku gradbeno dobe državna uprava dogo- vorno L deželnirn odborom ter se irnajo tozadevna podrobna določila ustanoviti potom pogodbe. navedene v jj 4. odat. 1. tpga zakona. K vsakokratnirn vzdrievalnim tro- 3kom prispeva erarična cestna uprava z 10u„doneskom, ko bode dovoljen ustavnim potom dotični kredit. Preostanek teh troäkov je porazde- liti po meri, ki jo določi namestn'ätvo sporazumno z deželnim odborom, odred- benim potom med občine navedene v § 2. odst. d) in se ima od slučaja do slučaja vplačati v dobi, ki jo določi namestništvo. Zastani prispevki se potirjajo potom politične izvržbe. Občinam je pridržana pravica zahtevati povračilo dotičnih tro- žkov od posestnikov zemljišč in naprav, ktera so vsled uravnave zavarovana in kojim pride ta v priiog izvzemši erarično cestno upravo. § 6. lzvršitev tega zakona se na- roča mojima ministroma za poljedelstvo in notranje zadeve. 0 proračunu deželnega zaloga 2a leto 1903 je poročal v imenu tinanč- nega odseka dr. Verzegnaasi. Finančni odsek je nasvetoval glede deželnega pro- računa, katerega je bil predložil deželni odhor, nekatere premembe in sicer: v osmem poglavjut v šeatetn naslovu, ki govori o obrtno-nadaljevalnih šolah, naj se zviža stalni letni prispevek italijanski äoli v Gorici za 400 K in oni v Tržiču za 200 K, ter naj se sprejme nov letni prispevek po 1000 K slovenski dekliški obrtni äoli v Gorici in nadaljevalni äoli, ki se ;ma ustanoviti v Korminu. Znesek 8000 K, ki je doloöen za podpore viso- kožolcem, naj se preneae iz vrste izred- nih stroškov raed redne, tako, da jih bo zanaprej deželni odbor podeljevftl. Ker bo imel deželni zalog za leto 1902 radi mnogih odpisov vsled toče in drugih ujm, precejäen konecletni primankljej, naj se postavi med potrebäcino za leto 1903 znesek 30.000 K v delno pokritje ome- njenega pvimanjkljeja. Vsled tega bi zna- žale vae redne potrebščine 993.842 K izredne pa 136.509 K, torej skupaj 1,130.351 K, in bi bilo primanjkljeja 751.656 K, radi Cesar naj bi se daväöina na vsak hektoliter na drobno potočenega piva zvišala na 2 K, tako da bi znašala skupaj 48.000 K. Dr. Tuma je izjavil v sploäni raz- pravi, da bo glasoval proti proračunu, ker se ozira premalo na produktivnost stroškov. Dr. Verzegnassi mu odgovarja, da razne podpore, izdane od leta 1863 do danes, so se porabile v marsikatero plodovito podjetje. V podrobni ra/pravi je izjavil dr. Venuti v svojem in v imenu tovariša dr. Luzzatta, da kot zastopnika goriškega me- sta ne moreta glasovati za prispevka slo- venskima obrtno-nadaljevalnima Solama v Gorici, ker ti pomenjate narodni boj, v iiaterem ne dopuSčata transakcij. Pri podporah za ceste jo poslanec Lapanja predlagal. naj bi se v ta namen postavil v proračun znesek 80.000 K namesto 30.000 K Dr GregoröiO meni, da tudi on bi rajSi glasoval za 80,000 namesto 30.U0U K v ta namen, ako bi ta potro- I 5ek dobil pokritje v predloienem prora- čunu. Dok'er tega ni, mu ne ostane dru- tfega nego zadovoljiti ae z nasvetovano vsoto. Prorac'un je bil sprejet v vseh toč-- kah po nastavkih linančnega odseka Po- dalj-teli so se do konec leta 1903 vsi oni krediti iz prejšnjih dob, ki se niso moj^li izplačati du konca leta 1^02 Ko je bil sprejet proračun za l^to 190)i, glavna točka dnevnega reda. pode- lile so se razne podpore, kakor smo zad- njič poročali. Prošnja druälva „Šolaki Dom" za enkratno podporo svoji dekliäki obrtno- nadaljevalni äoli v Gorici, ^e odstopi de- želnemu odboru, da jo reäi. Tako tudi proSnja zupanätva v Idrskem radi pod- pore za uravnavo Drganjäceka in za brambena dela ob Soči. ProSnja eestnega odbora v Kobaridu za uravnavo Nadiže in za brambena dela ob šijaku se od- stopijo deželnemu odooru, da stopi radi njih z vlado v dogovor in da stavi po- tem dež. zbora primerne predloge. Peti- ciji katoliäko-politi^kih društev v Bovcu in v Kobaridu radi pogozdovanja na Tol- minskem se odstopita de2. odboru, da jih upoäteva pri svojih nadaljnih korakih v tej zadevi. Bila je 2e osma ura, ko je seja konöala. No vi politieni viri. / deieU-, S potovanjem grot'a Lambsdorffa, ruakega vnanjega ministra na Balkan, v Budimpeäto in na Dunaj, se zdi, da so se odprli v Kvropi novi politični viri. Sicer za vedoželjno občinstvo vedno skrbi dnevna kronika, kajti kolo časa prinese iz skrivnostne globo- Öine cloveäkih razmer na dan vsaki tre- notek kaj posebnega; vendar so dogodki kakor rečeno : blokada Venezuela, nem- äki carinski tarii in zdaj potovanje rus- skega vnanjega ministra na Balkan in v Avstrijo, epohalne politiöne važnosti. Pa pustimo uemäki carinski tarif, pustirao Venezuelo, katero obojebrigale nemäke nenasitne politike, in ostanimo pri tem, kar nam je najbliže : pri poto- vanju ruskega ministra. Nas Slovane to potovanje nad vse zanima. V parentezi bodi sicer povedano, da nas nemäko ime rusk eg a ministra za vnanje zadeve nekoliko moti in bi raje imeli, da bi mesto „Lambsdorffa" zasedel ta stolec mož, čegar ime bi se vsaj toliko slovansko glasilo, kakor n. pr. ime avstrijskega vnanjega mi- nistra grota Goluchowskega. No, pa ime baje z miäljenjem moža nima niö skupnega, kar «e je tu in tarn, ako se no motimo, pr:,. ^edovalo baä o grofu Goluchowskem in ü potemtakem ruski vaanji minister vkljub svcjemu nemäkemu imenu zamogel biti boljäi Slovan nego grot' Goluchowski s svoj im slovanskim imenom. Te točke pa ne omenjamo ka- kor da bi bila samo igraOa, marveü zato ker je baš od osebnega mi^ljenja kakega visokega državnika mnogo, mnogo od- visno v poslanstvu. katero izvršuje. Saj nam je znano, da je bivSi francozki mi- nisterski predsednik Nemec \V a 1 d e c k mno^'O slabega storil za Francijoin Fran- coze v prilog Vsenemčiji. Poslanstvo ruskega vnanjega ministra je vel'kanske važnosti za vse Slovans, ker se ne da tajiti. da je bo- dočnost Slovanov več ali manj v rokah ruske diplomaeije. To, bi rekli, kaže zlasti sedanje potovanje grolaLambadorfTa. Rusija daje namreč s tem potovaojem razumeti, da se zaveda svoje nalo^e kot slovanska velevlaat. naloge namreč, da poskrbi za dobrobit tudi i z v e n r u s- kih Slovanov. To potovanje zadeva se- veda v prv1 vrsti balkanske slovanske drlave, katerih obstanek želi in h o Č e Kosija zagotoviti. proti kateremu obstanku pa stalno rujejo uplivi iz Berolina in Budimpeäte. Ruski vnanji minister je obi- skal torej dvore Srbije in Bolgarije kot odposlanec ruskega carja. prijatelja in zaäöitnika balkanskih Slovanov. Srbski in bolgarski dvor sta 3e čutila počaščena po njegovem prihodu in srbski in bol- garski narod sta riala svojemu veselju nad tem obiskom odduška na vse možne načine. V Srbiji iu Bolgariji dobro vedö, kaj pomeni ta obisk ter da ne ostane brez dobrih po&ledic za vea Balkan, a osobito za Srbijo in Bolgarijo. Ne ozi- j raje se na najnoveje dogodke na Bal- i kana, ne cstaje Rusiji skrito. da v Sr- t biji in Bolgariji ni vse tako kakor bi 1 moralo biti, čeravno je ljudstvo obeh i državic verno in slovansko. lzvedelo ! se je namreč, da tnji, t. j. neslovanski iivlji z vso silo delajo na gospodarsko podjarmljenje prebivaistva. Zaradi tega se je po upli/u iz Rusije začela po srb- skem in bolgarskem časopisju čedalje bolj naglašati potreba toplejih odnošajev mej Srbijo in Bolgarijo v narodno-gospodar- skem pogledu. Posebno se opozarja na potrebo Čim tesnejega zbiižanja t r g o- v 1 n s k i h interesov mej tema državama, ter na medsebojno pomoč v razvitku tr- govsko-gospodarskih odnoäajev. — Med obema tema državama dosedaj ni bilo ? tem pogledu nobenega urejenega pro- meta, čeravno so gospodarski interesi tako Srbije kot Bolgarije jedni in isti. Pač pa preplavlja Nemčija s svojimi indu- strijskimi izdelki tudi ti dve državi in izpodkopava tla razvitku domače t. j. slovanske produkcije. Saj je äe ne- davno Nemčija odprla novo zelezniäko zvezo mej Berolinom in luko Burgas v Bolgttsjji in se je o tej priliki vsenemäko čaaopisje zmagoslavno izražalo o novi zmagi nemäke politike na Baikanu. Ali zdaj 3e nemški carinski tarif! Ruska bal- kanska politika gotovo odobrava zbliža- nje balkanskih držav nasproti temu ta- rit'u in ne popusti uplivati tndi na me- rodajne kroge obeh držav, da začno dru- gače nastopati proti neraäkemu uvozu. Uprav verjetno je torej, dajeruaki vnanji minister prinesel seboj tudi načrt v tem pogledu. Saj je le pregotovo, da bi se nobena teh državic ne mogla dolgo vzdr- žati nasproti pogubnemu uplivu nemškega carinskega t&rita, a združeni v tesno go- spodarsko trgovinsko zvezo postaneta močen i'aktor, kateremu ne bo äkodoval nemški tarif. Ruski vnanji minister se je o svojem obiaku na srbskem in bolgar- skem dvoru po več ur pogovarjal z vla- darjema obeh držav. Kaka je bila vse- bina teh pogovorov, äeni natančno znano, Št. 1. V ßorioi, v aoboto dne 3. jauuvarja 1903. Letnik V l/.li:ij;i vH.ik lon»k in Hoboto v ti'dnu oIj 11. mi |ir<•«Ijir>I•!11«• /U int'sto ler oL ?>. iiri |M»|)olilni' za drAttlo. Ak" jjiitli* nu tu r('J "'-1 (i. /.vector. Stain1 pi» posli pn'j«Miian uli v Ciurici nti. iloni pošiljan i:«*loJ«*tn« K K., pollt'tno 4 K. in cclillt'lno Ü K. l'rod;ij;i sc v Uoii.'i v lobukanuih Schwarz v Solskih ulicuh "• J«1'- lersitz v Nnnskili ulicah po K vim. GORICA (ZJutraiiJe i/ I'redninUo in upruvniätvo s« nahajata v «Xarodni tiskarni», ulica Vetturini h. ¦it. 9. iJopisf jc iiHiloviti /.a uredniitvo, oplase in narocniiio pa na upravniäWo «üoricf». Oglasi se računijo po pt-tit- vrHtali in nicer ako hc tiskajo 1-krat pu 12 viii . U-krat po 10 vin.. 8-krat po 8 vin. Ako s»; večkrat libkajo, raču- nijo »e po pogodbi. Iztkiiatolj '" odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna44 todgov. J. MaruSicj. Deželni zbor goriški. Trinajst* seja je bilu, kakor smo 2e zadnjič poroeali, v ponedeljek '>\) t in Nav7.oči ho bili vsi poslanci nuen tisti dan izvoljonega poslanca za kmečke obeino v gradiäkem okra.ju gosp Falconerja. Zaeolek ob f>. liri popoldne. Zapisnik projSnje seje se polrdi. no da hi se prečital. Dezelni tajnik navede na novo došle petk-ije. Na to uterneljuje poslanec Aupnik Grča svoj predlog, po katorom so cesarska vlada pozivlja, naj odp-jvo vimko klav- zulo z Italijo, ker je domačim vinorejcem žkoilljiva. Poslanec Naglo.s govori proti predlogu, Co. 3, da klavzula je korintna vi nopivcem, na katero se je treba ozirati, katerim poskrbuje cenenoga vina. Sprejme se nujnost tega predlojjn in predlng tudi: proti so glusovali Nn^los. dr. Luzzatto in conli' Valentinis, radikalnu trakcija ita- lijan.ski'x'a kluba AM jo tudi narodno vpntsaiije. pribajaln vines, ni bilo rečeno. Na vrsto jo priäel vladni načrt za- komt o uravnavi hudournika Bsrse v Brdih in v Furlaniji. Poročevalec dr. Venuti je omenjal, da načrt se ne ujema z dose- ilanjo salilono takih načrtov in z raznirni določbami, ker sprojema v zadrugo občine namosto intoresentov, tor prodla^a. naj se nacrt lzroei odseku v prosojo in po- ročilo I)r Marani moni, da izjernt« od na- vadne obliko prihajajo najbržo odtud, ker vlada hočo, naj bi so vsa zadova kolikor mogoče pospeäiia, ter predlaga, naj se o načrtu razpravlja in sklepa potom nuj- nosti. Dr. VTerzegnasni podpira ta predict, dr. Tuina so mu pa upira, coä, da tehnični načrt je pomanjkljiv, ker so ozira le na srednji tok Hirse, no pa tudi na njen izvir v Brdih in njon izliv v Ter, tor bo vae podjetje le nekuk ponkun, kakor pri namakariju trziäko ravani Dr. Faidutti, Na«los i'i poroüevalcf za«ovarjajo načrt, na kar se »prejmo nujnost in potem sam nacrt, k. se glasi tako-le: S I. Uravnava hudournika Hirse in nje^ovih dotokov in s tern zvezana urav- nava Idrije od izliva prvoimenovanega potoka do mosta državne ceate pri Vrersi ne izvrni po načrtu, ki ga je napravil c. kr. gozdno-tehrnični oddelek za urejevanje liadournikov in ki ga je odobrilo o. kr. minieterstvo za poljedelstvo, kot deželno podjetje v smislu § \. t. 1. zakona z dne 30. junija 1884 drž. zak. ätv. ! Hi. § 2. Na .550.000.- K preudarjeni troški tega podjetja se pokrijejo tako-le: »> z 207o do najvižjega zneska 70.000 — K iz deželnega zaloga, &)z50% do najviSjega zneska 175.000.— * s prispevkom iz državnega nielijoracij- skega zaloga, ki se ima odobriti ustavnim potom, c) 10% do najvižjega zneska 35.000.— ^> ki ga bode prispevala državna cestna uprava in ki se ima dovoliti ustavnim potom, d)z 20% do najviäjega zneska 70.000.— K> ki ga plačajo občine, kojih ozemlje se z uravnavnimi deli zavaruje oziroma zboljäa. Porazdelitev tega zneska med občine izvrši naredbenim potom c. kr. namestništvo dogovorno z deželnim od- borom, in se imajo poterjati zastanki potom politiöne izvräbe. Občinam je pri- držana pravica zahtevati povračilo svojih izdatkov od posestnikov onih zemljiäc in naprav, ki se z uravnavo zavarujejo ali kojim pride uravnava v prilog, izvzemäi državno cestno upravo in deželo; o takih zahlevkih se raz-odi v vodno — pravnem postopanji. S 3. Ako ne doseže dejanski po- trošek proudarjene potrebäine 300.000.— K, pridejo prihranki v prilog vsom v 3 2. navedenim prispovateljem v razmerju rijih. prispevkov. § 4. Podrobna določila gledo trajanja gradbeno dobe izvedonja podjotja, izpla- Oila v $ 2. navodenih prispovkov ter upli- vanja državne upravo in d"žolnoga od- bora na delo, se dolorijo po »m pogodbe, ki ne irua akieniti mo,d terrii uvemi oblast- j nijami. Frernembe v § 1. označenoga načrta ; so dopustno )e z dovoljenjom poljodel- skega minidterstva in dežolne^a ndbora tor pod pogojem, da se Htern no prekorači v § 2 navedena potreb^rina. ij f). Zh vzdrževanje izvršenih urav- navnib ^ra«ib bode nkrbela, po preteku gradhene dobe državna uprava dogo- vorr'.o L de/elnirn odbororn t^r so ima|0 tozadovna podrobna določila ustanoviti potom pogodbe. navodone v i f odst. 1 toga zakona. K vHakokratnim vzdrievalnini tro- i äkom prispeva erarična cestna uprava z Kl „doneskom, ko bode dovoljen ustavnim potorn dotic-ni kredit. l'reostanok teh troäkov je porazde- liti po meri. ki jo določi namestniStvo 1 sporazurnno z deAelnim odborom. odred- benim potom ined občine navedene ˇ >; 2. odst. J) in so ima od alučaja do slučaja vplačati v dobi, ki jo določi nameatniätvo. Zastani pnspevki ?e potirjajo potom politične izvribe. Občinam je pridržana pravica zahtevati povraöilo dotičnih tro- äkov od posestnikov zemljiSč in naprar. ktera so vsled uravnave zavarovana in kojim pride ta v prilog izvzemäi erarično ceatno upravo. jj 6. IzvrSitev toga zakona se na- I ro(!:a tnojima ministroma za poljedolstvo in notranje zadove. U proračunu deželnega zaloga in leto 190/3 jo poročal v imenu tinanč- nega odseka dr. Verzegnassi. Finančni odsek je nasvetoval glede deželnega pro- računa, katerega je bil predloZil deielni odhor, nekatere premembe in siior : v osmem poglavju, v äesteai naslovu, ki govori o obrtno-nadaljevalnih äolah, naj se zviäa stahu letni prispevek italijanski äoli v Gorici za 40(^ K in oni v Tržiču za 200 K, ter naj se sprejme nov letni prispevek po 1000 K slovenski dekliäki obrtni äoli v Gorici in nadaljevalni äoli, ki se ima ustanoviti v Korminu. Znesek 8000 K, ki je določen za podpore viso- koäolcem, naj se ^jenese iz vrste izred- nih stroäkov med redne, tako, da jih bo zanaprej deželni odbor podeljeval. Ker bo imel deželni zalog za leto 1902 radi mnogih odpisov vsled toče in drugih ujm, precejšen konecletni primankljej, naj se postavi med potrebščine za leto 1903 znesek 30.000 K v delno pokritje ome- njenega primanjkljeja. Vsled tega bi zna- äale vse redne potrebščine 993.842 K izredne pa 136.509 K, torej skupaj 1,130.351 K, in bi bilo primanjkljeja 751.656 K, radi česar naj bi se daväcina na vsak hektoliter na drobno potoöenega piva zvišala na 2 K, tako da bi znaSala skupaj 48.000 K. Dr. Tuma je izjavil v splošni raz- pravi, da bo glasoval proti proraöunu, ker se ozira premalo na produktivnost stroškov. Dr. Verzegnassi mu odgovarja, da razne podpore, izdane od leta 1863 do danes, so se porabile v marsikatero plodovito podjetje. V podrobni razpravi je izjavil dr. Venuti v svojem in v imenu tovari.4a dr. Luzzatta, da kot zastopnika goriäkega me- sta ne morota glasovati za prispevka slo- venskima obrtno-nadaljevalnima äolama v Gorici, ker ti pomenjate narodoi boj, v aaterem ne dopaAčata transakcij Pri podporah za ceste jo. poslanoc Lapanja predlagal, naj bi se v ta namon postavi! v proračun znesek 80.000 K namesto 30.00(J K l)r Grogorčič meni, da tudi on bi rajäi glasoval za HO.000 narnesto ÜO.OOiJ K v ta namen, ako bi ta potro- Sek dobil pokritjo v predloženem prora- čunu. Dok'er tega /ii. rnu ne ostane dru- ^'Oga nego zadovoljiti se z nasvetovano vsoto l'roracun je bil sprejet v v-,e.h toč- i kafi po nastavkih linančnega odsoka Po- daljiali so se do konec leta 190:-l vsi oni kroditi iz prej^njih dob. ki se niio mogli izplačati do konca lota W+Q2 Ko je bil sprejet proračun za l^to l?0;i glavna točka dnevnega reda. pode- lile so se razne podpore, kakor srnc zad- njiö poročali. ProSnj» druälva „Solski Dom" za enkratno podporo svoji dekliäki obrtno- nadal.evalni 5oli v Gorici. *e odstopi de- ielnernu odboru. da jo reäi. Tako tudi | proänja županstva v Idrskem radi pod- pore za uravnavo Drganjäceka in za brambena dela ob Soči. Proänja cestnega odbora v Kobaridu za uravnavo Nadiže in za brambena dela ob šijaku se od- stopijo deželnemu odaoru. da stopi radi njih z vlado v dogovor in da stavi po- tem dei. zbora primerne pred.'oge Peti- ciji katoliäko-politi^kih druätev v Bovcu in v K^baridu radi pogozdovanja na Tol- minskem se odstopita dei. odboru, da jih upoäteva pri svojih nadaljnih korakih v tej zadevi Hila je 2e osma ura, ko je seja končala Xovi politifni viri. /. dt'Äel.-. S potovanjem grof'a Lambsdorrt'a, ruskega vnanjega ministra na Balkan, v Budimpeäto in na Dunaj, se zdi, da 90 se odprli v Kvropi novi poiitični viri Sicer za vedoieljno občinstvo vedno skrbi dnevna kronika, kajti kolo casa prinese iz skrivnostne globo- öine cloveäkih razmer na dan vsaki tre- notek kaj posebnega; vendar so dogodki kakor rečeno : blokada Venezuele, nem- ški carinski tarii in zdaj potovanje rus- skega vnanjega ministra na Balkan in v Avstrijo, epohalne politične važnosti. Pa pustimo nemäki carinski tarif, pustimo Venezuelo, katero oboje briga le nemäke nenasitne politike, in ostanimo pri tem, kar nam je najbliže : pri poto- vanju rudkega ministra. Nas Slovane to potovanje nad vse zanima. V parentezi bodi sicer povedano, da nas nemäko ime ruskega ministra za vnanje zadeve nekoliko moti in bi raje imeli, da bi mesto „Lambsdorffa" zasedel ta stolec mož, čegar ime bi se vsaj toliko slovansko glasilo, kakor n. pr. ime avstrijskega vnanjega mi- nistra grota Goluchowskega. No, pa ime baje z miäljenjem moža nima niö skupnega, kar se je tu in tarn, ako se no motimo, pripovedovalo baä o grofu Goluchowskem in bi potemtakem ruski vnanji minister vkljub svojemu nemškemu imenu zamogel biti boljäi Slovan nego grof Goluchowski s svojim slovanskim imenom. Te točke pa ne omenjamo ka- kor da bi bila sainu igraOa, marveč zato ker je ba3 od osebnega misljenja kakega visokega državnika mnogo, mnogo od- visno v poslanstvu. katoro izvr-5ujo. Saj nam je znano, da je Inv^i francozki mi- nisterski prodsodnik Nemec Waldeck mnoj.'O Hlabega storil za Francijo in Fran- coze v prilog Vsenemčiji. Po slanstvo ruskega vnanjega ministra je velikanske važnosti za vse Slovane, kor se no da tajiti. da je bo- dočnost Slovanov voč ali manj v rokah ruske diplomacije. To. bi rekli, kaže zlasti sedanje potovanje grolaLambadorfla. Kusija daje namred- s tern potovaojem razumeti, da se zaveda svoje nal0i?e kot slovanaka velevlant. naloge namreč, da poskrhi za dobrobit tudi izvenrua- kih Slovanov. To potovanje zadeva se- veda v prvi vrsti balkanske älovsnske drlave. katerih obstanek ieli in hoče Hasija zagotoviti. proti kateremu obstanku pa stalno rujejo uplivi iz Berolina in Budimpeäte. Ruski vnanji minister je obi- skal torej dvore Srbije in Bolgarije kot odposlanec raskei^a carja. prijatelja in zaSčitnika balkanskih Slovanov. Srbski in bolgarski dvor sta se čutila poöaäcena po njegovem prihodu in srbski in bol- garski narod sta dala svojemu veselju nad tem obiskom odduäka na vse raožne načine. V Srbiji in Bolgariji dobro vedö, kaj pomeni ta obisk ter da ne ostane brez dobnh posledic za vea Balkan, a osobito za Srbijo in Bolgarijo. Ne ozi- raje se na najnoveje dogodke na Bal- kana, ne ostaje Rusiji skrito. da v Sr- biji in Bolgariji ni vse tako kakor bi moralo biti, Čeravno je ljudstvo obeh državic verno in slovansko. Izvedelo se je namreč, da tuji. t. j. neslovanski življi z vso silo delajo na gospodarsko podjarmljenje prebivalstva. Zaradi tega se je po uplivu iz Rusije začela po srb- skem in bolgarskem časopisju čedalje bolj naglasati potreba toplejih odnoäajev mej Srbijo in Bolgarijo v narodno-gospodar- skem pogledu. Posebno se opozarja na potrebo čim tesnejega zbližanja trgo- v 1 n s k i h interesov mej tema državama, ter na medsebojno pomoč v razvitku tr- govsko-gospodarskih odnoäajev. — Med obema tema državama dosedaj ni bilo v tem pogledu nobenega urejenega pro- meta, čeravno so gospodarski interesi tako Srbije kot Bolgarije jedni in isti. Pač pa preplavlja Nemčija s svojimi indu- strijskimi izdelki tudi ti dve državi in izpodkopava tla razvitku domače t. j. slovanske produkcije. Saj je äe ne- davno Nemčija odprla novo železniško zvezo mej Berolinom in luko Burgas v Bolgariji in se je o tej priliki vsenernäko öasopisje zmagoslavno izražalo o novi zmagi nemške politike na Balkanu. Ali zdaj 3e nemäki carinski tarif! Ruska bal- kanska politika gotovo odobrava zbliža- nje balkanskih držav nasproti temu ta- rit'u in ne popusti uplivati tudi na me- rodajne kroge obeh držav, da začno dru- gače nastopati proti nemškemu uvozu. Uprav verjetno je torej, daje ruski vnanji minister prinesel seboj tudi nacrt v tem pogledu. Saj je le pregotovo, da bi se nobena teb državic ne mogla dolgo vzdr- zati nasproti pogubnemu uplivu nemäkega carinskega tar it a, a združeni v tesno go- spodarsko trgovinsko zvezo postaneta močen faktor, kateremu ne bo skodoval nemški tarif. Ruski vnanji minister se je o svojera obisku na srbskem in bolgar- skem dvoru po več ur pogovarjal z vla- darjema obeh držav. Kaka je bila vse- bina teh pogovorov, äeni natančno znano, holH Irkmovali s sročnejSiini, po želez- nicah prepre/.enimi pokrajinaini tor za- varovati svojo gmotno oksistenco. V to pa treba združenih moči. uobro pn»mišljeno in previdno izveder.e org«- ni/aeije. Za eno in drugo je preskrbljeno v domačem kmrtijskem društvu in nje- govem Gospodarskem aomu, v Katarern najdejo varno zavetje kmetijski intore*i vseh Cerkl.janov, naj so kakoršne koli barve in kakoršne^a koli političnpga mi$- ljenja. Kmetijski interesi so nam vsem skupni in ce jih bomo skupno varovali in skupno skrbeli za svoj gmotni blagor, pole/.e se kmalu domači razpor in po- blažijo se naše socijalne rasmere tako, da se bodemo zopet radovoljno in z ljubo/.nijo /.(iru/.evali k skupnemu delo- vanju in da se trajno povrne blaženi mir v ikišo občino. Loterijske številke. 27. iltvtMtibra. Trst......71 f>4 2i 17 71 Line......70 63 27 f>4 70 Za godove, praznike 93TWCWF in novo leto! Razglcdnice so prišle tako v navado in so dobe tako krasne, da se jih vsak z zaninianjein poslužuje. So pa tako cene, da se je čuditi, kako je mogoče tako unietne izdelke napravljati za malo vin. Veliko zalogo najrazličnejših in najkrasnejših raz- g'lednic s cvetlicami, raznimi podobami, posebno božičnimi, iiovoletnimi in Šali- vimi s slovenskim besedilom itd. 100 ko- madov od 3 krone navzgor; ali pa 100 vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima v Goriei Setila ulica i ID S LIEAR. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico y Goriei ulica Vetturini St. 3. _________________________i Anton Fon, I klobuöar in gostilniöar, l Semeniška ulica St. 6, s ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov I ter toči v svoji krčrni pristna doinaca vina I in postreže tudi z jako ukusnimi I jedili. Podpisani priporoca slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- iicne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski '.»rinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goräice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovan.iem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. 6tv. 1. fv lastni hišU Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 nriuoroča pristna beia in Lrna vina ix vipavskih, ffurlanakih. matlnskih In IsUrsklh «I mogradovi Dostavlja na dom in razpoäil;a po želez- .lici na vse kraje avstro-egerske monarhije T Bodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorce. Cene interne. Postraiba poftt«na. 3 Lastnik kavarne i \ „CENTRAL" si vsoj;i slavno ol)0instvo ) übvtstiti, da v njj^ovi ka- , I varni se opusti navada de- ^ !i»i novolotne koledarjc in j želi ItMU [)otoni > srečno novo leto! , i Udani } V. IVfiMiko. | ¦» _ ^aaBt .am ^* ^ _^. . _ kip tajnikove slofbe. V obiMiii Hiljana v Hr- dih je razpisana tajnikova služha z letno pliUM) ()(M) K. Prosnjc jc vložili pri zu- panstvu do 14. Jan. 1903 in izkazilo sposohnosti za to službo v slovonskoui j(k- ziku. Aoli so tudi znanjo kaj liemsrino in italijanSMno v govoru in pisavi. Županstvo v Biljani dne 10. dec. 1902. Šfiligoj, župan. 1 KrojaŠka mojstra \ Čufer šč\ \) lei nerdcii v/'sem ¦¦•s sv0iim vcIgc. qq. odicrna ccit) in ppjicjlelictn pr»av^ ; Is'- 1 • «>)\ ' - 1 • jj? veseliz) in sp^cn® n®vo Jclo K')(")2). ud<2ini '¦ I j. ZQFTO. ; Cebßlnovoscene sveče ^r 1?0K jamčim z 2000 K Pripoiwain so prcrastiti duhovšuni. slaviioinii p. 11. ohriustvu. Svoro za po- grebe po zelo nizki ccni. Velika zaloga mödu pitanec iu navadni po zelo nizki ceiii. Z odliniim spoštovaujein -_ ,.„ ^ svečar v Gorici, ulica sv. Antona. • TISKA: Časopise - - - - Knjlge...... Diplome..... Trgovske raöune Cenike ..... Vablla za veselice Plsma s flrmo - Razne etlkete - - I. t. d. I 1 NARODNA =1 = TISKARNA | v GORICI \ prevzema vsa v tiskarsko i stroko spadajoča dela in 1 izvršuje vmoderni in okusni \ obliki po tako nizkih cenah j da se ne boji nikake 1 ^ konkureiice. Ä ¦ TISKA: Tisk. za duhovnije Plakate..... Sprejemnice - - - Računske sklepo Pobotnlce - - Razne posetnlce - Poroönice - - - - Osmrt^lce - - - I. t. d. i Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, , Stolna ulica št. 2. Priporo(v«H su p. a. übrin- stvu v (Jorici in z (Wh^c Prodaja kavino priiiK^so, sladkor. milo. slanino. ri/, maslo surovo in knliano, , olj(\ moko iz MajdicVvih I inlinov in vs<^ justvin<\ ZaloiJ'a zv^pJ(ink i sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drasöek, zaloga äivalnih strojov v Gorici Stolna ulica št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali i inespcric? ' obroke. SI roji so iz prvih lovarn U'f \ najboljže, kakovosti Pri|>oroča se slav. občinstvu. Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z xolc/jein Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. 11- Za čas stavbe priporoca vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna,ceyi zastra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz na^{lolj slove^ tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦PMimaii......^ Edina zaloga II I I stavbenih nositeljev ^^*1™^ v Gorlol. ™ " Pocinkana &ica aa mnograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Eno krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove Ämerika«8ke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. _____________________________ --------——M Prosiva a a li t e v a t i listke! Posor! Eno kror.o nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! gotovo pa je velik del teh pogovorov ve- Ijal baä go.spodarskim odnošajem. ISeveda poglavitna zadača LambsdortTovega obisk* jp hilo brez dvoma macedosko v p ra- äanje in pri katerem sta prizadeti Sr- bija in Bolgarija. V Sredca sta se mi- nistru predstaviia oba mm edonska od- bora in mu predložila težnje macedon- skega prebivalstva. Rusija ve, da bi na pomlad pri3lo dn splošnega ustanka v Macedoniji tor da bi bil tak ustanek ne- varen lakko tudi za ves Balkan ali še dalje, ako se zarana ne prepreči nevar- nost. Zato sili Rusiju na to, da Turčija izvede re forme tor da bode znalaod iste i z si I i t i takih garanoii. ki zagotovijo mir in zboljsanje razmer macedonskih Slovanov. To novo stanje v Macedoiiiji bo neke vrste narodna avtono- m i j a. Zaradi tega ni čudo, ako vsa Ma- cedonija z zaupanjem zrt> v Kusijo, a da so v Carigradu z nekim trepetotn izve- deli o potovanju grola Lambsdorffa na Balkan. (Konec pride.) Dop i si. Iz Bovca. — ^D r. T u m i v a 1- b u m). Da tako daleč sega ost zagrize- nosti — bi ne bili pričakovali! Vsaka stvar ima pa<* svoje meje, a kakor ae dan za dnem bolj prepričujemo, židovskn- l'beralno pobalinstvo je nima nikake — ,.Vse naj zlodej vzame ... !" Da je Š t r e k e 1 j glasoval p r o t i svojemu predlogu za Tumo v zadevi podpore mlekarju v Bovcu, mu toliko ne moremo zameriti, dasi je .„strokovnjak v kmetijstvu," toda mož ni bovški za- stopnik in tudi „doktor" ne, radi Cesar mogoče ne ve, kaj je doslednost, logika in moštvo ter samostojnost prepričanja... Otroci se dajo pitati, odraščeni je sam ! Doktor Tuma pa si zapiši za ušesa naslednja dejstva: Ako vidi v prošnji „Katol. pol. druätva" „klerika- lizem", o katerem s rSočo" vred niti ne ve, kaj je prav za prav ta puhlica, ga vidi le s svojimi liberalnimi, slepivnimi očali! Ako, treba komurkoli, zlasti bor- nemu kmetu kaj pomagati, „Kat. pol. dr." ne pozna strankarstva! Ono je ustanovljeno tudi za pospeševanje gmotnih koristij celega bovškega okraja! In o tern so prepričani tudi najzagrize- nejši liberalci v Bovcu, in so se sami vže pobvalno izrekli o tern! Ali je iskalo in iäce „Kat. pol. dr." s v o j i h koristij z ustanovitvijo pre- potrebne in vrlo delujoče „Z a v a r o- vavnice za govejo živino?" Radi bi poznali Bovčana razven raska- vega jezičnega smolarja Moznika, strica gori?kega Andrejca, ki bi bil proti temu društvu! Društvo je ustanovljeno z a v s e živinorejce bovškega okraja, in lepo stevilo bovških liberalcev je tudi zava- rovanih pri njem, in v odboru sede tudi! Ravno takö je tudi z drugimi go- spodarskimi namerami društva, v katerib noče le-to nikakega strankarstva, in bovški liberalci podpirajo vedno take prošnje društva tudi se svojimi podpisi ! In ako je spoznalo „Kat. pol. dr." za potrebno, da se napravi proänja za podporo mlekarju boväkemu, da bi se mogel v svoji stroki do dobro izvežbati, ker ee tominski mlekarski potovalni učitelj malo ali skoraj nič ne briga za Bovško, ali je to kaj atrankarskega, in — kateri Bovčan obsoia ta korak, ki je bii storjen vsem, brez razlike naziranja v korist ? Ali je „K. pol. dr." b tern kaj za- krivilo, da je ono poslalo to prošnjo? Zakaj pa ni storil tega kak — Turn a n. pr.? Lani se je naäel v Bovcu podel izdajica, katerega ni težko uganiti, da je v „Soči" obrekoval in umazal bovško mlekamico, ter ji takö občutno äkodil — škodil vsem njenim adorn gmotno in škodil s tern sploh vsemu Bovškemu, kakor je priznal sam bistrovidni ranjki Jonko. Zakaj ni tedaj ustal „dični" bovčki „cuatopnik" dr, Tuiua ia zahteval pri „Soči", naj so ne Skodi in to po krivici in tako na podel način njegovim „varovaneem" „volilcem ?" Lep tak poslanec! In, ako je bil prepriLan(J) da hovška mlekarnua nima sposobnega mlekarja, zakaj pa ni aam bil toliko skrben, du bi za ta nainen pridobil izdatno podporo za izuiienje dobrega? Dr. Tuma pac skrbi za vse kaj drugega ! Ponini pa dr. Tuma. da ga trezni Bovčani ne smatrajo za svoje^a poslanca — saj je sploh pri volitvi z ozirom na Bovec — pogorel ! Da pustimo „Slovenea" Štreklja strtin, poninijo naj laški gg. po- st a nc i, da naj deaetkral premislijo vaakikrat, predno se odločijo z dr. Tumo gtesovati, in to zla?ti v perečih gospo- darskih zadevah, ker je dežclni fond za obTe koristi na razpolago in ne za podle strankarske namene! Dr. Tuma pa vedi, da je slabo üh- čel, in bo še slabše končal, ako se misli proslaviti po Tavčar-Schuegljevem na- Celu, in da v tem slučaju ne zasluži drugega kakor oni pobič, kateremu je oča sosed dobro nategnil usesa, ker mu je hruške klatil. Tudi ud ,.Kat. pol. dr. v Bovcu". Cerkno, dne 27. decembra t. 1. — V ,.Soči" i dne 20. decembra t. 1. je zopet „napredni" dopisnik nagromadil raznovrstnega materijala. ter poleg sra- motilnega napada na Kobala, Anžigovca in mlekarno, — zaganja se tudi v ob- činsko upravo pravkakor stekel pes, Ni moj namen braniti napadeni osebi, kakor ne pred domačini zagovarjati sedanjo občinsko upravo, saj ve" pač vsak, kakšen je razloček med bivšo in sedanjo upravo; pač pa hočem to nekoliko pojasniti onim čitateljem, ki so jim cerkljanske razmere po vsem neznane. Pozivljam dopisnika, da dokaže, kedaj se je v kaki starešinski seji kaj sklepalo ali sploh govorilo o nakupu mle- karniškega poslopja ? — Dalje se dopis- niče zaganja v nakup neke njive. Zakaj pa dopisnik ne povš, v kakšen namen se je njiva kupila ? Mari v to, da dela občina od najemščine dobičke? Ni li njivo kupila v namen, da se zgradi na njej novo sodnijäko poslopje, katero vpra- žanje tare občino vže 50 let ? Je li mari sedan ja obeinska uprava kriva, da se poslopje že v prejänji dobi ni zgradilo, kakor se je bila občina obvezala, in da se je v ta namen vže za napravo načrtov in v iskanje primernih prostorov precej stotakov občinskega denara potrosilo ? Če je sedanje županstvo doseglo, da ob- čina da samo temeljni prostor in da država sama zgradi poslopje (katero se zna zidati prej, kakor bo vam ljubo,) se sedanja uprava pač loci od naše bivše uprave, ko ste nameravali potrositi 6 do 7 tisoč goldinarjev samo za temeljni prostor poleg tega pa še za zidanje 20 do 30 tisoö goldinarjev, katero ogromno svoto naj bi občina trpela! Od kod ste hoteli vzeti denar ? Znate li coprati ? Kalamon ka-li ? In ker je dobra tretjina vaših mož v občinskem starešinstvu, kakor g. dopisniče sam trdi, — zakaj se ti niso svoječasno z vso odločnostjo uprli „po- gubonosnemu nakupu njive ?*' Saj je bil nakup njive v proračunu vže za 1. 190 1 polovica naj bi se izplačala v 1. 1903, druga polovica pa se je odložila na pri- hodnje leto, da bi ne bili občinarji preveč obteženi. Tako odpadejD s poravnavo kupnine — od „Sočinega" dopisuna pre- računjene obresti — in vsakoletna njih izguba, — občini pa ostaneta še dve tretini njive, kateri lahko proda, ali pa v naj em däl Res je, da so se občinske naklade nekaterih občin nekoliko zvišale, a temu ni kriv nakup imenovane njive, pač pa uprava iz projänje dobe. Saj go- tovo äe veste, kakäen je bil izid revizije občinskih računov, in v kakšnem stanu je prevzelo sedanje starešinstvo občinsko upravo. Skoraj vse občine so imele pri- raankljej, bilo je polno neporavnanih za- atankov in okrog 7 tisoö krön zastalega bolniflkega dolga, ki ie mora sedftj poleg sedanjega poravnavali, ker deželni odbor zahteva, da ao proračuni v ravnotežji. Ciegava krivda je torej, če je občin- ska doklada nekoliko viSja? V kakšiKMn stanu nahajal se je še v prejšnji uprav ubožni 7,alog, sodne kazni in drugoV Ako želi gospodine dopisniče, pokličemo Vam v spomin številke! Slednjic' odločno pozivljam „Soči- ncga" dopianik^, da pove imena obre- kovalcev, napiidalcev, defravdantov in krivopriaežnikov, in da se podpiše s pol- nim imenom, da boino vedoli, a kom imamo opravka. Ako pa tega ne stori, pnkaže sam, da je nesnunen lažnik in podel obrekovalec. Gospodom okoli ,.Soce" pa nekaj na uho ! Podpisani Se vedno hranim par snubilnih pisem, s kateiimi ste me za časa pred goriškim razkolom vabili v svoj tabor, ko sem vam bil se „inteli- genten mož" ; sicer ho bolj zssebnega značaja; pa če bodete želeli, jih tudi lahko posvetim javnosti. A. K o a m a č, župan „Cimolu1. Politiöni pregled. Državnl zbor. Nekateri listi poročajo da se dr- žavni zbor zopet snide dne 8. t. m. Drugi listi p«* pravijo, da miali vlada v naj- krajšem času državni zbor razpustiti ter da so dobile dež^lne vlade nalog, da prirede vse potrebno za bodoče nove volitve. Sicer pa so te vesti jako ne- verjetne. Šest mesečni proračunskl provizorij. üradni list „Wiener Zeitung" je objavil v sredo cesarsko naredbo, s ka- tero so nveljavlja šeatmesečni proračunski provizorij s pomočjo § 14. Potrjenl zakon. Dunajski uradni list je objavil v sredo zakon glede podpor po uimah prizadetim deželam. občinam in zaseb- nikom. Vln8ka klavzula. Trgovinsko pogodbo z Italijo je av- strijska vlada odpovedala z motivacijo, da ji ni mogočo vzdržati vinske klavzule preko 31. decembra 1903. Leopold Wölfllng. Prošnji nadvojvode Leopolda Fer- dinanda, da se odpove dostojanstvu nad- vojvode ler prevzame ime „Leopold Wcil- sling" je ceaar ugodil. Avstro-ogerska nagodba sklenjena. Torej nič več krize. Ministerska predsednika ogerski in avstrijski sta cin- cala in cincala, dokler nista pricincala avstro-ogerske nagodbe. Kaka da je ta nagodba, o tem javnost še ničesar ne ve in ostane javnosti baje skrita, dokler jo no predložita ministerska predsednika obema parlamentoma, namreč avstrij- skeniu in ogerskemu. Odločila se je baje ta nagodbena bitka v sredo ob 6. uri zvecer, ko sta bila oba ministerska pred- sednika zopet vsprejeta od cesarja. Koj tisto noč se je povrnil ogerski ministerski predsednik v Budimpesto. Potemtakem se je moral s svojimi zahtemmi udati jeden od obeh ministersklh predsednikov. M^nimo pa, da se ne motimo, ako že danes trdimo, da je bil oni, ki se je udal gotovo le dr. Koerber. „Neue fr. Presse" piše o tej zadevi tako-le: Nagodba je sklenjena. Carinski tarif je že priprav- ljen za tisk. V malo dneh bodeta pri- pravlieni za tiak tudi pogodbi z Ogersko glede carin in trgovine. Drugi načrti pa, kakor oni glede dohodninskega davka. glede prevoznega davka, potem glede izplačil v gotovini ter glede konverzije aplošnega dnlga, ae predložijo oberna parlamentoma že v mesecu januvarju. Obe vladi sta se zavezali strogo molčati o tem, kako so se vršila poga- janja, in da ostane tudi nagodba za zdaj še tajna. Češko-nemška sprava. Danes se prično na Dunaju poga- janja med Čehi in Nemci. Čehi so določili za svoje zastopnike te le ceäke veljake in sicer dr. Brzorada, dr. Fort, dr. Hramaf, iir. Herolda, dr. Pacaka, dr. Pantučeka. Češki agrarci in narodni socijalci so skle- nili, da ae ne udeleže pogajanj. Iz nemäkih krogov pa ae poroča, da Nemci ne pri- volijo v spravna pogajanja, ki bi veljala tudi za Moravsko kakor zaktevajo Č''hi. Istrskl deželni zbor. V torkovi seji istrskega dež. zbora je Bprejela italijanska večina predlog, naj ae administrativno združi latra z Tratom. V imenu slovanske majnšine je govoril k temu predlogu dr. Laginja. Rekel je, da bi se morala ne le lstra, ampak tudi Goriäku xdruiiti a Trstum, a le pod jjo- gojem, ako ae poprej proosnuje dosedanji volilni red. Ruskl zutianji minister na Dunaju. V ponedeljek zvecer je dospel na Dunaj ruaki minister za zunanje zadev» grof LamsdorH1 in je oatal tarn do novega leta zvecer. Na kolodvoru ga je priča- kovalo in vaprejelo osobje ruakega poala- ništva na Dunaju. Grof Lamsdorll .se je nastanil v hotelu Sachor in sicer ravno v istih prostorih, v katerih je svoječaano bival pokojni arbski kralj Milan. V pon- deljek zvecer imei je grof Lamsdorll" le kratek pogovor z ruakiin poalanikom grolbm Kapnist-om. V torek predpoludne obiakal je nasega ministra za zunanje zadeve grola Goluchowskega. Ob dveh p^poludne pa je bil vsprejet od našega cesarJH, kjer se je mudil tri četert ure. Zvečer ob Sesti uri bil je dvorni obed, katerega se je udeležilo polog grofa Lamadorll'-a in nuscga ministra za zu- nanje zadeve, tudi osobje ruskega po- slaništva na Dunaju in več avatrijskih dvornih doatojanstvenikov. Po obedu pa je obiskal naš minister za zunanje za- deve grof Goluchownki grofa Lamsdorü-a v hotelu Sacher, kjer sta imela jedno in tričetert ure trajajoč pogovor. V sredo je obiskal grof Limsdorff preatolonasled- nika nadvojvodo Franca Ferdinanda, ka- teri je priredil ta dan .grofu Lamsdortl-u na cast poseben obed. Sprememba poslovnika nemskega drž. zbora. Popolna sprtiriemba poslovnika nem- skega drž. zbora se pričakuje takoj po novem leiu. Vsak poslanec bo smel go- voriti jedno uro. Rbforme v Črnigori Vladni list ,.GIas Čmogorca", je priobčil nove reforme, katere je izdal črnogorski knez Nikola o priliki svojega podu. Najvažnej^i del novih zakonov je reorganizacija pravosodstva. Dosedaj so sodili v Črnigori razun kneza prvi ju- naki v deželi. Olslej naprej pa se na- stavijo stalni sodniki, ki bodo popolnoma neodvisni od kneza. Državna preosnova obsega sledeče zakone: 1. o knežji vladi in državnem svetu; 2. o civilnih uradnikih: 3. o sodnikovi oblasti; 4. o organizaciji sod'sc; 5 o kompetenci aodišč v civilnih zadevah; 6. o kompetenci sodišč v ka- zen«kih zadevah. Zakon o organizaciji vlade določa, da je na krmiln vlade seat ministrov popolnoma po avstrijskem uzoru. Državni svet sestoji iz kneza, preatolo- naalednika, metropolita, vseh ministrov, predsednika državne kontrole, članov, katere imenuje knez Te nove reforme stopijo v veljavo a 1. februvarjem 1903. Skandal v grškl zbornlcl. Torej tudi Grki nečejo zaostati za drugimi glede parlamentarnih škandalov. Otvoritvena. seja gräke poalanake zbornice vršila se je namreč v znamenju hudega pretepa. Pretepali so se pristaši najmoč- nejših dveh strank, namreč pristaši Deljan- niaa in Treotokiša. Hazpor se je pričel radi oaebe starostnega predsednika. Tint- niki so frčali po zbornici in poslanci so se klofutali ter si drug drugemu pulili laae in brade. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali pred- aedniku še leta 1902: dr. Josip Kenda, zdravnik v Vipavi, na račun ustanovnine 35 K 40 v ; Ivan Lapanja, zemljemerec in deželni poslanec, na račun ustanovnine 10 K : Ivan Kovačič, župnik na Št. Viški- gori 10 K; Nekdo je zbral med letom za „Šolski Dom" vinarjev 600; Neimeno- vanec v Gorici podaril 8 K 70 v; Josip Cigoj, župnik v Ajdovščini (s poštno po- ložnico) 10 K. Srčna hvala, pa tako Se dalje v novem letu 1903. Za „Božičnico" je nadalje prejelo vodstvo „Šolskega Doma": gosp. Pitrih 13 klobnkov in 4 kape; gosp. Fon 2 klo- buka in 4 kape; gosp. Likar mnogo šol- skih zvezkov, 2 škatli peres in nekaj mo- litvenikov ; gosp. Delchin eno škatlo igrač; goap. katehet Tabaj 3 K; gosp. Krušič blaga za obleke; gosp. Dovgan blago za obleke; gosp. podpolkovnik Chalaupka 10 K; gosp. Draaček 130 kolačev. — Za vse darove izreka vodstvo „balskega Doma vsem gg. d^rovalcem in daroval- kam iskreno zahvalo! Za božičnico otroškega vrtci v Pevmi so Se darovali: gospa Jakopič 4 K; Andr. Jakil in Fr. Jakil, I. Drufovka in Hausner & Lokar so darovali mnogo usnja za čevlje; g. M Poberaj 2 lepi deški obleki ; gospa Pavla Seidl 18 parov nogavic- Krojaška zadruga 20 m. tkanine in 6 rutic; Del Piero 30 m. in Ferd. Resen 10 m. blaga za dekliške obleke ; gospa Sutner in gospa Fiegl na Oslavju pa 2 jerbasa jabolk; g. Potazki äkatlo nogavic, zapestnic, maj in več parov volnenih čevljev. Radodarnim dobrotnikom Bog sto- tero povrni ! Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici. StirinajHta Heja dcžolneua zbora ;e bila v petek dno 2. januvarja ob 5. uri Op0ldno. NavzoOi so bili vsi poslanci razen Falconerja. Zapisnik prejšnje seje se [jolrdi, no da l>i h« čital. Vladni za- stopnik grol Atterns odgovarja na in- ier|jolacijo posl. Jakončiča ph<Ü brambenih je| ob Idriji (Ju K, nad- učit. A Gnus na Dolu (Staj.) .z nabira- nika 3 K, ivrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, župnik Va!. Bernik na Horncu 5 K, društvo „Zvezda"' na Dunaju "illh K, šentjakobska posojilnica v Rožu 200 K, žapnik Nik. Križaj v Ovsiščah 10 K, okr. tajnik Jakob Draksler v Kamniku 10 K, posojilnica v Ormožu dohodek za „Or- moške spomine" 7 K, volilo f Marije Za- dravec pri Sv. Miklavžu ištaj.) 180 K; podružnice: izvenakademična v Gradcu f)0 K, v Škocijanu (Kor.) 31 K, v Slov. Bistrici 200 K, za Vuhred Marenberg udnine 2566 K in na KemSniku nabranih 10 K. pri Sv. Juriju ob Ščavnici za go- renje-radgonski okraj 200 K ženska v Gorici 20020K,moška v Idriji 34 K, moška v Mariboru 200 K. ženska v Mariboru 225 K, za Žnžemberk in okolico 42 K; darove Mohorjanov so poslali: župnik Jos. Černko v Vuhredu 1 K, dekan Jak Gas pri Sv. Tomažu ob veliki Nedelji 2 50 K, župnik Fr. Ogrizek v ČreSnjicah (Štaj.) 3 20 K. — Blagajniätvo družbe sv. Cirila in Metoda. Isterski deželni proračun. — Po- trebščine v isterskem deželnem proračunu znašajo 1.585.643 K. Te «»e pokrijep a stalnimi dohodki 589 193 K Primankljaj znaša torej 927.650 K. Ta se pokrije z dokladami. Doklade na užitninski davek od vina in mesa znašajo 120 °,,. («unke ki ue plačajo užiinine.— Tržažki kosiijaž je peljal na deželo dve mestni gospodičini. Zun^j mu 96 je po- nudila lepa prilika, da je kupil dve goski, ki jih je spravil zadej pod sedežem. Na mitnici ga je ustavel tinančni stražnik. „Imate kaj za obdačiti?" — „Da, zadej dve goski!" FinanČni stražnik je pogledal na obe jezični gospodičini in se nasmejal: „Ti dve goski ne placate nič!" — Ko- čijaž se je pa tudi smejal za oni dve goski spodaj tsodepolue saiije. — Te dni se ga je neki R. v Poreču nalezel nekoliko preveč in v tem stanu šel je spat. Kar zaslišijo po noči oni, ki so spali v sosedni sobi krik : „Ogenj, ogenj, gori, gorik(. Ta krik izviral je iz 9obe, v kateri je spal R. NFiglo skočijo po koncu, ter hite / sobo, iz katere je bilo slišati kri- čanje. Pa glej! V sobi ni bilo ne ognja pa tudi R—a ne, a sobino okno je bilo odprto. Ko se približajo k oknu in pogledajo skoz vanje, zagledajo pod njim ležečega R—a, zavitega v odejo. Revež je iožil, da čuti bolečine po celem životu. Tekli so mu hitro na pomoč ter ga pri- nesli nazaj v spalnico, iz katere je skočil v sanjah skozi okno iz strahupred c^njem. Koliko vina se pridela na Fran- coskom. — L. 1902 so pridelali na Francozkem 40.000000 hektolitrov vina, 1. 1901 pa so ga pridelali 18.000000 več. Vseslovaiiska, umetnlško-obrtua razstava v Petro^radu leta 1904. — (Izvlr»ček iz načrta in protokola od- borove seje 23. raaja 1902). I. Z Najvišjim dovoljenjeaa carjevim pod pokroviteljstvom kneza Aleksandra Mihajloviča priredi „Slavjansko Blagot- voriteljno Občestvo" v Petrogradu, ob udeležbi društva ruske obrti in trgovine „Sodejestvie"' vseslevansko umetniško- obrtno razstavo v Petrogradu leta 1904. II. Razstava ima namen, da se s skupnim sodelovanjem ustanovijo nepo- sredne zveze za izmeno ruskih izdelkov s sorodnimi jim prebivavci drugih dežel. Da se to doseže, skrbi odbor raz- stave mej drugim za organizacijo v slo- vanskih deželah pomožnih odborov za razstavo, kateri prevzamejo trud za po- vabilo udeležencev pri razstavi, za zbirko predmetov, njih poäiljatev, uredbo na razstavi itd. III. Razstava ima podati jasni po- gled na sedanje bistvo, pleraenske po- «ebnosti in goapodarski pololoj vseh slovanakih narodov, na prirodne izdelke njih dežel, na njihove obrti in rokodel- stva, umetnost t^r ima tudi služiti kot posredovalka in mesto seznavanja z do- tičnimi izdelovalci in izdelki v Huaiji. IV. Darovani in pridobljeni pred meti na razstavi bodo služili v osno- vanje stalnega vs»?slovanHkega rnuzeja v Rusiji. V Vseslovanske naselbine, bodisi evropske, bodisi živeče v drugih deželah sveta se vabijo, da ne udeležc vseslo- vanske razstave s svojimi izdelki, pisa- teljskimi deli, statisticVrni izvestji o de- želah, v katerih prebivajo, o njihovem gospodarskern položaju, obrtu, njih umet- nosti in izdelkih. VI. Priredbo razstave in vse njene predraete ima v rokali odbor, kateri za bližje »"azredbe, tikajoče se razstave, voli glavnega komisarja razstave. VII. Častnega predsednika razstave je volil odbor s soglasjem razstave to- variža ministra 'inane, tajnega svetnika Vladimira Ivanoviča Kovalev«kega. Pravila za udeležence. 1. Vseslovanska umetniško-obrtna razstava se otvori v Petrogradu leta 1904, in bode tiajala 3-4 mesece. Dan otvoritve in rok po^iljatve za predrnete v Petro- grad se posebe naznani. 2. K udeležbi na razstavi se do- puščajo vsi izdelki in prirodni pridelki dežela vseh slovanskih narodov : osebe, živeče v Rusiji, in želeče udeležiti se razstave. morajo stopiti v sporaznmu z glavnim komisarjem razstave. 3. Za prostor razstavljenih pred- metov na razstavi se nič ne plača. 4. Stroški za poslane predmete pa- dejo na udeleženca. za to pa bodo v kratkem času za prevažanje po ruskih železnicah objavljene olajšave. 5. Pošiljatve se naslovljajo v Petro- grad na glavnega komisarja vseslovanske razstave ali jih pa udeleženci dostavljajo neposredno. 6. Prej nego se odpožljejo stvari, se mora po pošti poslati podrobni popis preimetov, kateri se nahajo v vsakem zaboju, na ravno ta naslov v dveh ek- semplarih. 7. Vse carinske formalnosti, ako se predmeti pošljejo na naslov glavnega komisarja razstave, äe vrše na mestu razstave. 8. Odbor skrbi najstrožje za ohra- nitev predmetov na razstavi. 9. Razstavljeni predmeti se morejo prodajati na razstavi: pr: tem se vzame od prodane stvari 5 do 10° 0 kupnine v korist razstavi. Pogoji za prodajo bodo olajšani; prodane 9tvari se morejo na- domestiti z ravno takimi, v nasprotnem slučaju pa se dovoli odvesti stvari z razstave do njenega zaključka. 10. Razstavne omare in druge raz- stavljene hišne oprave gredo na račun udeležencev razstave; izvzete so pre- proste priprave, katere se vzamejo na račun razstavnega odbora. 11. udeležencem razstave je dovo- ljeno postaviti na razgled stvari, ki so vredne razstave. 12. Vsi predmeti se bodo po želji udeležencev postavili po pravilih. po- trjenih po ministru linanc, pod posebno oceno izvedencev, povabljenih za to po svedokih iz vseh slovanskih narodov, in najboljši predmeti dobe pohvalne dekrete. 13. Za udeležence, kateri se žele udeležiti razstave osebno, poskrbi odbor po ceni stanovanje in hrano. Za predsednika: clan razstavnega odbora, A. Vasiljev. Glavni komisar razstave, K. N i k o 1 a j e v s k ij. Želi se pridobiti za razstavo po- sebno take stvari, katere so sposobne za trgovino, n. pr.: &) raznovrstne tkanine (iz volne, lanu, žameta, preproge, trakove, sukno i. dr.), b) Šivanja, čipke (špice), in Sitke v zlatu. c) Drobne izdelke iz lesa, tudi hišno opravo. d) Izdelki iz ko- vine, tudi orožje in juvelirske stvari e) Izdelki iz usnja. f) Keramične izdelke, kakor porcelan, glino, steklo, kristal g) Muzikalne instrumente. h) Igrače. i) Slike, umetniške izdelke. k) Razne drobne iz- delke. 1) Prirodne pridelke, posebno take, na katere se more računati, da pridejo v promet, n. pr. koristne tvarine. izko- pane iz zemlje. uzorce lesa, sposobnega za industrijo ; kar se tiče surovih in polusurovih tvarin, bi se moglo poslati sledeče: volna, lasje, kože, masti in olje, tobak, vino i dr. Vsi tukaj našteti prei meti ne izključujejo drugih predmetov, kateri bi bili sposobni in koristni za razstavo. Zeli se tudi razun tega, da pridejo na razstavo etnogratijske in zgo- dovinsko-arheoloäke zbirke raznih slo- vanskih narodov, kakor tudi zbirke raznih literarnih del in materijalov. Odbor želi te stvari dobiti kmalu, da bi one, katere spozna za vredne, dal orevesti v ruščino popolnoma ali pa le v izvlečku. — Pisma sprejema odboi' tudi v ilorenskem jeziku. hist lajüikove sink1, V ohrini Biljmiit v Hr- 00 K. Prosnje j«* vložiti pri zu- panstvu do 14. jan. 1903 in izkazilo sposobnosti za to službo v sloveuskem jo- ziku. /iOli so tudi znanjo kaj nomsrino in italijanScint* v ii'ovoi'ii in pi.savi. Zupunstvo v Hiljanl dne 10. dec. 1902. I ŠfiligOJ, župan Anton Pečenko j Vrtna ulica 8 <.(>KI( A Via Giardino 8 j Dfiporoc'a ! pristna bela in črna vina «z vipawskih, furlanskih, Driskih, dal- | matinskih in I isterskih v i j nugrado«. | Dostavlja na ilorn in ra/.po3ilja po želez- .iici na vac kraji' avstroegerske moiiarhije T uodih ud 68 litmv naprt'j. Na iahtcvo poSilja tudi uzorcp. Cene zmerne. Postrsiba poftten». Same 7l2 kron ~Wf stano ^ Orig. Solinger „Comfort" ^ stroj za striženje las. ki je svetovno znan po dobri in lieni izpeljavi. Zaradi u- metalnega dela in dobre snovi zagotavlja ta stroj brezpo- gojno in trajajoče pcoätvo za dobro in n^žno striženje las. — Z 2 podložnimi česfll: 3, 7 in 10;«//« dolga rez, s poni- kel.jium ročem (1 nadomestna zavita zmet). Cena K 7.50. Za hrado K 6 — 500 dvojnih - poljskih kukäl (Doppel Feldstecker) i 144 mm, Mod. „Zeus'1, ih prfdniftov brPz pačonja. ponujam v vlep. u-nj;itpm plniu i n»r»mnico a!i p»s"m po K 12 nu'plo po K 35. Po^itja s jioAt povzrtji rn, doklor jc kaj zalogn M. Kuiidbakin, Dunaj, 1X./1. Ber^gasso št. 3/32«. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (V lnstni hiJ5i) priporoča častiti duhov^tini in sltivneina občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko si. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in dra^e vrste, namrec po Vt kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice ŽniderŠič & Valenčic v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v AjdovJOini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpoäilja v zabojčkih najmanje po b Kg. na vse kraje. Najbolje tamburice izdeluje inrazpošilja Prva sisiclta tvornica TAMBOBA J. Stjepušin, Sisak, Hrvatska. Odlikovana na parižki svetovni raz- stavi I. 1896. Cenike razpošilja na za-1 htevanje vsakemu brzo in brezplačno. ) Jakob Miklus 1 trgovec z lesom in opeko, zaloga r vsakovrstnega trdega in mehkega k koroškega in kranjskega lesa ter J pohiätva, rakev (trug), vinskih po- ll sod, stiskalnice za vino in sadje J vsake velikosti, kakor tudi krat- r kočasnih iger slovenskih „Mari- •I janic" t. j. ličnih in trpežnih w miz iz trdega lesu, ki imajo L znotraj tro- ali štiridelno keg- J ljišče z vrtenci in kegljavnično r blagajno po najnovejäi sestavi. za 1 kremarje, zasebnike itd. * v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, I priporoca p. n. ohčinstvu svo|O * bogato zalogo, zagotavlja naj- )hštrejšo postrežbo in jako nizke ( cene. I p I I vv v kiln, po 4-90 K Cebelno voscene svece --»:•:;; jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. 11. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem j i~Au/i/t Bveöar v CSorlcl, ullca sv. Antona. Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadrugfa" Gorica, Gosposka ullea St. 7 PriporoČa se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo ho letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zephir svile, svile za prati, Voille de Lanie, Tennis, Oksford, pique luknjaati. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje lma bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, L'hiffona, ruskega platna, Kueippuvega platna, hlacevine, volneuin odej, kovtrov, srajc, bombaževin, zepnih rut itd. Qoapode oposarja na iiborno perilo, katero ae raiprodaja 16 % pod oeno, dokler je ie Baloge. Pod perilo spada sJedeče: bele srajce z barvanlml oprsniki, ovratnikl, zapestnlce, nogaviee, srajce za hrlbolazce ltd. ===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! ===== Na željo se razpoäiljajo usoroi poötnine proBti. r TISKA: Čnsopine - - - - Knjige...... Diplome..... Trgovske racune Cenike ..... Vabila zavesellce Pisma s firmo - Razne etikete - - i. t. d. [ NARODNA = | = TISKARNA ; v GORICI | prevzema vsa v tiskarsko . i stroko spadajoča dela in ; izvršujevmoderni in okusni • obliki po tako nizkih cenah , da se ne boji nikake ' j ^ konknrence. Ä' | TISKA: * \ 1 Tl8k. zaduhovnije \ Plakate..... ' Sprejemnice - > Računske sklepe- \ Pobotnlce - - - - \ ^ ^^^"^ ; Razne posetnlce - , Poročnice - - - - Osmrtnice - - - 1.1. d. i ~zs Kri svetem Antonu ''a^ovanskem^^^j VJ ' PRVA ZALOGA* cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsniko/, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in nešteviliio iiabožnih različno fino vczanih kujig, svečniKOv, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalogra za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz öistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, — ¦== — = pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Jß^T Ob nedeljah in pražnikih je prodajalnica zaprta. "^ff Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriÖ. ^A.^^ (^..^^^^^^^ja^B^^^^K^^ ^^^A_^»j^fc-^^A^^ .^^^k^^^^^~i^B^k_^A.^L_ ^^^A^^k^Lj^^^^L^^L^A^ ^^^^k_^^^^.^^A^.^A^^ ^^^A.—^ ^^^J^^^ | Vsaki gospodinji 1 je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri i okus uporablja Kathreinei-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju no /.ahtevajte samo »sladne kave«, ampak iztečno vwelej ^ Katbreinerjevo — Knelppovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaie ta podoba. Št. 1. V Gorici, v soboto dne 3. jauuvarja 1903. Letnik V. l/.li:ij;i vs;ik lorck in Nolioto v tt'tlnu oIj 11. mi |in'il|i(>l(J!i(' /ii im'slo ler oL Ü. uri popoldii«1 /;t lic/ülo. Ako padtniata (lncv;i pra/.nik i/ido i.i:in prt'job (). y.vt'ci'r. St;ini' po pDi'jli projoiiitui all v (iorici na dom pošilj;iii eclok'tno B K, pollt'lno i K. in öctrlli'lno 2 K. Prodajii s.« v Gom-i v lohiikanijili Sch war/, v Solskili uh>ah m •'''' I its it it v Nunskin nli«»li P" H vln- GORICA (Vefwno Izdanjc) Iredništvo in upravnlitro se nahajata v «Xarodni tiskarni», ulica Vetturini h. At. 9. iJopis* jf naslovili na uredniStvo. oglasf in naročnino pa na upravni-Stvo «Gonrf». (Jjflas; se računijo po p«'tit- vrstali in sicer ako so tiskajo 1-krat po \'d vin , 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiakajo, ra. uri popoldne. /apisnik prejänje seje se potrdi, ne da hi se preeital. Deželni lajnik navede na novo došle peticije. Na to utemdjuje poslanec župnik Grea svoj predlog, po katerem se cesarska vlada pozivlja, naj odpove vinsko klav- zulo z Italijo, ker je domačim vinorejcem škodljiva. Poslanec Najjlos govori proti predlogu, češ, da klavzula je koristna vi- nopivcem, na katere se je treba ozirati, katerim poskrbuje cenenega vina. Sprejme se nujnost tega predloga in predlog tudi; proti so glasovali Naglos, dr. Luzzatto in conte Valentinis, radikalna frakcija ita- lijanskega kiuba. AM je tudi narodno vprašaiije prihajalo vmes, ni bilo rečeno. Na vrsto je prišel vladni načrt za- kona o uravnavi hudournika Birse v Brdih in v Furlaniji. Poročevalec dr. Venuti je omenjal, da načrt se ne ujema z dose- danjo šablono takih načrtov in z raznimi določbami, ker sprejema v zadrugo občine namesto interesentov, ter predlaga, naj se načrt izroči odseku v presojo in po- ročilo. Dr. Marani meni, da izjeme od na- vadne oblike prihajajo najbrže odtod, ker vlada hoče, naj bi se vsa zadeva kolikor mcgoče pospeäila, ter predlaga, naj se o načrtu razpravlja in sklepa potom nuj- nosti. Dr. Verzegnas3i podpira ta predlog, dr. Tuma se ma pa lpira, češ, da tehnični načrt je pomanjkljiv, ker se ozira le na srednji tok Birse, ne pa tudi na njen izvir v Brdih in njen i/liv v Ter, ter bo vse podjetje le nekak poskus, kakor pri namakanju tržiške ravani. Dr. Faidutti, Naglos in porocevalec zagtvarjajo nadrt, na kar se sprejme nujnost in potem sam načrt, ki se glaai tako-le: § 1. Uravnava hudournika Birse in njegovih dotokov in s tern zvezana urav- nava Idrije od izliva prvoimenovanega potoka do mosta državne ceste pri Versi se izvrši po načrtu, ki ga je napravil c. kr. gozdno-tehmični oddelek za urejevanje hadournikov in ki ga je odobrilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, kot deželno podjetje v smislu § 4. t. 1. zakona z dne 30- junija 1884 drž. zak. štv. 116. § 2. Na 350.000.— K preudarjeni troäki tega podjetja se pokrijejo takole: a) z 20% do najvisjega zneska 70.000 — K iz deželnega zaloga, ^z 507« do najvisjega zneska 175.000 — K s prispevkom iz državnega melijoracij- skega zaloga, ki se ima odohriti ustavnim potom, ^10% do najvisjega zneska 35.000.— K> ki ga bode prispevala državna cestna Qprava in ki se ima dovoliti ustavnim potom, d)z 207« do najvisjega zneska 70.000.— K> ki ga plačajo občine, kojih ozemlje se z uravnavnimi deli zavaruje oziroma zboljša. Porazdelitev tega zneska med občine izvrši naredbenira potom c. kr. naracstništvo dogovorno z deželnim od- borom, in se imajo poterjati zastanki potom politične izvršbe. Občinam je pri- držana pravica zahtevati povračilo svojih »zdatkov od posestnikov onih zemljiäc in Piprav, ki se z uravnavo zavarujejo ali kojim pride uravnava v prilog, izvzemši državjo cestno upravo in deželo; o takih zahtevkih se raz^odi v vodno — pravnem postopanji. § 3. Ako ne doseže dejanski po- troäek preudarjene potrebäine 350.000 — K, pridejo prihranki v prilog vsern v § 2. navedenirn prispevateljem v razmerju njih prispevkov. §4. Podrobna določila glede trajanja gradbene dobe izvedenja podjetja, izpla- čila Vs)2. navedenih prispevkov ter upli- vanja državne uprave in deželnega od- bora na delo, se določijo potom pogodbe, ki se ima skleniti med temi dvemi oblast- nijami. Premembe v >? 1. označenega načrta so dopustne le z dovoljenjem poljedel- skega ministerstva in deželnega odbora ter pod pogojem, da se stern ne prekorači v § 2. navedfina potrebščina. § 5. Za vzdrževanje izvräenih urav- navnih gradb bode skrbela, po preteku gradbene dobe državna uprava dogo- vorno z deželnim odborom ter se imajo tozadevna podrobna določila ustanoviti potom pogodbe, navedene v § 4. odst. 1. tega zakona. K vsakokratnim vzdrževalnim tro- i5kom prispeva erarična cestna uprava z 10% doneskom, ko bode dovoljen ustavnim potom dotični kredit. Preostanek teh troäkov je porazde- liti po men", ki jo določi namestništvo sporazumno z deželnim odborom, odred- benim potom med občine navedene v § 2. odst. d) in se ima od slučaja do sluöaja vplačati v dobi, ki jo določi namestniätvo. Zastani prispevki m potirjajo potom politične izvržbe. Občinam je pridržana pravica zahtevati povračilo dotičnih tro- škov od posestnikov zemljišč in naprav, ktera so vsled uravnave zavarovana in kojim pride ta v prilog izvzemäi erarično cestno upravo. § 6. lzvräitev tega zakona se na- roča mojima ministroma za poljedelstvo in notranje zadeve. O proračunu deželnega zaloga za leto 1903 je poročai v imenu flnanö- nega odseka dr. Verzegnassi. Finančni odsek je nasvetoval glede deželnega pro- računa, katerega je bil predložil deželni odhor, nekatere premembe in sicer: v osmem poglavju, v äestem naslovu, ki govori o obrtno-nadaljevalnih šolah, naj se zviäa stalni letni prispevek italijanski šoli v Gorici za 400 K in oni t Trziöu za 200 K, ter naj se sprejme nov letni prispevek po 1000 R slovenski dokiiški obrtni äoli v Gorici in nadaljevalni Soli, ki se ima ustanoviti v Rorminu. Znesek 8000 K, ki je določen za podpore viso- koäolcem, naj se prenese iz vrste izred- nih stroäkov med redne, tako, da jih bo zanaprej deželni odbor podeljeval. Ker bo imel deželni zalog za leto 1902 radi mnogih odpisov vsled toče in drugih ujm, precejäen konecletni primankljej, naj se postavi med potrebäöine za leto 1903 znesok 30000 K v delno pokritje ome- njenega primanjkljeja. Vsled tega bi zna- äale vse redne potrebsöine 993.842 K izredne pa 136.509 K, torej skupaj 1,130.351 K, in bi bilo primanjkljeja 751.656 K, radi č>sar naj bi ae daväcina na vsak hektoliter na drobno potočenega piva zvišala na 2 K, tako da bi z nasal a skupaj 48.000 K. Dr. Tuma je izjavil v splošni raz- pravi, da bo glasoval proti proračunu, ker se ozira premalo na produktivnost stroškov. Dr. Verzegnassi inu odgovarja, da razne podpore, izdane od leta 1863 do danes, so se porabile v marsikatero plodovito podjetje. V podrobni ra/pravi je izjavil dr. Venuti v svojem in v imenu tovariša dr. Luzzatta, da kot zastopnika goriäkega me- sta ne moreta glasovati za prispevka rslc- venskima obrtno-nadaljevalnima äolama v Gorici, ker Li pomenjate narodni boj, v katerem ne dopuäcata transakcij. Pri poiJporah za ceste je poslanec Lapanja predlagal, naj bi se v ta namen postavil v proračun zneaek 80.000 K namesto 30.000 K. Dr Gregorčič meni, da tudi on bi rajäi glasoval za 80.000 namesto 30.000 K v ta namen, ako bi ta potro- šek dobil pokritje v predloženem prora- čunu. Dokler tega ni, mu ne ostane dru- gega nego zadovoljiti se z nasvetovano vsoto. Proračun je bil sprejet v vseh toč- kah po nasiavkih finančnega odseka. Po- daljäali so se do konec leta 1903 vsi oni krediti iz prejšnjih dob, ki se niso mogli izplačati do konca leta 1902. Ko je bil sprejet proraöun za Ho 1903, glavna točka dnevnega reda, pode- lile so se razne podpore, kakor smo zad- njič poročali. Proänja druälva „Šolski Dom" za enkratno podporo svoji dekliSki obrtno- nadaljevalni äoli v Gorici, se odstopi de- želnemu odboru, da jo real. Tako tudi proänja županstva v Idrskem radi pod- pore za uravnavo Drganjščeka in za brambena dela ob Soči. Prošnja cestnega odbora v Kobaridu za uravnavo Nadiže in za brambena dela ob Šijaku se od- stopijo deželnemu odboru, da stopi radi njih z vlado v dogovor in da stavi po- tem dež. zboru primerne predloge. Peti- ciji katoliško-politi5kih druätev \ Bovcu in v Kobaridu radi pogozdovanja na Toi- minskem se odstopita dež. odboru, da jih upošteva pri svojih nadaljnih korakih v tej zadevi. Bila je že osma ura, ko je seja končala. Novi politicni viri. Z iit'žt»ie. S potovanjem grofa Lambsdorffa, ruskega vnanjega ministra na Balkan, v Budimpeäto in na Dunaj, 39 xdi, da m se odprli v Evropi novi politiöni viri. Sicer za vedoželjno občinstvo vedno skrbi dnevna kronika, kajti kolo časa prineae iz skrivnostne globo- čine öloveäkih razmer na dan rsaki tre- notek kaj poäehnega; rendar so dogodki kakor rečeno: blokada Venezuele, nem- äki carinski tarif in zdaj potovanje rus- skega vnanjega ministra na Balkan in v Avstrijo, epohalne politične važnosti. Pa pustimo nemäki carinski tarif, pnstimo Venezuelo, katero oboje briga le nemäke nenaaitne politike, in ostanimo pri tem, kar nam je najbliže : pri poto- vanju ruskega ministra. Nas Slovane to potovanje nad vse zanima. V parejntezi bodi sicer povedano, da nas nemäko irne ruskega ministra za vnanje zadeve nekoliko moti in bi raje imeli, da bi mesto „Lambsdorffa" zasedel ta stolec mož, čegar ime bi se vsaj toliko slovansko glasilo, kakor n. pr. ime avstrijskega vnanjega mi- nistra grofa Goluchowskega. No, pa ime baje z miäljenjem moža nima nič skupnega, kar se je tu in tarn, ako se no motimo, pripovedovalo baä 0 grofu Goluchowskem in bi potemlakem ruski vnanji minister vkljub svojemu nemžkemu imenu zarnogel biti boljši Slovan nego grof Goluchowski s svojim slovanskim imenom. Te tocke pa ne omenjamo ka- kor da bi bila saino igraca, marvec zato ker je baš od osebnega mi^ljenja kakega visokega državnika rnnogo, mnogo od- visno v poslanstvu. katero izvr-5uje. Saj nam je znano, da je hivsi franoozki mi- nisterski predsednik Nemec Waldeck mnogo slabega storil za Francijo in Fran- coze v prilog Vsenemčiji. Po slanstvo ruskega vnanjega ministra je velikanske važnosti za vse Slovane, ker se ne da tajiti. da je bo- dočnost Slovanov več ali manj v rokah ruske diplomacije. To, bi rekli, kaže zlasti aedanje potovanje grofa Lambsdorfla. Rusija daje namrec s tem potovanjem razumeti, da se zaveda svoje nalo^e kot slovan8ka velevlast. naloge narareč. da poskrbi za dobrobit tudi i z v e n r u 3- kih Slovanov. To potovanje zadeva se- veda v prvi vrsti balkanske slovsnske države, katerih obstanek zeü in hoče Rusija zagotoviti, proti kateremu obstanku pa stalno rujejo uplivi iz Berolina in Budiropešte. Ruski vnanji minister je obi- skal torej dvore Srbije in Bolgarije kot odposlanec ruskega carja. prijatelja in zaščitnika balkanskih Slovanov. Srbski in bolgarski dvor sta 3e čutila počaščena po njegovem prihodu in srbski in bol- garski narod sta dala svojemu veselju nad tem obiskom odduška na vse možne načine. V Srbiji in Bolgariji dobro vedö, I kaj pomeni ta obisk ter da ne ostane 1 brez dobrih posledic za ves Balkan, a osobito za Srbijo in Bolgarijo. Ne ozi- , raje se na najnoveje dogodke na Bal- ( kana, ne ostaje Rusiji skrito. da v Sr- • biji in Bolgariji ni vse tako kakor bi moralo biti, čeravno je 1 j u d s t vo obeh državic verno in slovansko. Izvedelo I se je namreö, da tuji. t. j. neslovanski življi z vso silo delajo na gospodarsko podjarmljenje prebivalstva. Zaradi tega se je po uplivu iz Rusije začela po srb- skem in bolgarskem časopisju čedalje bolj naglaäati potreba toplejih odnošajev mej Srbijo in Bolgarijo v narodno-gospodar- skem pogledu. Posebno se opozarja na potrebo čim tesnejega zbližanja t r g 0- v 1 n s k i h interesov mej tema državama, ter na medsebojno pomoč v razvitku tr- govsko-gospodarskih odnoäajev. — Med obema tema državama dosedaj ni bilo v tem pogledu nobenega urejenega pro- raeta, Ceravno so gospodarski interesi tako Srbije kot Bolgarije jedni in isti. Pač pa preplavlja Nemčija s svoji mi indu- strijskimi izdelki tudi ti dve državi in izpodkopava tla razvitku domače t. j. slovanske produkcije. Saj je Še ne- davno Nemöija odprla novo železniško zvezo mej Berolinom in luko Burgas v Bolgariji in se je 0 tej priliki vsenemško časopisje zmagoslavno izražalo o novi zmagi nemäke politike na Balkanu AH zdaj še nemäki carinski tarif! Ruska bal- kanska politika gotovo odobrava zbliža- nje balkanskih držav nasproti temu ta- rifu in ne pcpusti uplivati tudi na me- rodajne kroge obeh držav, da začno dru- gače nastopati proti neraäkemu uvozu. Uprav verjetno je torej, daje ruski vnanji minister prinesel seboj tudi načrt v tern pogledu. Saj je le pregotovo, da bi se nobena teh državic ne tnogla dolgo vzdr- žati nasproti pogubnemu uplivu nemäkega carinskoga tarif'a. a združeni v tesno go- spodarsko trgovin8ko zvezo postaneta močen faktcr, kateremu ne bo žkodoval nemäki tarif. Ruski vnanji minister se je 0 svojem obisku na srbskem in bolgar- skem dvoru po več ur pogovarjal z vla- darjema obeh držav. Kaka je bila vse- bipa teh pogovorov, šeni natančno znano, gotovo pa je velik del teh pogovorov ve- Ijal has* gospodarskim odnoSajem. Seveda poglavitna zadača Lambsdorffovegaobisk« je bilo brez dvoma macedosko v p ra- sa nje in pri katerem sta prizadeti Sr- bija in Bolgarija. V Sredca sta 96 mi- nistru predstavila oba mneedonska od- bora in mu prodložila težnje maeedon- skega prebivalstva. Kusija ve, da bi na pomlad priäio do sploänega ustanka v Macedoniji ter da bi bil tak astanek ne- varen lakko tudi /.a ves Balkan ali še dalje, ako se zarana ne prepreči nevar- nost. Zato sili Kusija na to, da TarČija izvede reforme ter da bode znalaod iste i z si I i t i takiii garancij, ki zagotovijo mir in zboljšanjc razrner macedonakih Slovanov. To novo stanje v Macedoniji bo neke vrste narodna avtono- m i j a. Zaradi tega ni čudo, ako vsa Ma- cedonija z zaapanjem zre v Rusijo, a da so v Carigradu z nekirn trepetora izve- deli o potovanju grofa Lambsdortfa na Balkan. (Konec pride.) Dop i si. Iz Bovca. — (Dr. Tumi v a I- b u m). Da tako daleč sega ost zagrize- nosti — bi ne bili pričakovali! Vsaka stvar ima pat svoje meje, a kakor se dan za dnem bolj prepričujemo, židovsko- iiberalno pobalinstvo je nima nikake — ,.Vse naj zlodej vzame ... !" Da je Š t r e k e 1 j glasoval p r o t i svojemu predlogu za Tumo v zadevi podpore mlekarju v Bovcu, mu toliko ne moremo zameriti, dasi je ,,strokovnjak v kmetijstvu," toda mož ni bovSki za- stopnik in tudi ,.doktor" ne, radi Cesar mogoče ne ve, kaj je doslednost, logika in moštvo ter samostojnost prepriöanja... Otroci se dajo pitati, odraSčeni jč sam ! Doktor Tuma pa si zapiši za ušesa naslednja dejstva: Ako vidi v prošnji „Katol. pol. draätva" „klerika- lizenr', o katerem s „Sočo" vred niti ne ve, kaj je prav za prav ta puhlica, ga vidi le s svojimi liberalnimi, slepivnimi očali! Ako treba komurkoli, ziasti bor- nem\ kmetn kaj pomagati, „Kat. pol. dr." ne pozna strankarstva! Ono je ustanovljeno tudi za pe^peäevanje gmotnih koristij celega bovškega okraja! In o tem so prepričani tudi najzagrize- nejši liberalci v Bovcu, in so se sami vže pohvalno izrekli o tem! Ali je iskalo in išče „Kat. pol. dr.u s v o j i h koristij z ustanovitvijo pre- potrebne in vrlo delujoče „Z a v a r o- vavnice za govejo živino?" Radi bi poznali Bovčana razven raska- vega jezičnega smolarja Muznika, strica goriškega Andrejca, ki bi bil proti temu društvu! Društvo je ustanovljeno z a v s e živinorejce boväkega okraja, in lepo število bovških liberalcev je tudi zava- rovanih pri njem, in v odboru sede tudi! Ravno tako je tndi z drugimi go- spodarskimi namerami draätva, v katerib noče le-to nikakega strankarstva, in boväki liberalci podpirajo vedno take prošnje društva tudi se svojimi podpisi ! In ako je spoznalo „Kat. pol. dr." za potrebno, da se napravi proSnja za pndporo mlekarju bovškemu, da bi se mogel v svoji stroki do dobro izvežbati, ker ee tominski mlekarski potovalni učitelj rr:alo ali skoraj nic" ne briga za Bovško, ali je to kaj strankarskega, in — kateri Bovčan obsoja ta korak, ki je bil storjen vsem, brez razlike naziranja v korist ? Ali je „K. pol. dr." 8 tem kaj za- krivilo, da je ono poslalo to proänjo? Zakaj pa ni storil tega kak — Turn a n. pr.? Lani se je naäel v Bovca podel izdajica, katerega ni težko uganiti, da je v „Soči" obrekoval in umazal boväko mlekarnico, ter ji takö občutno škodil — Skodil vsem njenim adorn gmotno in Skodil s tem sploh vsemu Boväkemu, kakor je priznal sam bistrovidni ranjki Jonko. Zakaj ni tedaj astal „dični*' Jjovški ..'.uBtopnik" dr. Tutu a in zahteval pri „Soči", naj se ne Skodi in to po krivici in tako na podel način njegovim „varovaneern" „volilcem ?" Lep tak poslanec! In, ako je bil preprie"an(!) da hovška mlekarnica nima sposobnega mlekarja, zakaj pa ni sam bil toliko skrben, da bi za ta nainen pridobil izdatno podporo za izučenje dobrega? Dr. Tuma pac skrbi za vse kaj drugega ! Pomni pa dr. Tuma, da ga trezni Bovčani ne smatrajo za svojmja poslanca — saj je sploh pri volitvi c ozirom na Bovee — pogorel ! Da pustimo „Slovenca"' Štreklja stran, pomnijo naj 1 a Š k i g g. p o - s 1 a n c i, da naj desetkrat premislijo vsakikrat, predno se odločijo z dr. Tumo glasovati, in to ziasti v perečib gospo- darskih zadevah, ker je deželni fond za ob'e koristi na razpolago in ne za podle strankarske namene! Dr. Tuma pa vedi, da je slabo /.a- čel, in bo še slabše končal, ako se misli proslaviti po Tavčar-Schuegljevem na- colu, in da v tem slučaju ne zasluži drugega kakor oni pobič, kateremu je oča sosed dobro nategnil ušesa, ker mu je hruške klatil. Tudi ud ,.Kat. pol. dr. v Bovcu". Politiöni pregled. Državnl zbor. Nekateri listi poročajo da se dr- žavni zbor zopet snide dne 8. t. m. Drugi listi pa pravijo, da misli vlada v naj- krajžem času državni zbor razpustiti ter da so dobile dežMne vlade nalog, da prirede vse potrebno za bodoče nove volitve. Sicer pa so te vesti jako ne- verjetne. Šest mesečiil proračunskl provizorlj. Dradni list „Wiener Zeitung1' je objavil v sredo cesarsko naredbo, s ka- tero se uveljavlja Sestmesečni proračunski provizorij s pomočjo ^ 14. Potrjenl zakon. Dunajski uradni list je objavil v sredo zakon glede podpor po uimah prizadetim deželam, občinam in zaseb- nikom. Vinska klavzula. Trgovinsko pogodbo z Halijo je av- strijska vlada odpovedala z motivacijo, da ji ni mogoče vzdržati vinske klavznle preko 31. decembra 1903. Leopold Wtflfllng. ProSnji nadvojvode Leopolda Fer- dinanda, da se odpcve dostojanstvu nad- vojvode ter prevzame ime „Leopold Wöl- fling" je cenar ugodil. Av3tro-oger8ka nagodba sklenjena. Torej nič veö krize. Ministerska predsednika ogerski in avstrijski sta cin- cala in cincala, dokler nista pricincala avstro-ogerske nagodbe. Kaka da je ta nagodba, o tem javnost äe ničesar ne ve in ostane javnosti baje skrita, dokler jo ne predložita ministerska predsednika obema parlamentoma, namreč avstrij- skemu in ogerskema. Odločila se je baje ta nagodbena bitka v sredo ob 6. uri zvečer, ko sta bila oba ministerska pred-. sednika zopet vsprejeta od cesarja. Koj tisto noč se je povrnil ogerski ministerski predsednik v Budimpešto. Potemtakem se je moral s svojimi zahte?ami udati jeden od obeh ministersklh predsednikov. Menimo pa, da se ne motimo, ako že danes trdimo, da je bil oni, ki se je udai gotovo le dr. Koerber. „Neue fr. Presse" piäe o tej zadevi tako-le: Nagodba je sklenjena. Carinski tarif je že priprav- Ijen za tisk. V malo dneh bodeta pri- pravljeni za tisk tadi pogodbi z Ogersko glede carin in trgovine. Drugi načrti pa, kakor oni glede" dohodninskega davka, gled6 prevoznega davka, potem gledč izplačil v gotovini ter glede konverzije sploänega dolga, se predložjjo obema parlamentoma že v mesecu januvarju. Obe vladi sta se zavezali strogo molčati o tem, kako so se vräila poga- janja, in da ostane tadi nagodba za zdaj Se tajna. Čeiko-nemška tprava. Danes se prično na Dunaja poga- janja med Čehi in Nemci. Čehi so določili za svoje zastopnike >e le Ceäke veljake in sicer dr. Brzorada, dr. Fort, dr. Hramar, dr. Heroida, dr. Pacaka, dr. Pantučeka. Ceški agrarci in narodni socijalci so skle- nili, da se ne udeleže pogajanj. 1?; nemäkih krogov pa se poroča, da Nemci ne pri- volijo v spravna pogajanja, ki bi veljala tadi za Moravsko kakor zahtevajo Čehi. Istrskl deželnl zbor. V torkovi seji istrskega dež. zbora je aprejeJtt italijanika večiaa predlog, raj se administrativno združi Istra z Trstom. V imru denar za take podpore, kakoršno je dobil visokošolec Žigon, omenili moraino, da ni bila ta podpora uič drdgega nego predplača na račun ono deželne podpore za visokoSolce kakoršne je deležon tudi Gabräöekov brat in so jih deležni, kakor smo že poprej povedali tudi drugi viaokošolci, kateri trobijo v rog dr. Tume in njegovega zve- stega pobratirna, Kramarjevega Drejca. Seveda ako se gre za to, da dobiva brat kramarjevega Drejea podporo je to vae v redu in davkoplučevalcem se ne godi nobena krivica, k.jer tako kaže dr. Tumu in njegovemu pobratimu. Godi se pa kri- vica dnvkopJačovaicein ako dobi slično nodporo kakor brai kramarjevega Ürejca, on\ ki je mnogo pridnejäi in nadarjenejši od njega in poleg tega tudi mnogo potreb- nejši podpore, to pa samo zato, kjer ne trobi slednji v rog dr. Turne in njegovega vrednega pobratima. Ako se tako pisa- ronjo ne studi že vsakemu pošteneinu človeku, n«j si bo že tpg» ali onega mi$- ljenj», potem ne verno kaj bi se se stu- diloV! „Suča" stane na leto 13 K. Pro- simo Vas Ijudje božji, kdo naj 7.a take klobasarije in grdobe plnča 13 K na lcto? ! Pameten človek tega gotovo ne stori Učenci „Soit". — V šempasu je bila dne 30. decembra dražba užitnine. K dražbi so prišli nekateri domači možje in za9topniki tvrdke Gorup. Užitnina je ostala tvrdki Gorup. Začetkom so doma- čini pridno dražili. Ko pa so bili pokli- CHni iz pisarne v vežo, so se od tain vrnili veselih lie in mnlčečih ust. Po Šempauu se javno govori, da neki ut'e- nec ,.Soče%l je bil zadovoljen z 100 kro- nanii, drugi z manjäimi svoticami . . . Za blagor občine ! linrl je dnn 31. t. in. v Trstu po daljiSi bolezni g. Fran Žitko v 66 letu svoje starosti. Pokojnik, ki je prišel kot mlad fant v Trst, napravil si je v^led njegove neumorne delavnosti in pre- vidnosti prav lepo imetje. Pri vsem tern pa je ostal vedno zvesti sin svojomu na- rodu in bil je povsod na delu, kjer je šlo za to, da se vzbuja v Trstu narodna zavest. Bil je ud skoraj vseh slovenskih društev v Trstu, pri mnogih pa je bil jako delaven odbornik, katerega bo težko nadomestiti, posebno zaradi tega, ker ga ni v Trstu Slovenca, ki bi bil tako dobro poznal vse podrobnosti tržaškega živ- Ijenja, kakor jih je poznal pokojni Fran Žitko. Naj počiva v miru! Skočll je z železniškega mo sta v Sočo včeraj zjutraj neki 24 letni Anton Sossou iz Podturna in je ostal pri tej priliki mrtev. Padel je namrec na suho in ne v vodo. PoStiia tilijalka v Gosposki ulici se preseli v nove prostore v nisi gosp. Jerneya in sicer v isti ulici, dne 24. fe- bruvarja 1903. Pretep. — Stepančič Vincencij iz Bukovice, opekarniški delavec, se je v nedeljo zvečer vračal iz neke krčme do- mov. Na poti pa je zadel ob večjo tropo vaških mladeničev. Ti so ga pa tako hudo pretepli, da so ga morali svoji Ijudje pri- peljati v tukajšnjo bolnišnico. Zlato /aponko z briljanti je hotel prodati neki zidar nekemu tukaj- šnjemu zlatarji?.. Zaponko je cenil zlatar n* 100 K. Ko je pa zlatar zidarja vpraäal od kod ima zaponko, mu je ta povedal, •*a jo je naäel v Trstu. Najdena znponka se je zaradi tega shranila na tukajšnji policiji. Izpred sodišea. — Pred kakimi dvemi leti je služila Natalija Bertoz pri pekarici Uršuli udovi Gratton v Čer- vignanu. Nje poäel bil je ta, da je raz- naäala kruh po hišah raznim odjemalcem. Za plačilo dobila je 7 kosov kruha na dan. Bertoz ima 43 let in je mati devetih otrok. Nje mož pa zasluži vsaki dan 40 novcev. Drugega premoženja nimata. Bertoz pa si je obdržala 150 K, katere sta ji dale dve stranki za kruh in ka- tere bi bila morala izročiti pekarici Gratton. Zaradi tega se je morala te dni zago- varjati pred tukajšnjim okrožnim so- diäcem. Ona je priznala to dejanje in rekla, da jo je k temu silila huda rev- ščma. Zagovornik je predlagal, naj bi jo sodniki oprostili. Tudi državni pravdnik je navajalreväcinokot olajäevalni moment. Zato pa je bila tudi Bertoz obsojena le na 10 dni zapora. Števllo umrlih v Oorici v 1. 1902. — Vl. 1902 je umrlo v Gorici 794 oseb. v 1. 1901 umrlo jih je 759. V Rolluj 11 imajo pri misijonskem križu majhno nabiralnico. Doneski v tej tružici nabrani porabijo se za luč, ki gori pred tern križem. To skrinjico okradli so do sedaj neznani tatovi. Veliko ni bilo v njej, sodi He, da 7—8 K. Tatvina izvräila se je cez dan, ko je navadno cerkev odprta. Uzmovič je lehko klečo pred sv. razpelom ob enern pri- vzdignil s kakim železom zgorenjo desko nabiralnice. Fasijc /a one I) 11 i dohodninski davek. — Kinančno ravnateljstvo v Trstu razglaäuje, d» morajo vsi tisti, ki so podvrženi osebriernu dohodninskemu davku predložiti svoje fasije dotienim davčnim uradom, najdalje do dne 31. t. ni. Pouarejeui denar. — Kinančno ministerstvo opozorja, da so v prometu ponarejeni bankovci po 10 K. V prvi vrsti nernškega besedila se spnznajo na tern da je tu narnestu besede .Bank" natis- njeno „Kanl"*. Državnt* inituice. — Une 31. de- cembra 1902 0 polunoči odpravile so se konečno državne mitnice. Drnžbi Hv. (irila iu Metoda ho od 1. do 20. decembra poslali prispevke p. n. gospoda in druätva: llpravniätvo „Slov. Naroda" 29068 K, uredniätvo „Slo- vencau 86 50 K, adj. Drag Dolenec na Dunaju 1 K, arhivar A. A^kerc ;') K, nad- učit. A (Inua na Dolu (StHJ.i iz nabira- nika 3 K, ivrdka Iv. Perdan od vzigal'o 400 K, župnik Vral. Bernik na Homcu 5 K, društvo ,.Zvezda'' na Dunaju hllb K, äentjakobska posojilnica v Kožu 200 K, župnik Nik Križaj v Ovsiščah 10 K, okr. tajnik Jakob Draksler v Kamniku 10 K, posojilnica v (Jrmožu dohodek za „Or- možke spomine'' 7 K, volilo t Marije Za- dravec pri Sv. Miklavžu ištaj.) 180 K; podružnice: izvenakademična v Gradcu f)0 K, v Škocijanu iKor.j 31 K, v Slov. Bistrici 200 K, za Vuhred Marenber^' udnine 25 66 K in na KemSniku nabranib 10 K, pri Sv. Juriju ob Ščavniei za go- renje-radgonski okraj 200 K ženska v Gorici 200 20K,mo3ka v Idriji 34 K, moäka v Mariboru 200 K. ženska v Mariboru 225 K, za Žnžemberk in okolico 42 K; darove Moborjanov so poslaii. iupnik Jos. Černko v Vuhredu 1 K, dekan Jak Gat pri Sv. Tomažu ob veliki Nedelji 2 50 K, župnik Fr. Ogrizek v Črešnjicah (Štaj.) 320 K. — BlagajnÜtvo dražbe .sv. Girila in Metoda. Ister»ki deželui proraduu. — Po- trebščine v isterskem deželnem proračuna znašajo 1,585.0-43 K. Te se pokrijejo s stalnimi dohodki 589 193 K. Primankljaj znaša torej 927.650 K. Ta se pokrije z dokladami. Doklade na užitninski davek od vina in mesa znaäajo 120°^. (ioske ki ue pla^ajo užiinine. — Tržaški kočijaž je peljal na deželo dve mestni gospodičini. Zun«j mu se je po- nudila lepa prilika, da je kupil dve goski, ki jih je spravil zadej pod sedežem. Na mitnici ga je ustavel tinančni stražnik „lmate kaj za obdačitiVa — ,.Da, zadej dve goski !u r'inancni stražnik je pogledal na obe jezični gospodičini in se nasmejal : MTi dve goski ne plačate nič!" — Ko- čijaž se je pa tudi smejal za oni dre goski spodaj. l'sodepoliie sanje. — Te dni se ga je neki H. v Pore^u nalezel nekoliko preveč in v tem stanu sei je spat. Kar zasliäijo po noči oni, ki so spali v sosedni sobi krik : „Ogenj, o(^enj, gori, gori". Ta krik izviral je iz sobe, v kateri je spal K. Naglo skočijo po koncu, ter hite v 8obo, iz katere je bilo sli^ti kri- čanje. Pa glej! V sobi ni bilo ne ognja pa tudi R—a ne, a aobino okno je bilo odprto. Ko se približajo k oknu in pogledajo skoz vanje, zagledajo pod njim ležečega R—a, zavitega v odejo. Revež je tožil, da čuli bulečine po celem životu. Tekli so mu hitro na poraoč ter ga pri- nesli nazaj v spalnico, iz katere je skočil v sanjah skezi okno iz strahupred ognjem. Aiera Krupp. — Dunaj«?ki soci- jalistični list „Arbeiter Zeitung" je pri- občil te dni članek, v katerem pra/i, da Krupp ni umrl naravne smrti. To ne- naravno smri Kruppovo pa niso prozročili napadi na Nemäkem izhajajočega soci- jalističnega lista „Vorväts", kjer se je kralju topov, Krupp-u, očitalo neraoralno življenje na otoku Capri v južni Italiji ampak provzročilo je to nenaravno smrt vse kaj drugo. Soprogi pokojnega Krupp-a kakor tudi netnškemu cesarju je bilo baje prav dobro znano, kaj se govori in piše 0 tem, kar je Krupp baje uganjal na otoku Capri. Zato pa je Krupp-ova soproga prosila pomoči pri nemSkem cesarju. Nagel, kakor je ta nemäki cesar je v rosnici tudi tukaj postopal radikalno. Zaukazal je namreč, da se postavi Krupp pod kuratelo. To pa je bil za Kruppa 3mrtonosni udarec. Vendar pa je vdobil V minis ITU TU namätr. ^^—--:—----1----- zaäcitnika. Ta je opisal nemäkemu ce- narju Krupp-ovo ženo kot pretirano his- terično ženo. „Dob^o," je rekel cesar, „potem pa prekličc.io kuratelo, in so- progo Krupp-vo proglasimo za noro, ter jo odposljerno v noriänico". In res je rnorala romati v norišnico. Ko pa je bila že tri tedne v norinnici odposlali so se t;e trije zdravniki, da izrečejo ko- nečno sodbo o duševnern stanjn omenjene gospe. Tisti dan pa ko se j imelo to zRoditi, nehal je živeti tudi Krapp. Dej- stvo pa je in ostane, da so naäli zdrav- niki Krupp-ovo soprogo pri popolnoma cisti pameti. Tako približno pise „Ar- beiter Zeitung", ikoliko pa da je resnica na tem je nam najmanj znano. Starko iiinorlla. — Pri St. Vol- benku na Spodnjem Stajerskem so dobili pred dvema letoma na .cesti urnorjeno 80 letno starko Pr«jdan. 5e le sedaj ao dobili morilca v osebi posestnikovega sina Visočnika in hlapca (Jsenika, ki sta urnor- jeno starko tudi oropala. Sneg In povodnji. — I« lnomosta «e poroča, da je zapade! tarn visoki sneg, in da je zaradi tega zelezniäki promet uslavljen. Z Moravskega se pa poroča, da so nastopile tarn hude povodnji. V obsiini Heilendorf stoji 56 his pod vodo. Trdna dreplnja. — V nekem me- dicinskem listu čitamo to-le : Nek zamoree bil je ustreljen v glavo iz samokresa. Kroglja mu je priletela v levo oko tik pod obrvini. Opraskala mu je pa le malo celo in .se je zarila v glavo äe le za levem ušesom. Zhmorec občutil je le malo bo- le^'in. Kroglja pa se je tako stisnila, da je bila slitna bakrenemu denaru. Po operaeiji bil je zamorec koj popolnoma zdrav. Samomor v zaporu. ~ V za- derski ječi obesil se je te dni Benedikt J u r i z z a, rojen v Trslu in pristojen v Senožeče. To je namreč oni Jurizza, 0 katerem 30 te listi večkrat piaali in s katerim so tržaška policijska oblastva imela mno^o posla. Sarnomorilec je brat g. župnika v Hojanu. Trebuh sl je razparal kmet Pavel Murador blizu Vidrna, ker je bil prepričan, da ima hudiča v trebuhu. Kubclik je zdaj v Petrogradu, listi. tekmujoo v luskanju dičnemu Čehu. Blazuik v pe<-i. — V blazniäki od- delek graške bolnišnice so privedli 18. pr. m. nekega delavca zaradi kroničnega alkohoiizma. Ponoci je ušel strežnici ter se skril na hodniku v veliki peči. Splezal je od znotraj do vrha ter tarn zaspal. Ko so zjutraj zakurili peči, teiebail je grozno opečen v plarnen. 5e isti dan je umrl. Ma^evauje mlekaric. — V Au- tunu na r rancoskem je sodišče obsodilo nekaj mlekaric, Čei, da so mleku pri- mešale vode. Mlekarice te razsodbe niso mirno vtaknile v žep. Sie so k svojim sovrstnicam ter jim zagotovile, da se jim je igodila krivica. Povižale so ceno mleku, da potom povišanja cen mlehu dobijo obsojenke toliko, kolikorje pravda stala. A mlekarice maäcevale so se tudi nad sodniki. Nobena mlekarica ondotnim sodnikom noče prodati mleka in tako sodniki v Autunu ne morejo piti bele kave. Vrhunec driištvencga üibanja imajo pa<5 na Šaškem. Ondi so namreč ustanovili društvo društvenih predsed- nikov. Pouesreceua kolesarja. — Na cesti pri Pontedasso na Laäkem sta se dva kolesarja s tako silo zaletela drug'v drugesa, da je eden obležal na mestu z »•azdrobljeno glavo. Koliko vlua se pridela ua Frau- cosketn. — L. 1902 so pridelali na Francozkem 40.000.0(X) hektolitrov vina, I. 1901 pa so ga pridelali 18.000.000 veö. Vseslovaiiska, uiiietiil&ko-obrtua razstava v Petrogradu leta 1904. — (Izvlnček iz načrta in protokola od- borove sejo 2S. maja 1902). I. Z Najvišjim dovoljenjetn carjevim pod pokroviteljstvom kneza Aleksandra Mihajloviča priredi „Slavjansko Blagot- voriteljno Občestvo" v Petrogradu, ob udeležbi društva ruske obrti in trgovine „Sodeje8tviea vseslevansko umetniäko- obrtno razstavo v Petrogradu !eta 1904. II. Raz&tava ima namen, da se s skupnim sodelovanjem ustanovijo nepo- sredne zveze za izmeno ruskih izdelkov s sorodnimi jim prebivavci drugih deftel. Da se to doseže, skrbi odbor raz- stave mej drugim za organizaeijo v slo- vanskih deželah pomožnih odborov za razstavo, kateri prevzamejo trad za po- vabilo udeležencev pri razstavi, za zbirko predmetov, njih poäiljatev, uredbo na razstavi itd. III. Razstava ima podati jasni po- gled na sedanje bistvo, plemenske po- slovanskih narodov, na prirodne izdelke njih dežel, na njihove obrti in rokodel- stva, umetnost tfr ima tudi služiti kot posredovalka in mesto seznavanja z do- tičnimi izdelovalci in izdelki y Huaiji. IVr. Darovani in pridobljeni pred- meti na razstavi bodo služili v osno- vanje stalnega vseslovanskega muzeja v Husiji. V Vseslovanske naselbine. bodisi evropske, bodisi živeče v drugih deželah sveta se vabijo, da se udeležc vseslo- vanske razstave s svojimi izdelki, pisa- teljskimi deli, atatističnimi izvestji o de- želah, v katerib prebivajo, 0 njihovem gospodarskem položaju, obrtu, njih umet- nosti in izdelkih. VI. Priredbo razstave in vse njene predmete ima v rokab odbor, kateri za bliziö razredbe, tikajoče se razstave, voli glavnega komisarja razstave. VII. Castnega predsednika razstave je volil odbor s soglasjem razstave to- variäa ministra linanč. tajnega svetnika Vladimira Ivanoviča Kovalevskega. Pravila za urJeležence. 1. Vseslovanska umetni^ko-obrtna razstava se otvori v Petrogradu leta 1904, in bode tiajala 3—4 mesece. Dan otvoritve in rok po.4iljatve za predmete v Petro- grad se posebe naznani. 2. K udeležbi na razstavi se do- puäcajo vsi izdelki in prirodni pridelki dežela vseh slovanskih narodov : osebe, živeče v Rusiji, in želeče udeležiti se razstave, morajo stopiti v s|rorazumu z glavnim komisarjem raz«tave '6. Za prostor razstavljenih pred- metov na razstavi se nič ne plača. 4. Stroäki za poslane predmete pa- dejo na udeleženca, za to pa bodo v kratkem časo za prevažanje po ruskih železnicah objavljene olajšave. i). Poäiljatve se naslovljajo v Petro- grad na glavne^a komisarja vseslovanske razstave ali jih pa udeleženci dostavljajo neposredno. 6. Prej nego se odpošljejo stvari, se mora po poäti poslati podrobni popis predmetov, kateri se nahajo v vsakem zaboja. na ravno ta naslov v dveh ek- semplarih. 7. Vse carinske formalnosti. ako se predeneti pošljejo na naslov glavnega komisarja razstave, se vrše na mestu razstave. 8. Odbor skrbi najstrožje za ohra- nitev predmetov na razstavi. 9. Razstavljeni predmeti se morejo prodajati na razstavi; pri tem se vzame od prodane stvari 5 do 10° 0 kupnine v korist razstavi. Pogoji za prodajo bodo olajäani; prodane stvari se morejo na- domestiti z ravno takimi. v nasprotnern slačaju pa se dovoli odvesti stvari z razstave do njenega zaključka. 10. Razstavne omare in druge raz- stavljene hišne oprave gredo na racun udeležencev razstave; izvzete so pre- proste priprave, katere se vzamejo na račun razstavnega odbora. 11. udeležencem razstave je dovo- ljeno postaviti na razgled stvari, ki so vredne razstave. 12. Vsi predmeti se bodo po želji udeležencev postavili po pravilih, po- trjenih po ministru (inane, pod posebno oceno izvedencev, povabljenih za to po svedokih iz vseh slovanskih narodov, in najboljäi predmeti dobe pohvalne dekrete. 13. Za udeležence, kateri se žele udeležiti razstave osebno, poskrbi odbor po ceni stanovanje in hrano. Za predsednika : clan razstavnega odbora, A. Vasiljev. Glavni komisar razstave, K. Nikolajevskij. Želi se pridobiti za razstavo po- sebno take stvari, katere so sposobne za trgovino, n. pr.: a) raznovrstne tkanine (iz volne, lanu, žameta. preproge, trakove, sukno i. dr.\ b) živanja, cipke (spiee), in Sitke v zlatu. c) Drobne izdelke iz lesa, tudi hiäno opravo. d) Izdelki iz ko- vine, tudi orožje in juvelirske stvari. e) Izdelki iz usnja. f) Keramične izdelke, kakor porcelan, glino, sleklo, kristal g) Muzikalne instrumente. h) Igraöe. i) Slike, umetniäke izdelke. k) Razne drobne iz- delke. 1) Prirodne pridelke, posebno take, na katere se more računati, da pridejo v promet, n. pr. koristne tvarine, izko- pane iz zemlje. uzorce lesa, sposobnega za industrijo ; kar se tiče surovih in polusurovih tvarin, bi se moglo poslati sledeče: volna, lasje, kože, masti in olje, tobak, vino i dr. Vsi tukaj našteti pred- meti ne izključujejo drugih predmetov, kateri bi bili sposobni in koristni za razstavo. Zeli se tudi razun tega, da pridejo na razstavo etnogratijske in zgo- dovinsko-arheoloäke zbirke raznih slo- vanskih narodov, kakor tudi zbirke raznih literarnih del in materijalov. Odbor želi te stvari dobiti kmalu, da bi one, katere spozna za vredne, dal prevesti v ruäcino popolnoma ali pa le v izvlečku. — Pi8ma sprojema odbor tudi v lias s If ta kk V ohrini Biljana v Hr- dih je razpisana lajnikova sluzha z lt*tno plaro (HM) K. Piosnj^ jr vložiti pii zii- panstvu do 14. Jan. 1!M):{ in izkazilo sposnlmosti za to službo v slownskom jo- ziku. /,<>li sc tihli znanje kaj n<\msrin<> in italijausiMih» v uovoni in pisavi. Žiipanstvo v HUjaiii line 10. dec. 1902. I Šsiligoj, /iipaii ! I Anton Pečenko Vrtna ulica S (.OKII A Via Giardino 8 Driporoert in črna vina is vipavskih, furlanskih. briskih, dal- ' matinskih i« isterskih v i ; nugradov. Dostavlja n;i dom in razpoäilja po želez- .lici na vso krajo avstro-pgerske monarhije T »odih od 56 litrov uaprej. Na zabtovo poiilja tudi nzorce. Cene zmerne. Postr«2ba potten». Samo 7l2 kron "Wf stane ^ Orig. Solinger „Comfort" ^ stroj za striženje las, ki je svetovno znan po dobri in licni | izpeljavi. Zaradi u- \ metalnega dela in dobre snovi zagotavlja ta stroj brezpo- gojno in trajajoče poroätvo za dobro in nožno striženje las. — Z 2 podložnimi č-psali, 3. 7 in 10 mm dolga rez, s poni- kolinim ročem (1 nadome«tna zavita zmetj. Cena K 7.50. Za hrado K 6__ 500 dvojnih - poljskih kukäl (Doppel-Feldstecker) 144-//////, Mod. „Zous1', ti- pto akn-matična kukäla ki so in prekosljiva »lede povečMDja in obseg«, z n:itančnn rrprodukcijo j nHJmarij;iii pn-dmKov hr^z paconJM. ponujarn v vU-v. u-njntorri rluiu T. PMrfininicn a!i pjis^rii po K VI nnsio po K 35. P mskeguplatna, Äeippovega platoa hlačevine, volnenih odej, kovtrov, Hrajc, hombaževin, žepnih rut itS. Qospode opoaarja na iaborno perilo, katero ae ra«t)rodaja 16°/ pod oeno, dokler je še zaioge. Pod perilo spada sledeče: bele sra^^a z barvaniml oppsnikl, ovratnikl, zapestntee, nogaviee, srajce za hplbolazoe ltd. == Vse po najnižjih in stalnih cenah!-------- ' Na željo se razpoöiljajo uaorci poötnino proati. r TISKA: Časopise - - - - . Knjige...... Diplümi'..... I Trgovske racune CiMiike..... i Vabtla zavt'selice Plsma s firmo - Razn? etikete - - i. t. d. \ < NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko J stroko spadajoča dela in j izvršuje vmoderni in okusni | obliki po tako nizkih cenah j da se ne boji nikaike 1 ^ koiikurence. Ä J TISKA: ~ Tisk. zaduhovnije Plakate ..... Sprejemnioe - - - Računske sklepe- Pobotnice - - - Razne posetnice - Poročnice - - - - Osmrtnice - •¦ - - 1.1. d. I ^Gx PH svetem Antonu Padovansk^_^__^($ 1 PRVA ZALOG'A cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia Št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno iiabožnih različno fino vezaiiili knjig, svečnikov, križov, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrstni velikosti in kva':feti, umetniško delo v romanskcm kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mušane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčcv in svctinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnili drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezLMija (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, — —- = ------pn Kojej jo izključena vsaka konkurenca. Naročitvc se izvršijo točno in hitro. 1J4F~ Ob nedeljah n praziiikih je prodajalnica zaprta. "^09 Z odi.čnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. I Vsaki gospodinji \ f je «eatitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri J okus uporabljaKathreiuer-Kiieippovo aladno kavo. Tljudna prošnja: Pri kupovanju ,„¦ /ahtevajte samo .aladne kave«, ampak iz-ečno v-eloj — Katt.reinerj.;vo — Kneippovo sladno kavo » odjeiuajte jo le v i«virnih zavojih, kakršuega kaže U podoba.