MAR 3 § 1620 üü; ihicof», ui., poodajjok, 22. »•IT, « fh m r«i o««« «i »40) •f KD DIMOKRATJR IM BOOIALIBTI BOJKOTIRALI PARLAMRNT V BELGRADU (Mardi 22nd) 1920. Oredailki la «prsvaUfcl pro-Kart: MST H. Lawadaia av. Offtot or pvMleaUaa: ttST lt. Uwnd.lf ivi T«'l»pho»»j Uwidilf 4IM. STEV.—NUMBER 6S A. i. IttrUMk, PMImiIM Nrto^ct.— nos, Am .1 Oct. I, 101?. «*tk.ri».j m 14, tilg. boj msd oobpodarji v DE lavoi je trajal skoraj leto mil. ' f v Zdi ie, da »ta ob« stranki upehani ^ la «traitai. Barcelona, Španska. — Zdi *e, da se bliža boj svojemu koivu, ki je trajal skoraj leto dni med de-delavci in podjetniki. Lani koncem poletja j« prišlo do nrikakftne-gt ncoiicijrlnega premirja, kajti boj je za nekaj ¿asa ponehal, da je seveda kasneje izbruhnil se z večjo silo. , fij Takega boja med delavci in podjetniki še ni bilo v Španiji. Znano je, da je v Španiji največ industrije v Kataloniji, ali ravno Bclgrad, Jugoslavija, 1«. marca. — Zastopniki socialiatičnih iu demokratičnih Ktrank mo bojkotirali narodno predatavniitvo in Je štirje poslanci jih zastopajo v zbornici. Vladna stranka je vsled te obfttrukcije v stiski in komaj vzdržuje kvoruni. Konflikt med strankami je zelo akuten. SENATOR NEWBERRY OBSOJEN Y JEČO. Poroto ga je spoznala krivega, da je bil isvoljtn s pomočjo korupcije. OBSOJENIH JI ta lt NJROO-VIH SOKRIVCEV. PRIVATNI INT SPROTNI 0 NEOBDELA GIBANJI PROTI POLITIČNIM «\ m m W 4 Delavske cele najviûji nasprotniki bo bivbda zmmuiipm äpe-kulantje. Ljudstvo aahtava obdavčenje svata po njegovi vrednosti Washington, I), t'. — Senator Pranji/. Marylaiida Je predložil \ IftMM *l>ornicyVc/.olui'iJo, ki zahtevi, da jnatlčnl* department preneha a peraekucijami na teme-I ju vojnega proti vohunskega m , kooH in da predsednik ter generalni pravduik vpoštevata predloge na splošno amnestijo jetnikov, no bili obsojeni po tem zakonu. (Jrand Rapids, Mich. — Senator ob ¿asu," ko je ves svet klical po|Tnunan H. Newberry je bil v ao- produktih, jo delo v tej provinoi počivalo radi trmoglavosti podjetnikov, (ki je menda po vsem k vetu enaka. Stavkalo je nad en četrt miljona delavcev» kar nekaj Meje v taki državi, kot je Španija, ki je zelo revna na industriji. V tem boju med delavci in pod-jrtnTki so se delavci poslužili stavke, podjetniki pa izfKtra, kajti /adnji so hoteli zmagati za vsako ceno. Spor je pričel s stavko uslužbencev pri katalonski električni druftbi, >ki je bila izgubljena. Delavci so spoznali, da ne opravijo ničesar, če so organizirani v samostojni organizaciji in pridruži» li so se zvezi kovinskih delavcev. Takoj je zavarovalo močno gibanje, da delavci orgaoUrrajo po mduatrijah in fla se stara forma boto spoznan po poroti krivim kršenja volilnih zakonov ob času volitev- leta 1918. in sodnik Clarence W. Sessions ga je obsodil ns dvfc leti zsmors in $10,000 globe, foleg njega so bili spoznani krivi in obsojeni njegov brat John R Newberry in pelnajst drugih, ki so vodili volilno kampanjo. Sena tor je v brat je obsojen le na globo $10,000, dočim se kazen ostalih vrsti od dveh do enega leta zapo ra in globe od $2000 do $10.000. Adnokatje obsojencev so takoj izjanilj, da vlože priziv na višje sodišče. Proces se bo torej vlekel najbrž se leta. pojavile stavke v. velikem številu. Vlada je skušala posredovati, do-segla pa pi uspeha, 'ker je bilo njeno posredovanje nerodno, ki je pa podprlo podjetnike, da so napovedali splošen jzpor delavcem dne 25. avgusta 1. 1. S tem iznosom so podjetniki dozdevno zmagali, toda le za malo časa, kajti takoj ao izbruhnile zopet stavke, ko so podjetniki odprli svoje tovarne. Podjetniki so pa na stav-ke zopet odgovorili z izporom. Podjetniki so seveda lagali, da je gibanje teroristično, da tako pripravijo gibanje ob zaupanje javnosti. Da ao se podjetniki bojevali z lafjo govori dejstvo, da so z delavci - simpatizirali celo zmerni meščanki listi in izjavljali, da je pravO na strani delavcev. Ti listi so izjavljali, da imajo ti boji politično ozadje in da so jih podjetniki, ki so bili v najteanej-zvezi z nazadnjaki iv šnsnskem parlsmentu, nalašč izzvali, da preprečijo gibanje za napredno zakonodajo. Da ao imeli podjetniki veliko zaslombo v reakcijonar nih vladnih krogih, govori dejstvo, da je vlada dala generalnemu kapitanu Anatolije obširno oblast, da s silo zalre gibanje. Oo vorner Katalonije je pa isvsjal odredbe, da te morajo delavci v n«»kaj dneh vrniti na delo. Take odredbe so dosegle le malo uspeha. liesede teh odredb so bile U zdsvnej pozabljene, ko so se de lavci pričeli vračati počasi na delo Nastalo je ««pet nekakšno premirje, kajti nobena stran k« ne more ksjaviti, da je zmag* la. Če je konec boja, je pa seveda drugo vprašanje* kajti delavci so precej v tem boju nančili in prav zanesljivo izrabijo svoje ii-^ninje, ko konflikt izbruhne zopet znova. Vlada je ettla t vto svoj« moč io na strani podjetnikov, kajti ei r,lnl governer Katalonije je dal "•etirati eelo tri advokat» Pmg d- A*perja, Rafael Ooerra del R»a >n Jone del Ria in zapreti * njavi Montjuieh, ker so zsgnvsr-jali delavee, če*, ds s svojimi za-tovnri ¿čuvajo delavee k odporu. Delavski hoji v KaUloniji se napravili na vat dtlavet v Aptni siji globok vt It, in če je zdtj na-« prodajajo z ogromnim profiéftn. ftkodnine, do katerih so Združene Na pr. v okraju Kern lastujejo (Jržave npravičene. špekulantje 1,475,000 akrov sve-fc^nox je svojo resolucijo pet 'tiiHiil. da tudi shorniei , in podpiaartl^ od predtedlUka, da je veljavna. Re» puhllksnci imajo večino v zborni. H in v senatu in upajo, če bo resolucijo vêtirons od prtd pola, tedaj bo ljudstvo ssmo za-krivilo svojo nesrečo, ker ime moč, da jo z glasovnico odvrne in spravi zemJjiŠČne monopoliste m kolena.1 fTRAH PRID POPLAVO. Cincinnati, O. - Ußtiß> kl „. v nižavah ob mestni mej», -e pripravljajo, da bel*, fe pride poplava, ker reka naratča. PROHIBICUONIBTI VB ODVIHAJO. Baa Diogo, Oal. ~ Komaj ao iz- vedeli prohibiejjoniati, da toči>» na ladjah v obrežni alužtii opojne pijače, ksilar «apusie irimiljski pas. takoj so m pritožili proti to čenju opojnih pijač. Zdaj izjav Ijajo lokalni eolninaki uradniki, da so prejeli iz Waahingtona na log. da je točenje opojnih pijaé na tokih ladjah prepovedano I DBLAVOI »O oroanizirali lotri deloma je«*» m gtrkeje^ lahakdež pr^l rečeni; jmernl iiifno — zapadni vetrarl. Tempo- 50. najnižja 34. ] ¿alitai izhod 5:18, sakod • <* Nedavno ao te organizirali v tem mestu «erarak delavci, ki zdaj zahtevajo, da jim podjetniki plačajo Hft eentov ura. PtdiHM i»"» 76 centov in deaeturni delavnik He veda tt dela vel t« ponudtw go-«ptdov p<>djetnikov odklonili. M še najrajše videH. da «Vlavri poleti delajo od aulnčnegn vzhoda zdaj v m. mentu najve» je kr x. Me» to jc ofilegiitio «koraj od vm Ii strani pti spariakovskih Četsii. Ue* ucialiii Štrajk je sicer proglsten kimčAnim, ampak delavci se bodo težko Črnili na delo pred ponde* jekom, Kbeiiova vlada je rax-glaslls obsedno stanje. Po soin-čiien» zahodu se ne sme nihče p - kazati na ulicah Harun vojn ov lit {randu, da morajo aavesnlkl pod* b.l..» i*. »«IUI u ..IAIU». « .1.1 ikU., ki priporoča, da ae doda "«<• vi amendment, po kaierat» ae bodo vai zvesni .odnikl volIH a^t« imenovali. Verolueija je bila od )uza«e jntt ičoemn odoek«. oblegajo Berlin. Generalna stavka v Berlinu it odpcidi-cana, ko je vlada dala delavcemjra-dikalne koncesije, toda na ddfen se itrajk nadaljuje. Vsa juinozapadna Nemčiia je v rokah spartakovcev. Ebert kliče zaveznike na pomoč. ANGLIJA IN ITALUA™ p ZA REVIZIJO PAKTA. Lloyd Ooorgt in Vlili m kojlta ■P^takovoav, toda Praaoija j« proti rtrlMji. DIPLOMATIÔVA RITKA V Pâ RHU. Berlin* 21. marca, r- Predsednik Khert se ie dane* zjutraj vrnil avojim kabinetom iz Mtuttgarta faa takej odpražil obsedno stanje. Berlin, 21. marca. -%> Ocneralui fltrajk v B«»rlinu je končan. Stavkovni odbor, oUtoječ Is večinskih soeialistoy in zastopnikov strokovnih unij, je včeraj sjutraj kon-triral a «asiopniki Khertoyc vlade In predložil pogoje delavcev za lonèauje stavke. VlsJa je pogo-je sprejela. Pogoji so slcdcil i 1. Kappote čete mbtrajo bili ra-«oružene in kasnovane. 2.) Vsi vladni uradniki, ki no priznali Cappov režim, bodo kaznovani. 9)Protirevolttcioname organizacije se imajo razpustiti in organizira se nova n'.rnmbna armada, ki mor« obt tnti iz i.ardli unljsklh de-aveev. 4) |Sku|»sči'ta takoj »prej-me zakone, na p^2lsgi ItaliH» M1* Jo delavci koope-ui.il p#l u, i« i ndiutrij fi) t nlislraiijt' nul-nikov. potašne t, • ustrijf chs-triênib uap'n . • ) Prog*1 aisiuega /akouodt jMtvt aojifl razkriti. nerliis-KI. iWorea ^Cerfk je- »pravilo finnenake |Pariz, 21. marca. — V Parisu ^ je pojavila nova diplmnatl«aa bilka- meU znveznikl samimi. Frl-derik Kliert, socialist store Šoli in predsednik nemško republik*, l^i je s pomočjo delavcev siri «o-PPtllM; revolto v pretočenem tednu. Je «tlačil rdečo zastavo v >ep in prišel koketirali * savesni ki *a "modlftkocljo mirovna < godbe." Kbertovo stališče bnčete, da potlačim ta bol in da se več kaj takega ne vi, morate olajšati nekatere toč kt v mirovni pogodbi. ti neka ptuiko. Francosko vlada é i vsemi štirimi kakršnakoli revi-zije mirovne pogodite in vstraja ris stališču, ds morajo zaveznik] poslati veliko srmado v Nemčijo ra po t lačen je eventualnega bolj-šcvlzma In da se naredi mir. Angleški in italijanski poslanik v Parizu sta že sugeatirilo Mille. pirati Whorts in olajiatl mirovne ♦ pugoje, ako hočejd, da ho športa kizem premagsu liartsl Pet s i ti je Isjavil to dai versa I Jake pogodbe. Vrhutaga je še t urško, vprašanje, ki rlail sa vesnltkt diplomate kot mora, In končno so avstrijski foelalisti pričeli živo agitirsti sa pridružitev Avstrije k Nemčiji. Duaaoidorf, (lotho, (lotbas in Ms- v "Keho de l*srlau,H d% največja sen. Ooneralnl štrajk zunaj Bcr- j nevarnoat ,za Francijo Je agltart um jo šf vodno V polnem teku iti, Jm v Angliji in Italiji za revizijo kaos ja nepoplaen. V premogovnem okrožju Vogt-and zmagujejo spartakovei; rudarji to, zagrozili, da uničijo md-nike, ako bodo spartakovei poraženi. Vsa THuriugija jc pod kontrolo aovjetov izvzemži Weimerja iu ofcoliee. V • V^l^ Atcvilo mrtvih in ranjenih ** zadnjih 4d. urah se računa ml dvs do tritisoč oseb. V Dfsždanil. je g8 oteh ubitih V Pomeratjijl jo generalni Ž1 rsjk. • ^ij 11 Ntuttgarta poročajo, ds tam delavci paradlrajo .po ulicah iu streljanje se ponavlja. Kiel je po I ud Hi bojih zopet prešel v roke vladnih čet. Pri ntpadu na vojaški stan v Ksaarfu je bilo 17 oa*b| ubitih In M4 ranjenih, (lotha je v rtikah delsveev, Undon, 21. ms res — Po zod-njlh poročilih se pripravljajo ko-muniati ns generalni napsd na B<>riHi. V Koepenlekup. kokih deaot milj južnovzkodno od glov-nega mesta, je okrog 211,000 dobro oboroženih dHaveev, ki čakajo p«}velja za napad. Mpartakovel so osvojili vladni sra^sl v «pan-lauju in v plenili veliko zalogo pušk. strojnic In mnnleij*. - Nevamont pa ui saoio od zo^ naj, ten»w'Č v mestu samem. Vojaki, ki imajo braniti Bori in, ao nt-zanesljivi Nekdanjega patrljotiz-ma nI več pri njih i« če jim epar DUB0TBV JR KRfTIL OPIOO N 'giiila, Minn Dr. Praaton nradley, pastor Ljudske cerkva v fhleagu, ki se mudi tukaj, jo m are a krstil opleo, ki so Je rodila v tukajšnjem Oleolt Park goo. — (Poročilo ne pove, kafcAiio krščansko Ime je did»ila opica), POOAflK BI OOLAiA TB0T < PODJBTVIKOM. Pittsburgb, Pa. Pittshurgh, Hutler k Hurmonr Consolidated ffallway Power kom penija > dala iisl^lbeneem za en miljon dolarjev delnic In obenem Jih je oh-veellla, da Izvolijo v upravo kom-' penije tri uslužbenec/ Družba je dalje uetanovila pttizljski sklad ra stara ntlužhenee, po amrti n-služheticev 1 huU) pa prejemali pen sijo njih svojci, ki so Hlll odvisni od njjh ¿»h od ko. FARMARJI SE TUDI UKVARJAJO B TIHOTAPSTVOM Mantle, Jnd — Zvezni uradni takovei oldjohljo boljše kopeêstje! ki to našli nt kmetiji farmarja kakor pa Kbeet, bodo pttatili via- tleorge Oillanda kotel sa kuha- da Os eedltu. "J* 1» «»^ Vsa Weatfalaka je v rokah Karmorja ni Mit doma, ko to je aperlokovsklh rdečih čot. R^lačt vršilo prelakavs. Oilland je hodil armada ki l»aje šteje lon nist mož, v mesto in je .»dprio prodajal Ifa- operm! je».ili a to|*i*1. tenki In ob-klopnimi tvtotsiblll, se koneetrird v okrožju Rohr. \r IWlint jav-(Daljo aa t. strani ) nje med dois vel. Najbrž ga Jo BO-kdo ovadil, na kar to je vrtila» preiskava, ki je konlolo a sforaj omenjenim rendUtaai. . # I f ' .. 1 P ROS V r ' gjUiilo slovenske nakodne prosvetät LAJTWMA «U)VEW8Kf HAlOPMB j" On« Youngs town, 0. — Tukaj«« ji lokalni angfelki list je prinesel II. ^^^tk^^&mtsmr^ S-kTÄ äs Uta, 11.41 u trt BMM«, te M iMMMtn ff J®. _____ tudi roji "MtOftVETA" KIT Law Jal» Aww, THE ENLIGHTENMENT' Org., .f «»»• glr—I« Walto—I ll^WtKjrtr Wr SU~»U —aft« »-Mr. Advertising ratea oa tmmm < hicairo MS! m: Uultad States (axcapt Chteage) aad Canada |4 9« and foreign reentries |7.00 per year._* Datum v oklepa »ju m. pr. (Mar«a i» ém rmm ja i taa* daa* da M *a» »a aeUvi UaL ' VOLILNA KAMPANJA V MEHIKI V Mehiki je volilna kampanja v polnem tiru, dasi-ravno se bodo volitve iele vršile dne 4. julija 11. Značilno pri tej kampanji je, da se kindldatje pulijo za delavske glasove kot v drugi* državah, v katerih imajo delavci volilno pravico, daairavno nobeden teh kandidatov ni delavec, ali kandidira na programu delavske politične •stranke. V Mehiki »ta dve politični struji, ki imata vsaka svojega kandidata. Ena struja se zbira okoli sedanjega predsednika Carranza in njen kandidat je Ignacio Bonillas; Kandidat druge struje je pa general Alvaro Obregon. \ Oba kandidata se obračata za pomoč do najbolj radikalnih struj v deželi in menda obljulnijeta, da bosta izvedla njih programe do pike, če bosta izvoljena. Kako bosta kandidata ustregla vsem skupinam, to je seveda tajnost, ki je mogoče znana le ohema kandidatoma. Ameriško velebizniiko časopisje je zadnje mesce večkrat poročalo, da Carranza podpira člane I. W. W., komuniste in druge radikalne skupine. Na tem je toliko jc.snice, da Bonillas, kandidat njegove politične ntrvje, apelira za pomoč na te radikalne skupine pri volitvah, dasiravno je Bonillas znan kot nazadnjak. Kedaj se je Bonillas iz nazadnjaka spremenil v radikalca, je seveda tajnost, ki pa vseeno vleče pri delavskih masah. Obregon pa apelira na pomoč "Mehiške delavske federacije", ki je združena z "Ameriško delavsko federacijo". Oba kandidata torej računita z delavskimi'glasovi. y 1 V tej kampanji pa lete očitki semintje. Obregonovi pristaši očitajo Carranzu, da izdelava vohunski sistem, { da tako dela ovire Obregonu pri njegovi kampanji. Car-ranzovi pripadniki pa tudi ne molče, ampak očitajo Obregonu, da ni storil obljube, da bo miroval, če propade pri volitvah dne 4. julija. Tretji kandidat je Pablo Gonzales, o katerem pravijo, da ga podpirajo najbolj nazadnjaške struje, ki pa ne pritfe pri volitvah v poštev. V tej kampanji nima delavstvo svoje politične stran- dopisi. rojake, ker boA^' razvidni, koliko dobijo farmarji ¿a avoje pridelke in koliko morajo pla¿ in i ni leni meHtn je. bilo zapisano "Toliko dobi groeerist od vaše ga dolarja." Od «t! pa do it. ■Ki je bilo v krogu zapisaiftün si. ver z velikimi črkamiJ^Hbtlfec dobijo od vaAega dolarja ¿¿raisr* ji i n agenti". V to prodttjatno' sem prinesel nsmreČ mleko1 devet milj daleé v snegu in jt mrazu. T« trgovec je .plačat meni mlako po 46c galono. Trgovee je takoj napolnil stekleniee gojili oífjémal "9s in računal /.a Mrtinko galo-ua l«e. alt «4* galono) Po mo jFm računanju je on imel^doiMČ ka 2H odstotkov in ne Dvomi», da zamore kak farmar v rej deželi razdeliti dobitek J«* leta Mit pju ea odstotek na in Iveltim kapital, ako odračum m «t «datotkov za obresti naložene glavnice in ako plača po 50e na uro delaveem. — Kden izmed farmarjev. — - ko gaio- P« mo - ¿o «Ii loo eá»to4>W¿V, «ko luxe in «ko ko njegovi odjc'malei zadovoljni. To^a ne »me pa potem xvraéati kriVdo za draginjo na farmarje. ke in svojega kandidata, fz tega se da sklepati, da me-1"'™** . . , , * , r u j »i. i -j. x i m red nekaj meseci so ho niora- hiško delavstvo ni politično zrelo, ali da je ta zrelost šele v razvoju. Čuditi se temu ne smemo, ka]ti volilna pravica je za mehiško delavstvo fte nekaj novega, torej tudi ne smemo pričakovati, da mehiško delavstvo razume ceniti, koliko je vredna zanj priboritev politične moči/ Še v drugih deželah vidimo, da je delavstvo politično razcepljeno in da caplja za kandidati buržoaznih strank, v katerih je volilna pravica že stara naprava/dasiravno ga stotere skušnje uče, da ga profesijonalni meščanski političarji •s vsakovrstnimi obljubami le vlečejo za nos. Socitflnih reform v interesu Mehiškega ljudstva še ni pričakovati, pa naj bo izvoljen Bonillas ali pa Obregon, kajti če hočeta izvesti dalekosežne socialne reforme v interesu vsega mehiškega ljudstva, morata vzeti predpra-vice mehiški bulioaziji, ki je njuna glavna opora. --a / 'iS i* iti ui ne dogovorili. Ako pa ta tvrdka lahko priaili odjemalee, da moré-jo plačevati 'Hj da ad 4Že do M*', lata tvitlka je pr,|d kratkim objavila v liatih, da se je ee-na mleku farmarjem znižala bi ako bo mogla prodati svojo ataro zalogo in akb ne bo »ena' m pri farmarjih Ae /nižala, tedaj mogoče znižati eena mleku drobno. Ta tvrdka plačuje kisla «metano po :)#<• galono, prodaja pa po od 45e do- 72e galnin» in Mploh ta tvrdka plačuje najimlje izmed vseli drugih^ Mi farmarji nimamo nobene nit nonti s to tvrd- uaro rs briga in tudi ne «vračamo hrlr. de »fe nikogar. pit<1 kratkim nem prodal kravjo kolo aa $13.90, iz katere m prav lahko naredi pol dneeta parov čevljev ako ne Ae več. A k* p* hočem kupiti en par Čevljev. niee tg.4¿>. mljemalei pa morajo plačati peku pet do fteat dolarjev. Akt» pa kupijo peeivo aa za jut rek pa morajo plačati .11 dolarjev Volno prodajamo pa 7Op funt. Ko pa kupim obleko pa plačam m t nt volne drmrt do dvajaet dolarjev. Ta dopia je zelo podučljiv za viiakogar, da razvidi, kdo pobere vea dobiček in kdo je vzrok a, kdo postane srečni laatnik KtavbiAča Srd a.j je Ae čas, «da se kdo priglasi. - Faal trt». Oakmoat, Pa. ^ V tukajšnji okoliei .delamo s polno pam. Za alušek je majhen, a draginja velika K<>i>ride plačilni dan in de-ko,'ker plačnje eene. kakor h0o ;|hvw. ¡^^^ kMo mu ]}Q 0. stalo, je največkrat prima nk I ja j «a par dolarjev. Meka Allegheny je prestopila za razvaianje mleka na*, »o ar bregove in veliKa Atevilo hM jc pod todo. Nekateri nam hočejo dopovedati, da »o kleti anhe.toda mi nikakor ne moremo verjeti, kar sedaj vidimo, da ao polne vode. Nekemu farmarja je narastla odnesla hlev a vm» Živino. Kaj ae je zgodilo a iivino, mi ni znano. Nekemu neprijatelju MofJrijH-ne sil*«»" je voda oSrlneala več kvortov legnane vode in vso pripravo za izdelovanje te "vode/* Takaj najbolj pogrebu«o alrv venake evetkr Ako alnčajno katera "zaide'* v tukajAnjo navo! bino, ae tudi takoj poslovi. Kaj j« wrf»k, neve "Kdinoal" r Trstu je prinesla 16. Jan. t. I. slede. 1 elanek pod gornji mnaalovoiu: • e • Razpravljajoč pred dobrim mesecem o uaeelih političnega mittljenja iu delovanja, ki nam izdajalo vse ozračje, v katerem »e giblje delo znamenite p vriske konferenee, Hino napisali nekaj stavkov, katere ae nam zdi potrebno priklleat i danes v spomin na šili čitatcljev. Govoreč o ideji svobode, enakosti in bratatva smo, naslonjeni na suhoparni sklad vseh značilnih znakov politiAke-ga stremljenja v evropajnh narodi^, ki se-je pojavilo takoj po de-janskem zaključku vojftc, zatrjevali, da je doživela svojo preobrazbo in smo zapisali naslednje besede: "Svet, ki je šel v Imj, da odpravi od sefee za večno nevar-notff srednjeveškega' suženjstva, ustvarja t svoji zaslepljenosti strasti in<-politi*ki slepofi zopet sužnje na vseh koncili in krajih. Hoj proti imperija I i zmu .je rodil nov imperijalizem, ker je preAla lakomnost od ene strani i^a dru-■I V dragem članku smo orne- . , . ... . .lii-žfiij. ker no mu to takorcktu"1 zvezne urade m si ***** *** * •« in iz nekdanje Avstrije nastatiiu drŽavam a«, prav h-a m delila s pravo žlico, ampak le z neka;..,„ nadomestkom, ki ae jc menjal ud slučaja do slu/aja, Tudi nam Jq. gosloAanom so dali pariAki mo-gotei pravico z nekako W-ehia *ko ljubeznijo, kateri na ljubo ne je uklonil tndi veliki državnik VfilsoiL \ačelo asmoodio.n, ebc je za nas obveljalo k v toliko, v kolikor ni zadelo ob težnje drugega. Pogajanja, ki so ae viii Ja med VVilMouoiu in ostalimi za* veznimi državami, narejajo csl-*top pre^ejAiijega .hla jiiKosi„ veilskega naroda drugi (iržavi Samoodloelia je /a .,(H)<)p iJUl| padla fakorekoč v vodo irt vse t„ v čast kapitalizmu, imperijali/, mu |n vsem menim "¡zrnom". \ koliko pa imamo ¿e dolžnost, (|a smo hvaležni Wilsonu in aineri-škeniu#narodti? ' . ?'W Izučeni po dogodkih zadnjeRa leta, ko smo mogli neovirano pasova t i razmah aamooodJoAiiisii zmage pijanega imperijalizma, moramo zapisati uaslednje: Ani, riki in njenenm predsedniku smo dolini hvalo za io, tja sta nas obvarovala «e vpčje nesreče, Ae več. jega ropa, ki «bi ga lahko moralo pretrpeti nafte narodno telo. S tem l>i l>iI podan jasen raeim v pozitivnem smislu. V negativ, nem zmislu pa si moramo biti na jasnem, da so Wi|sonove ideje, kakor hitro se' je sam tud{ za 1*n umeknil od njih, postne več ali manj brezpredmetne j za eyrap-sko življenje i a» „aa^v Ali naj imenujemo Zvezo nainidov, ki se naslanja na ^nepravično uredbo sveta, ideal regulatorja ,b<)dQČeg« svetovnega politiAkega življenja? velike države, ki sp.pri veliki pariški pojedini obrale' vse me-ao, morda <*a; ali manjiun narodom; ki so liili deležni le suhih o-branih kosti, so ostale te kosti v fgrlu in jih bodo tiščale vse /t ve dni. In tako je t udi z nami! Zaradi teh bolečin v grlu smo lahko res hvaležni Zavezniškim. drŽavam in tudi -— Wilsonu! DAvem ü**p okom M WmSTI Zdi se, da so tolovaji v današnjih dneh profi tffrst v a in verižništ va postali ta- Ako prodamo datičnostavbišee,, ^ U i va^to, katero bi, dob«, za t< ¿¡ ^ potnebnw. zdravila. Za hip a»» je ¡Alelo, da prihaja o- j ■ pri- | svaiati državni denar, i V dkveni urad so prišli trije iuaakinafir toiovaji s sAmokres] V rokaii in so uplenili dvajset tisoč dolarjev. Plagajnil' K. E. Stafford je ravnofcaV odivl blagajno in se vsedčl le svoji pisalni mizi, ko so vstopili maski rani handit>. Namerili so nanj samokrese in za klicali, da naj dvigne roki kviSko. Odvedli so njega v blagajno, svo-ie žepe so pa nabasali z dinarjem. Po izvrftenem ropu ao tolovaji taki hitro izginili, kot so priSli. F*»»*» tgngp, V* UQ — Zastopniki tukajšnji H delavskih strokovnih organizacij so obdržavsli shod, na katerem so sVlenili, ds Ustanove zkdružno prodajalno. Govorniki so direktno obdolžili trgovee, da s«) hoteli zlomiti stsv-ko voznikov in šoferjev in da *n prt vsaki stavki na strani podjetnikov in proti delirveem. zdravljenje od onstran morja/ iz Amerike. A to je bila le hipna zmota, ki ao jo dogodki kontlu o-vrgli. Tndi Wilsott, veliki a£6-stol miru in -sprave, v katerega so gledali vsi evropski nlfodi z zau-panjem in trdno vero, ni mogel odoleti silnemu vplivu te rak rane človeškega življenja in zato je njegovo delo neftopttlno in raztrgano na vseh koncHi in krajih irt ne, prinese svetu, česar je priča1 koval. Lepo načelo samoodločbe, ki ga je proglasil večkrat pred vsem svetom v svojci znamenitih poslanicah, je doživelo v praksi precejšen polom. In tö jč tudi naravno! Kajti ljudje, ki so kovali v (Parizu svetu srečo in nesrečo, niao pravi, in izraziti.predstavniki po avobodi in domokčaeiji hre-penečih ljudstev, ampak so le zunanji eksponenti življenjskega sistema onih dob, ki bi morale ti pravzaprav že za nami, a so na žalost pretite na nas kakor ite-odvrgljiva dedAČina. Pritiak kapitalizma in vseh spremljajočih elementov na Wilsons inf njegove ideje je bil t s k, da ni mogel iti naravnost po ijr-ti, ki si j« je bil začrtal med vojno in morda tudi takrat, ko je prihajal v Evropo, fn trdno smo prepričani, da ta kapifaKr>rti ni bil morda doma samo na An^lei-kem ali pa v Jftalijt. ampak ttwil tam v daljni Ameriki, WtlsonoH domovini. Pri reftevanju zapletenega evropskega polltilke^H po-ložaja se Wilson ni zna! ubraniti samo pritisku kapitalistične mo či zavezniAkih držav, ampak se tudi ni mogel reAitl vpliva ameriških finančnikov, ki jim je vse na tem, da se evropske razmere urada tako, kakor je njim samim ■korist. Kajti kakor smo bili lr profr m**eeent amenili, je vs«^> stranka na pariAki konferenci Lndjo, a_____ irledala le na to. da bi doaegla f" flAfl|V | jSSaCl ai^illl nrejevanjn mediuirodnih razmer I - kolikor mogoče velik ^el koristi L ca«e! - f ,_' . SAZmaitd «kMf MWC- m .11. v PVT. kr»Jer prit« i V i i I št ik Ohtcsga in v0 , fca>-*r|irt!t ampnK » -«----»*-< JunLl «M zeieznuKi upravi sn naročnike v tistih pravijo. dS aa lltli ]k> 7 ali rit dal, jSrtein PO vet ftevtlic ilra^J, da nam ooiljejo aapriMftene bjav* o teh nerednoatih, da je nxyoče tprtri podrasti potrebne kra ¿ odpravo takih éá ja ■f óa bakaj V tej politiki ao ae naravno mo rale Wiltfonove ideje več ali manj l 'adnftitl in so morali lia ná*pftt-l ni strani manjli narisi f utrpeti "i vfčjo ali manjAo škodo Ne«eemlvHal), * ^K^^MlaHir ^tt rruorno pri na S« V pa aa öe ja ta prttote daMW toaa- 70 9th Av«. NSWYOftKf H. Y. iiiinrlolfr viH¿tl jBBuw» wvoti. owo Chicago. DI. — Zemljitóna borza je pričela reševat! seveda po sVOje povil»»t) stanarino. Pred-ttduik borze, Adolph Trainer, du ae povišani stanarini odi pomore lis ta načju, da ae posta- vije lesene barake in opremijo z modernimi in sanitarnimi stranici. Po njegovem mnenju je zunaj ' določnega pasa /a zidana po-«lapja še dosti atavbišč na prodaj po $250. Lesena baraka stane od $500 do $600, drugi stroški pa /naša.i»> da tako da si lahko flovek postavi svoj "dom" za $1,175. On je prišel r. drugimi detajli na dan. Dejal je, da beton-Kko tlelo Stane petdeset dolarjev, n ravna nje tal dve sto dolarjev, naprava za razsvetljavo pet in sedemedeset dolarjev, vodovodna uprava in instalacija v stranišču pa $250. Nihče ne ho mogofe ugovarjal, da »e v takih lesenih barakah, ki k? «»stavijo kar skupaj iz celih gten, ne stanuje prijetno po leti, pa tudi v jeseni iti spomladi ni bivanje v njih neprijetno. Kaj pa po zimi, ko pritisne mraz? Če se banke zavzamejo za načrt in gn financirajo, tedaj bodo prav zanesljivo pričeli graditi take barake in tudi prodali jih bodo } lahko, ker gradnja nove hiše stane sedaj precej denarja. Stanovanja primanjkujejo, stanarina gre pa navzgor, ker so bili povišani davki, in ker hišni posestniki ne povišajo stanarine le za povišani 1 davek", ampak hočejo s povišanjem napraviti še zase majhen dobiček. V eliko vslulbene«»v je r Parizu, fjer je tudi glavni stan 4Ameriškega rudečega križa" in od kjer i««pošiljajo vae potrebščine, kot obleko, živil« ¡n zdravil«. Dunaj so pwlaJi rsznih potreb Vm že z« približno ^n miij0„ dvesto tisoč dolarjev. Največja „»loga čaka "Ame riak. rudeči križ" aedaj r Rusiji. IH>sehno še v-pokrajinah Baltiškem morju in Črnem ter Kas piškem morju. Organiriral se je tndi posebni odbor,,ki pazeča naječjo pozornost preskfbi otrok v gotovih delih Kvrope, ki so bile prizadete direktno od vojne. LÜ ŽRTEV MILOŠU* mrewfield, M. J. — Eksplozija je nastala v poslopju, v katerem je mlada žena izdelovala torpede, ki služijo otrokom za streljanje na 4. julija. Eksplozija je ubita «jo in dva otroka, ki sta se igrala zraven nje. Škoda, da vest ne pove, če je bila mlada delavka mati otrok, ki sta se tako kmalu seana-nila z dobrotami današnjega pro-dukeijskega sistema. Delavnica je bila navadna lesena hyraka in razstrelila jo je zdrobila na kose, tako da ni poznati, kje je stala baraka, a ko bi eksplozija ne ra zora I a tudi zemlje. PgOSV&TA I iz n m a i STARA OIGAMKA POTEZA BE JE ZOPtT OBNESLA NA LAKOMNEM ČLOVEKU Chieago, Hl. — I^uis Wart-man, bogat tovarnar iz New Yor-ka, se je seznanil z "ženijalnimi" neznanci, ki so atavili pri konjskih dirkah in seveda nikdar izgubili stave, ampak so vlekli le velike dobičke. Dasihivno je to stara eiganska poteza,.s katero love navihani sleparji lakomne ljudi, je bogati tovarnar takoj zagrabil za nastanjeno vado. '/r-1 Po prvem sestanku so je seveda večkrat sešel z njimi, ker se mu je zdelo, da gfa delavci, ki garajo zanj, še prepočasi bogrte, da pri konjskih dirkah čez noč pomnoži svoj»' premoženje za več tisoča kov. Ali z njifoi se je zgodilo, kakor se' je dozdaj z vsemi takimi kalini. Ustanovili so majhen sindikat. V začet «v so bile stave majhne, potpm je bila napravljena večja stava in tovarnar je dobil Šestnajst tiaoč dolarjev. Da prejme dobitek, je pa moral tovarnar vplačati svoj zalog, kajti če bi ne bilo treba vložiti zaloga, bi lahko vsakdo igral in stavil brez denarja. Tovarnar je šel na banko in potegnil $15,000, kate re je izročil sleparjem, .ki «> se vljudno poslovili od njega t pripombo, da se kmstu ^vrnejo i denarjem. Tovarnar je potrpeli Ijivo čakal, kedaj se vrnejo «Je parji r denarjenp, dokleT ae ni na-, veličal Čakati nanje in je stvar naznanil policiji. Na policiji so ga podučili, da taki kalini, kot je on večkrat nasedejo na limaniee, Če prav so zelo nerodno nastsvljene. DELOVANJ* RUDEÚSOA KRIŽA V XV- aort Burlington, Iowa. - Politično organizirano delavstvo v delav-ski stranki je postavilo županskim kandidatom Thomas J. Srni-tha, ki je prejel pri primarnih vo-itvah tako izredno visoko fttevl-o glasov, da bo prav zanesljivo izvoljen županom. Pripadniki starih političnih strank so vfrled «izida volilnega boja silno pobiti, kajti spoznali so, da »e delavstvo tem mestu ne d» več vleči za nos od profesionalnih po!it i farjev. Vsi kandidatje, ki jih je i-menovala delavska stranka, pridejo v glavmh volitvah lut glasovnico^ au se bobo ame ZADRUŽNIŠTVO LETA 1769 HOM BRIL V A MKRIKO Chicago, 51. — Frederick Star. profesor na čikaški univerzi, ki predavs antropologijo, pravi, da bodo Američani postaji ixlečekoŽ-■ se ustavi izseljevanj« v A meriko. Dejal je, j«. njegova leorijk pravilna, trdoj Indijanci niso douiačini, ampak xo ae nase-lili »cm z otoki» v Južnem Pacifiku, ir. Japonxke in Azije. • Profesor Starr pravi, ds "Dbt=-uim»v pračlovek ni živel rta ame rUkrtn kontinentu. l\ ko biti Indijanci raznih pleinm, ko ao se nawlilj v Ameriki in so postal» rdeči, tedaj se lahko tO tudi s sedanjimi prebivalci. apljaoi. San Diego, Oal. — Povelju i£ •lames H. Webb in še trije mornarji so storili smrt, ko se je po-greznila potapljača ob vhodu v zaljv Magdalene. PET POVIÄÜ LJJEJO MEZD ZO- 0. Younfitown, 0. — V tovarnah, v katerih izdelujejo pokositema-sto pločevino bodo povišali mezdo navadnim delavcem za devet odstotkov, delavcem pri koaltru pa za deset odstotkov. Povišanje velja za marec in april. izjavlja, CuWin, prohibicijoniški u-rudnik, je Ibil obtožen po državnem pravdniku umora prvo vrste, ker je pri neki hišni preiskavi po žganju ustrelil šoferja Henry Carltona. Državni pravdnik (Nadaljevanja a 1. strani.) jajo, da je ta armada pripravljena za napad ua Berlin, ako K beri ne izroči vlade »oVjetoni. la I.ip-ske«a poročajo, da se je v llalle-on-Sallu zbralo 12,000 delavcev,, oboroženih a puškami in ročnimi granatami. Iz Aiz-la-Thappela je prišla včeraj depeša, da *<» altertakt okupirali Kasen. Sovjetska vlada je bila oklicaua v Oberhausenu, (lelsenkircbenu, Dortnmndu, —-lla m mu, liseineuu, Klberfcldu In v drugih krajih južnogapadue Nemčije. Vladne čete, ki ¿o pobegnilo iz Kasena, ae ae zatekle v varstKo angleške okupacijske armade in Angleži ho jih razorožili. Brzojavka is Hamburga ae ala-ai, da je tja dospel dr. Jvapp. \ est, da je general Laettwita izvršil aa« momor, se Še ponavlja. Pariz, 21. marča^— Nemška ko-miHija v Berlinu je naprosila aa-veanike, da naj zasedajo nevtralno zono ob Keui. Prošnja je bila izročena poalaniškeiuu svetu. — Francija zahteva, da njene četo takoj okupirajo premogovno o-kroŽje Rtthr, toda Anglija, Amerika ¡nI talija so proti temu, l snuj on. 21. marca. Angleški poslanki .Kilmarnoek V Berljnu je izjavil, da Nemčija ne bo dobila živil in drugih potrebščin niti kreditu i«4kA časa, dokler ne vzposta vi red Ih mir v deželi Berlin, 21 marca. Dejstvo, da je Kbertova ivlada dala rudi kalne koncesije neodvisnim socis listom, daje upanje, da se bodo tu di spartafcovei pomorili. KbeHo* vi ministri ao danes prišli v Her lin. 1 " ;'>.'■ S Chieago, I1L i— Prva zadružna prodajalna je bila ustanovljena Že leta 1789 v*Fcnwieku, na Škotskem. Ustanovili so jo stavkati* neke predilrtu'«', ki so se morali podati velepodjetnikom in katerih stavka je bila izgubljena.' Ker'niso mogli, izhajati s plačo, so ustanovili zadružno prodajah no, da so dobivali cenejša živila. Ustanoviteljev je bilo 15, ki so tudi izdelali prva pravita za to zadružno prodajalno. V nekako 150 letih po ustanovitvi te prve zadružne prodajal-se je zadružništvo tako razširilo, da danes ni nobenega civiliziranega naroda, ki bi ne imel zadružne prodajalrte. Na prvem mestu so pa gotovo škotike zadružne prodajalne. Na 31 marca Ima odpluti parnlk PANONA na Dubrovnik v Dalmacijo. To nudi potnik^ priliko, da se pripeljejo • parni ko m prav v Jugoslavijo. Nšw York ~ ^oare aH Cherburg. 17. aprila Caronla 22. aprila — Rocbambeau ; 24. aprila — La Touratne 1. maja — La Lorraine t maja ->• Imperator Nf iv York Trti. 9. mar;ca—President Wllion 30. iMiiii 'Ajjiglll' V aprilu — Belvedere 9. msres Royal George 10. marca - Ls Toursins 18. marca — Ls Franc« 19. msrca — Hochsmbeatt 20. marca —- Msuretanis 27. marca — La Lorralns 90. marca — Saxonia \ 3. aprila — La Sa vola »tr •»» 10. aprila-*—' La Payette MJ 14. aprila — Royal <|eorg||ir/ 14, apMla — La Franea - Mai ™ * 17. aprila lurelanla Belvedere. i A3 TJmi ' Nem York— Dubrovnik 30 marea parnlk PšnftaJ* RNARIAKI ODSEK NI ODO-NAČRTA MORNARIŠKEGA TAJNIKA. Navedeni vozni red Je podvržen spremembam, salo ja dobro» da vMk potnik piše nsprej po poJs«nila. Potni lltti. — Potnikom preskrblm potne lista io drugo, kar rsbljo zs potovanje. Prenočiiče. — Snafno, udobno ln varno prenočipo primerni ceni dobite pri mani sa čata bivanja v New Yorku. It »tarega ktafa. — t parni^om La Savole so prIUl v Ameriko prvi slovenžki nsseljencl, katere sem poilal ksrts. Ako žalita tudi vi dobiti sem svaja sorodnika, ml pilita. PoillMe denorfa. / 200 krop zs ...,*..0 2.00 100 l|r is ..........I 0.28 »M kron M ....... ¡-2 500 Ur ss ..........29M 1.000 kron sa ....... 140 v ^ 10 000 kron aa .......W.00 ^ »• 09.00 Washington, flt 0. — Osobje 'Ameriškega rudečega krilo" ^ vedno na ,delu v Evropi, da pomaga od vojne prizadetim kra-število valUžbeneev "Atne-nikega rudeče« križa" v*JBvro-P1 ^nafta okrog tisoč. O«! teh je Še vedno vposlenih 140 v JugosUvl-Ji. največ r Srbiji in i^rnigori, kj^r vlada še največje pomanj-kanje. bolezni in lakota. Kakor •'¡trn ke pa razmere v kaki deželi '•«»Ijšajo. odidejo vafctfhenci ru-dečegg križa in prej"1»*«' delovanje domačim dobrodelnim ustanovam in orgsn»za<'ijsm. Po poročilih so najbolj žalost rarmeit na Poljskem in v bsl t^kih državicah, kjer vlada ve -ko pomanjkanje in razne nalezljl ve bolezni se rapidno rszširjsjo Velika beda vlsda tudi v Jk«ni Rosiji. kjer jo bik» pr«l kratki« po/nriftčs relikth bojrr med aov-Amk in DaniMnovimi srms Washington, D. 0. — Zbornič-ni momarilki ods.«k ni iprejel vseh priporočil rnornsriftkegs tajnika Danielsa. IfornariAki depart-ment je priporočil, da ne v bodo-Čem letu izda za mornarico 9 St, N«w York, N Y. "*7T7T BAiroiTOV ODMTOV^L K Arma f^líp** Ñkivlsdni vojski ho n,trel,1.l^ Alvsrers. ki je vodil n. sVo£ P** hsndifske Me v k Ml priatsi bsndltsk^B* ihj*. gut t vaj te habito iooÜotJt r*MT> otboc1! oharldato«. V^ MílüTje ustrelil kokol. na ksr il Itsvil pniko v kol Do pu. t je prilezel njrtor triletni jo sprožil, »trel * Kafte denarne poWjatva I-upoMljs ^ Izpisuje sedaj po eell Jugoslaviji "tolj^l *** ¿ekovni nrad^tLublJa driavni ravolí. kakor jo MU O. k. poOtM hr^iln ca lto ^ ksfera je mnogo let peed svetovno vojno izplačevala nm dfttarne po«!jatve «som avstro-ofíAa monarhija. - • Jamčimo sa vsako denarso poiiljatev, toda u kaka mogoče „tn.Ide r l¿plačilu, ki bi aa ffcvsroflle po drugih, hm naü krtf. de, pa ne moremo pravcati nikake obveznosti. % $190 MOkm......... Iff 2JS 1,000 kroi......... S 00 5,000 kron • , ...... €t Ä ^ , . ........4J0 lOiWO kron ........ eOM m valjavaa da dae, h» aa nadomestijo i tmm&smm..... m vtMksraHttsuv toé s« isrlsia. Psiijits Jasu pstosi sal. haaka, ska kM, la «a talas prajmaio v«Ai » •Isri Issiavl«, 'j^; PMIjams laasr ss brssUas vlsgs v vaaks baaka sli krasil jiUo v^JsjSfkSvij». tsr «a« pr..Srbl«s krssUas kajiAlaa hra» tm> Issar tsdl fcrssisvae. Srssjsf « »Jboij. p. Oré*. * »f MM Ummern MN..^ M \ "SSSč L0k0rmwß' " ' • WM. KLAZS INSTITUTE. D«pt. II. Milw««!»», Wk. PROSVETA Chicago, lit •T' - NOVICE p JU- s GOSLAYIJE. RESOLUCIJA LJUBLJAH- SKEOA SCCIJALIBTIdfE-OA ŽENSTVA. 1 ' Na šcnskem »hodu, ki se ja vršil I|. jsn. ▼ "Mestnem doren", jc bila soglssno sprejeta sledeča resolucija Na javnem {enakem shodu v "Mestnem domu" dne 11. jen. 1920. «brano ljubljansko ienstvo \ protsatira najodločneje proti polni nedela v notni me roda ju čiiiflelje** glede ureditve' drs-ginjskega vprašanja ter zahteva: 1 Da se store nsjenergifnejši koraki za pospešitev,^ iznienjsve blsga C deželami, ki «S S nami gospodarsko izpolnujejo, in da se dvigne v notrsnjosti države promet na železnicah. % f[ 3. Da ukrene vlada vse potrebno, ds se dvigne v deželi za vsako ceno industrijska produkcija, /lasti produkcija Železa, slsdi korja, soli in premoga, ter da sc Izkorifgjo .električne naprave v Mjovenlji, ¿i ao d» mslegs že i»- * got ovfjeaf« KLii*>,: i V^VV' i ■ , 3/ Da se izmenja krona eitn ns j preje za «dinar v rasrtierju 1, ker bi vsaka drugačna izmenjava nestalnost «valute povečale, položaj proletsrijata pa po-?> slabšala. 4. Da sa ukrene proti neznosnim cenam sledeči korak; A) t*ri vladi in pokrajinskih o-bi a al i h naj se osnajejo draginj-aki uradi, ki naj dobe pregled ; nad zalogami živil in zasledujejo "nihanje een. flocijslistična strsn-ka naj osnuje povsod dr|ginjskc odseke, v katere nsj se pritegne tudi ženstvo in ksferih nalaga naj bo, iti tem uradom na roko. B) Velike zaldge življenskih potrebščin naj se dsdo takoj pod zaporo, ter oddaja te po. maksimalnih cenah. i , V; • C) V vertiniške svrhe nskopi-čene zsloge nsj se brezpogojno zaplenijo, in brezplačno med najrevnejše sloje porszdele. D) VeriŽniki, to je val nepo-trebni prekupčevslcl naj se bres- » Izjemno IzŽenej? iz mest, da se s tem- olajša stanovanjska beda. . E) Določi' naj ne višina v ' skrajnem slučaju dopustnih trgovskih dobičkov.' Vse te dobi* —i i ■■» ! ii ii u'h«»p»wii. ke presegajoč« rent^W naj sc konfiacirajo in porabijt poro eajo, je Kan zahteval, da mora ekskroaprine ppdpiaati izjavo, da bo nevtralen in da se ne bo me. ¿al v politične zsdeve v Nemčiji. Vojaška straža okrog Bentincko vegs g rs d ii v Amerongenu, kjer jc nastanjen bivši kajzer, je bila zadnjo dni pot rojena. Protimilitairiatična in anarhistična druHva v Holandiji so a-ranžirala protestne demonstracije na 30. marca proti heazollemov na holandskih tleh. -i- POTREBUJEMO navadne delavce za stalno delo; dobra plača, kdor hoče delati pri delk" Pri nas za: « H: t . ' POTREBUJEMO delavec xa delo na lesnem dvorišču (Lumber Yard) in v od- paldranje, samo kol ničarje^ * pomočnika pri strojih, zlagate ta prebiranja, prati okna, voditi elevator, pometati, razlagati ig voaov. Prehrana. Dr. Korofiec je bil pred več česa prchranjevalui minister. Naročal-je kot tak v Ameriki najrazličnejše "potrebščine', ki šc-le sedsj prihajajo v našo državo. Kakor vemo iz pozitivnega vira, je nedavno prispela taka pošiijatev, ki aeve obsega naj- «ijšc potrebščine za naš narod, jc: puder za lepotice, moderce, kravate in tsko robo. Ako nam "Hlovenec" ne verjsme, naj vpraša minister dr. Veljkovlča in Hukšega, ki bodeta za to kot priči navedena.* Marikare. — roparji Pustni večer so porabili štirje kot vojaki msakirani zlikovci za rop pri mlinarici v Selih pri Dobrunjah. Pozno v noč med 10. in 12. uro so stopili Roman RfŽck, ključar garnizijskih zaporo* v Ljdblja-ni, Jože Kosec in brsta Pohutnjk kotmaškare, oblečeni v slabe vo-jaške cunje z revolverjem, sekiro Nova gonja proti Iroem. London. t* V soboto je bilo aretiranih veliko število vodilnih riv-publičanov na Irskem. Naloženi so bHi na ladje in odpeljani na Angleško. Turški parlament je saštrajkal. Carigrad. — Turški poslanci so 20. t. m. zaključili zbbrovanje parlamenta iz protesta proti okupaciji Čarigrada in deportiranju voditeljev nacionalističnega gibanja. Irski župan v Corku ustreljen. London, — V soboto ob eni uri zjutraj je več maskiranrh moških udrlo v stsnovsuje Thoma^a Mc-(lurina, župana v Corku na Irskem. Njegova žena je na zvone-nje odprla vrata in dva maskiran-ca sta jo držala, medtem ko so 6-stali šli V spalnico in ustrelili župana v prsi. V par minulnli Je bil rtrtev. Umor je velika zago-netka, kajti McGurin je bil'št rast ni sinfsjnovec, ki se je' tfdele/il irske revolte leta 1916. in potem je bil dolgo časa interniran ns Angleškem. Entonta zahteva iqgon skakaj-sarja. . f^k Haag, Holandija. — Iz zanesljivih virov se poroča, daninteitta .....i Ilf» hin"!!'i» ........................... POTOP. Zgodovinski •-'roman*-, Spisal H. tlenklewkx. — Poslovenil Podra»skl. immhhmmmmmmmimmmmmim (Nadaljevanje« Blagoatavljal je narod, vojske, prapore, plapolajoče nallk msrvlei; na to jc blagoslovil obzidja in goro, maujše in večje topove, plapolajoče nalik mavrici; ns to je blsgoalovil oddaljene vasi, blagoslovil sever, jug, Vshod in zahod, kakor hI hotel ns vso to okolico, ns vso zemljo rsiprdUtreti moč božjo. lTrs je odbila dve, s procesija se je še mudila na obzidju. Med tem*c jc nskfat neksj zsms->jalo In se začelo gkhati ns obzorju, kjer se je zdelo. ds sc tiks nebp s zemljo in kjer je letala siv-kasts megla. Prlkaxala so se neka bitja, iz poče-tks mrszns, ki ps so postajala čimdalje razloč-nejša. Konečno se nakrst oglasi kriki "Avedjel ftvedje gredo I" Nato naatane tišina, kakor bi vsem nakratt, xavcsal jezik. Hämo zvonovi ao še zvonili. Toda v tišini tadoni močan, toda miren glaa Kordeckf-g» "Brstje, radujmo sel 1'rs r.msge In čudežev se bliža !H A trenutek posneje 1 "Pod tvojo brsmbo sc xstrksmo, o Mstl, Oo-tips in krsljica nsfta!" Mrd tem, lie je švcdakl oblak ir.prenAenil.v ne i x memo kačo, ki ae je plaxila čimdalje hlilje. 2e jedilo videti njeno gromo žrelo. Zvijala se je, rsitesala, časih so se zasvetile jeklene njene • luakiite, časih sopet potemncle s pri'tcm se je tysxils čilAialje bliže ix daljave. Naposled ao gledalci rax .obzidja vse jasno razločevati. Spredaj Je šla konjiča, za njo pešel • vsrk polk poaebej, nad katerimi je štrlil kvišku cel gotd snlie; xa njimi {ta ao se vlekli topnlčsr-jI a nszsj obrnjenimi topovi. I^nobns njih trupla ao ae xlokohno bliščala na sol ne ti. Zs njimi so ropotali po rolmli eeatl voxovi, obloženi a amod-U»kom in vsakovrstnimi bojnimi pripravami. . , (Irofeen, toda mičen je bil poglc preiMafe- v »voje« zadovoljstvo. O triaaHe sa all njlita sa: BOND and SHATiKŠ 8YNDI0ATE, Room 501 300 Broadway, New York, N. Y. Stalno Čisto delo. Dobra plača Prilika za napredek. Oglasite ae pri: HAHH1S BROS. k"1 jfi?v:■ ^;/. 35th and Iron Sla. pri vratih Lumber jarda, upra-šajte za Mr. Sneli. Potrebujemo dekleta nad Iti let atare za delo v čisti tovarni Nobene akušnje ae nc zahtevu V sobotah dopoldne. D. J. RE* A CO., , . Boyd A Locust Sls. , Pittsburgh, I^a. )_ ———————————— potrebujemo delavce za drgnenje stare bsrve z AUTOMOBILOV Oglasite se pri: stavbe motor 0ar 00. 100 West aarfifld Blvd. i Chicago, 111. tališča in najrasnovrst- 5 domaOa zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, Piüta po brasplačni oenik. MATH. PBZDIR P. Ö, Bos 773, City Hall Station, HEW YORK CITY. »*e