17. številka.
Izdanje za četrtek 7. februvarija 1895,
_(v Trstu, v četrtek zjutraj ilno 7 felmivarja 189r> )
Tečaj XX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat ti a ted"ii » (i«*iili i r-danjih nh torkih, četrtkih
i* aobotuh. /jutranje izdunj« izhaja oh S. uri zjutraj, večerno pa ob T. ari vt»<'er. — Obojno izdanje stane: M Jm'.ea d "ee . f. — .HO, izven AvttriJ« f.
it tli m»Hi, . , a.flu , , „ t .— »a pol leta . . . b,— , „ „ a. -aa th» |mo . , „ 10,— „ , , 1«.—
Na naročbe brez prikuene naročnine ae ne jemlje ozlr.
Poaamifr« itnvilko ne dobivajo * ]Tg-■lajal nicali tobaka r lr*tll po 2 nvi ,. ■ aven Trsta po S nvč. Sobotno »operno tadanje f 'lr*tu 4 nf.. izven Trsta S nt.
EDINOST
Oi;U*i ra<'«n« po tarifa t petitu; ia na-dov« i d-halimi črkami te platina ro-tor. kotlk'»r <ih«e*» t ar* tn;h »r«M». 1*0*1 tria u-ilirt 11 re in jamami) v *)•, 4«-ma^l 0((la»i itd. iti računajo po^ ogaSM
V m lopi-i nuj te jioHiljajo uraJniltva : ttllra l atonui it. iS. V«*ko piftiao miri
hiti lr*niii»v*no, k-.r uefraukovana •• ne «pr»| imajo. Rokopiil «• ne rraAajo,
Gla«ilo iloveni
Naročnino, reklamacije in oglat* »pra-ioma Hftmvniiitro ulica Muha* pit-oolo hit. 8. It. nadat. Odprte raklaaatij«^' ao protte poltnina.
licema političnega društva za Primorsko. „r^j.^,..
Resoluciji
vsprejete na shodil volilcev v sv. Petru v Šumi due 2. februvarja 1895.
Zaupnica poslancem
Hrvatski volilci pazinske, tinjanske, žniinj-ske in drugih občin, »brani na shodu v sv. Petni v Šumi, odobrujejo v vsem delo, postopanje in vedenje svojega zastopnika v državnem zboru, veleučenega gospodu V e k o s 1 a v a S p i u č i ć a in tovariša mu, veleučenega goepoda dra M a t k a L a g i nje, kakor tudi delovanje drugih mu tovarišev, postopanje in vedenje drugih mu tovarišev v deželnem zboru v Poreču, izrekajo jim na tem shodu popolno priznanj«, neomejeno zaupanje in prisrčno zahvalo ■ prošnjo, da se tudi v bodoče po svojih močeh in po svoji previdnosti zavzemejo za napredek milega našega slovenskega in hrvatskega ljudstva v Istri.
Z« Jednakopravno«!
Hrvatski volilci pazinske, tinjanske, žmiajske in drugih občin, zbrani na shodu t sv. Petru v Šumi, predlagajo, da se izvede jezikovna ravnopravnost po naredbi gospoda ministra pravosodja o dvojezičnih tablah, pečatih in tiskovinah pri davčnih, carinarskih, poštnih, brzojavnih, železniških in pristaniških uradih, pri c. k. namestništvu in vseh c. k. ravnateljstvih omenjenih oblasti, pod katere vse spadamo mi; da se pri vseh c. k. oblastih, pod koje spadamo mi, s H rva to-Slovenci uraduje ustmeno in pismeno v lir-vatsko-slevenskem jeziku; da se pri vseh rečenih oblastih nameščajo le taki uradniki in njihovi pomočniki, kateri poznajo v govoru in pismu hrvatsko-slovenski jezik in da se morajo posluževati istega se strankami.
Za aploino voMno pravo.
Shod v sv. Petru v Šumi z dne 2 fe-bruvarja 1895 se izreka načelno za splošno pravo glasovanja. Dokler in kolikor se pa to ne more ali noče skoro uvesti v javno življenje, naj se pa odločujoči činitelji brez odloga zavzenieje za to, da bodo volilci kmetskih občin vršili svoje pravo glasovanja direktno in sicer vsak v svoji občini.
Proti sodrgl In deželnozborski večini v Porotu.
Protestiyemo proti brezsramni sodrgi in nje podpirateljem v mestu poreškem, koji nikakor nočejo spoštovati naših dičnih zastopnikov in ki ne spoštujejo niti nas, ki smo poslali iste tjakaj, da se posvetujejo za naše dobro. Protestujemo proti postopanju večine v deželnem zboru v Poreču, ki bi hotela se silo izključiti iz zbornise naš hrvatski in slovenski jezik, češ, da to ni deželni jezik.
V varatvo poslancem.
Hrvatski volilci pazinske, žminjske, tin-janske in drugih občin, užaljeni na svojem
PODLISTEK.
Gradišćarjeva Francika.
(lir. novelienj.
Zmračilo se je. Skozi okno je prihajal vonj dehtečih bezgovih cvetov, pa silna pesem, prihajajoča iz grl vračajočih s* koscev: ,Le nocoj še luna mila, Razsvitljuj mi pot temno . . . !"
Ko je zamrla v daljavi njihova pesem, sklonila se je uakrat Marica :
„Fran, povej mi vse o ubogi Gradisčar-jevi Francki, kije bila prva tvoja zaročenka!
Nikdar mi nisi hotel govoriti o njej,--
danes te prosim, lepo prosim, — pripoveduj mi ... a vse, vse ..."
•Ti prosiš? — Povest o Francki ni vesela, — bojim, da se ti skalć tvoje jasne oči."
če te prosim, Fran?" —
„Torej čuj, kako sem prvič ljubil! A začeti moram prav zgodaj.
narodnem ponosu po divjaških napadih po-reških občanov na hrvatsko-slovenske poslance, obžalujejo globoko, da se ni umelo priskočiti istim v pomoč in jih varovati. Uverjeni pa, da oblasti v Poreču niso v stanu dati dovolj-njega jamstva za sigurnost ter svobodo dela in misli hrvatsko slovenskih zastopnikov, prepuščajo previdnosti teh poslednjih, da-li se hočejo v bodoče udeleževati razprav v Poreču ali ne.
Za gimnazij in uftlteljilče v Paznu; o zemljiški odvezi; za vinogr.dstvo.
Živo so, priporoča in postavlja na srce gosp. poslancu, da se svojimi to\ ariši dela na to:
da se v Pazinu na novo zasnuje gimnazij s hrvatskim učnim jezikom ;
da se v Pazinu osnujeta toliko možko kolikor žensko učiteljišče s hrvatskim učnim jezikom;
da se čim preje reši vprašanje, o zau-stavljenju izterjevanja dolgov na zemljiški odvezi;
da z ozirom na klavzulo o vinu vlada stori one korake, koje je predlagal shod predsednikov gospodarskih zadrug in deželnih in državnih poslancev dne 7. novembra.
V varatvo duhovifiini.
Zbor protestuje proti napadom besedami, dejanji in v novinah na duhovščino ter poživlja poslanca, naj se zavzame za to, da se bode strogo postopalo proti napadalcem na duhovščino.
Proti razdeljenju občine pazinske.
Mnogi občinarji pazinski s pripadniki drugih občin, zbrani na shodu v sv. Petru v Šumi, protestujejo proti razdeljenju občine pazinske, namerovaneinu in predlaganemu po deželnem odboru, ker je to razdeljouje nepotrebno in škodljivo,
Politiške vesti.
Deželni zbori. Deželni zbor sile/, i j-s k i so zaključili predvčerajšnjem. — Deželni* zbor m e r a v s k i jo vsprejel soglasno zakonski načrt o uvedenju drugega deželnega jezika na realkah. Vlada se poživlja zajeduo, naj premišlja o tem, da-li ne bi bilo uvesti tudi na gimnazijah drugi deželni jezik kot obvezni predmet. Istotako je knezoškot' K a h n predlagal v deželnem zboru koroškem, da se na celovški višji realki uvede veronauk. Ta predlog so izročili deželnemu odboru v dogovarjanje m deželnim šolskim svetom. — V deželnem zboru š t a-j e r s k e m je predlagal naučni odsek, da se za poskušnje uvede kurs za poučevanje v slovenskem jeziku. Kurs naj bi bit brezplačen, in, ako se »ponese, naj bi imel pravicu izdavati državnoveljavna spričevala. V de-
„Dvanajst let sem bil star takrat. Skupaj sva hodila k pokojnemu očetu v šolo — v četrti razred. — Ona je bila najboljša in najnadarnejša učenka, jaz pa najboljši učenec. Kazloček je bil samo ta, da se je Francika učila radovoljno in iz golega tekmovanja s tovarišicami, dočim seni bil jaz lenuh, kateremu je morala čestokrat pomagati očetova palica in zapor „ob suhem kruhu in vodi."
Oče je bil sila strog učitelj, a ljubil me je bolj kot ptuičico svojega očesa, bolj kot vse na sveti, dasi mi tega ni izdal sam nikdar. Kadar me je moral radi discipline in ravnopravnosti kaznovati z .ostrim" zaporom, tedaj mu je bilo vselej hujše pri srci kot meni porednemu razposajencu. Molče iu brez teka je sedel pri obedu, grbančil svoje visoko čelo, rohnel nad bratci in sestricami, a srce ga je bolelo, ker je moral zgoraj t prvem nadstropji, baš nad njegovo sobo, sedeti zopet njegov prvorojenec, njegov ponos in nada. „ob suhem kruhu iu vodi". — Kako
želneni
za
vspiejeli napravo
zboru kranjske m r» predlogov finančnega odseka zavoda za gluhoneme,
Državnozborska volitev na Dolenjskem. Pri dopolnilni volit vi za skupino mest in trgov na Dolenjskem na mesto odstopi v-ega p osi. Nukljeja pričakovati je hude volilne borbe, kajti g. Višnikar ima dva protikandidata : grofa M a r g h e lij a in prof. Tom o Z u p a n a predsednika družbe sv. Cirila in Metoda, dočim seje tretji protikandidat, višjega deželnega sodišča svetnik dr. Vojska odpovedal kandidaturi. Ne treba naglašati posebno, da so vse naše simpatije na strani gospoda Zupana. Gosp. prof. Zupan je kre-menitega značaja in popolnoma uezavisen. Idejalno narodno mišljenje tega kandidata nam je porok, da bi isti — ako bi bil izvoljen
—	posvetil vse svoje sile blaginji naroda slovenskega. Tega moža opazujemo že dolgo pri delu za narodno stvar in sodba naša je le ta, da je mož vreden popolnega našega zaupanja. V take ro!;e smejo volilci brez vse skrbi izročiti mandat, kajti gotovi so, da se jim isti povrne čist in neomadeževan.
Za splošno volilno pravo. V Lvovu so delavci demonstrovali dne 5. t. m. za splošno volilno pravo. Pri nekem shodu so označili to pravo kot glavno zahtevo delavstva. Po dovršenem zborovanju so se podali pred mestno hišo, kjer so priredili demonstracijo v prilog svojim zahtevam.
Poslanska zbornica ogeraka je odklonila predlog, došel od skrajne levice, da bi se odpravilo drugo leto službe jednoletnih proatovo^cev in je vsprejela na to zakon o kontigentu novincev. — V Bonyhadu je bil izvoljen državnim poslancem minister za notranje stvari Pere zel. — Sodišče je obsodilo poslanca Kornela Abranyi-a na 8 mesecev ječe iu na zgubo dostojanstva za tri leta radi nasilstva proti oblastim.
Vollinc korupcijo najgrše vrste se hoče poslužiti sedanje srbsko ministarstvo. Seveda : por< dilo se je iz nezakonitosti in take hoče vzdrževati svoje življenje nezakonitostmi. Ministarski predsednik Kristič je izdal namreč okrožnico do prefektov, v kateri jim nalaga, da naj vsprejemajo v volilne liste . . . tudi take osebe, ki ne plačujejo predpisanega davka, ako je možno r a č u n a t i n a nje; nasprotno pa je izpustiti osebe, ki sicer plačujejo predpisani davek ako vlada ue more računati nanje. — <> Nikolu Kristidu je sicer že znano, da ume napraviti iz volilne pravice — karikaturo! Slavni Milau je res lahko ponosen na svojega pomagača.
Vojna med Kitajem in Japonsko. Japonci nadaljujejo energično — vspodbigeni po dosedanjih velikih vspehih — ofenzivo proti Kitajcem. Komaj so dobili v svoje roke
rad bi mo bil izpustil iz zatohle sobice, — toda ne, sin mu je bil v šoli le navaden učenec, žal, jeden najueposlušnejših učencev !
—	In tako sein moral presedeti svoje štiri ure, — a ne ob suhem kruhu!
Moja mamica je bila taka, kakoršne so vse slovenske matere. Zaljubljena je bila v sinčka, in najboljih koščeki so bili vedno tnoji; bila je slepa iu gluha za vse moje napake, saj je videla v meni vedno le svoj kmalu vresničeni vzor: svojega Francka v svetli masni obleki! — In kadar je tako-le molila v cerkvi na koru, dočim je poleg nje igral moj oče na velikih 'orgijah, tedaj ni pozabila nikdar pristaviti: ,še jeden očenaš in jedno češčeuoinarijo k presveti Trojici, da bi podelila Francku pravi razum iu pamet, da postane kdaj „gospod*! —
Taka je bila moja mati. Zato pa se je zgodilo vselej, kadar sera tičal v .ostrem" zaporu, da so se, ineJ tem ko je strogi oče spodaj žalosten in .jezen obedoval, odprla
važno postojanko Vai-Hei-Vaj, že so napadli trdnjave na otoku Linkungtao, nasproti Vai-Hei-Vaja.
Različne vesti.
Dr. Laginja pred tvojimi volilci. Minolo solmto je poročal dr. Lagitija svojim volilcem v KaŠteliru, v nedeljo pa v Karojbi. Udeležba je bila na obeh krajih velika in častna za dičnega Laginjo. Na shodu je bilo toliko navdušenje, da se je gospoda v Matovunu zareano bala resnih demonstracij, kakor je poročal tržaški ,11 PiccoloV Gospoda so se bali — brez potrebe. Da so zborovali ,Pic-colovi" pristaši, potem bi bila seveda opravičena taka bojazen. Kaj čeino: gospoda sodijo tudi druge \jndi — po sebi!!!
Razume se ob sebi, da prinesemo obširneje poročilo tudi o teh dveh shodih.
Nov odvetnik. Tukajšnja odvetniška zbornica vpisala je med svoje člane novega odvetnika g. Otokarja B e n v e n u t i j s.
Porotna razprave v Trstu. Letošnje pomladansko zasedanje porotnega sodišča prične dne 21. marca. Predsednikom določen je dež. sodišča predsednik g. Ur banci c h, njegovima namestnikoma pa dež. sodišča svetovalca gg. Legat in vitez Ni-d a m I e n s e k i.
Za Svetoivanako podružnico družbe sv. Cirila in Metoda in sicer v namen, da ista postane pokroviteljica, nabrale so se o priliki stanovitve konsnmnega društva pri sv. Ivanu dne 2. februvarja sledeča svote: Pri nagovoru g. Jdenarničarja 7 kron 20 stot. solza radosti starega narodnjaka tiodine je ganila tako, da >e j1 drugi pot nabralo zopet krone Co .stot.; Ostanek pri plačilu računa 3 krone; ud, ki pri plačilu računa ni inifl drobiža 1 krono; g. N. N., ki je p'a-čal pred računom, je ostala 1 krona; Neimenovan gospod istega dne popred 1 krono; g. N. N., ki je bil tirjan po pomoti, 1 krono. Skupaj 17 kron 80 stot.
Tu se vidi, da je društvo v pravih narodnih rokah. Živeli!!!
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti darovala g. Janko Šumi 3 kroni in g. A. Hrovatin 40 stot. — Dne 2. t. m. v Hojanu darovali so g. Fr. Dollenz 1 gld., g. Jos. Pertot 1 gld„ g. Turk 1 gld.
Volitev na Dolenjskem. Prejeli smo nastopni dopis: Velikim zanimanjem sem pte-čital Vaš uvodni članek „K a n d i d a t j e za državni zbor". Govorili ste mi od srca: mi ne trebamo v državnem zboru samo talentov iu zasebnih poštenjakov, ampak trebamo veliko bolj jeklenih značajev, nedostopnih raznim, našemu narodnemu programu nasprotnim vplivom, onim uplivom, ki nam pač tu pa tam ponujajo jedno roko
vrata moje zatohle sobice in skozi nje sla se pokazala skledica najboljše juhe in krožnik s prikuho in najlepšim kosom mesa. Kj, dobra, predobra je bila moja mati ! — Ker se je to vedno ponavljalo, zvedeli so za to vsi moji najporednejši tovariši, ki so delili z inanoj „ostre" zapore ter se zategadelj vsikdar razveselili, kadar jih je zadela usoda z manoj vred; saj so ve leli, da jim ne odidi delež mojega kosilca! —
Tak sem bil torej tedaj, ko sva bila tovariša z Gradiščaijevo Franeiko.
Bila je nežno, sloko dekletce kot vosek belega iu gladkega obrazka, malih, ozkih rokic, rujavih očij in las. Ker je bila njena sestra 5i velja, je imela vedno čedno i u ukusno krilce. Oče njen je bil grajščinski pisar iu nadzornik graščinskega mlina in /.age. Imela je torej nekaj gospodskoga na sebi, v čemer se je odlikovala med vsemi tovkrišicaini, ki so bili umazane iu strgane.
(Dalje prib.)
kako — malenkost, u nam v isti hip 7. desetimi lokanji podirajo velike stvari. Glej 14 ga gospoda šnkljeja, kako se jo včasih krepko potegnil za jezikovno ravnopravnost, a je pozabljal do>ledno, da j« jezikovno Tpra-šatije le del narodnega v p r a a a n j a: za manjšo stvar s« je potezal, veliko, in glavno, pa je zanemarjal! Od gospoda Šuk-Ijeja ne le ni bilo pričakovati krepke inicijative za obrambo in uresničenje naših narodnih idejalov, ampak še Škodoval je na to stran često, dasi morda ne iz slabega namena, ampak v svoji veliki zavisnosti od raznih uplivov. Kdo se ne ' spominja onega glasovitoga govora o „dveh strujali* v politiki Jugoslovanov? Kdo ne ve, kako so nasprotniki naši kovali kapital iz nepremišljenih besed Šukljejevih in kako «o izvajali i/. teh bes«-d dokaze, da so Hrvatje in Slovenci
—	panslavisti ? ! To vam je bilo obrekovanja na vse strani, na široko in na vzgor!!
1'rav ste imeli torej, da ste odklonili kandidaturo Višniksrjevo, dokler ne dobimo jamstva, da z izvolitvijo tega gospoda no dobimo zopet š n k ljej a v novem in morda še poslabšanem izdanju.
Toda : nune ni zanimal samo Vaš članek, ampak zanimali so me tudi argumenti, koje je navel Vaš ribniški dopisnik v prilog kandidaturi g. Višnikarja. Čudni argumenti to!
Vaš dopisnik je precej trdo prijel „grofe in viteze*. Iiobro. Mi soglašamo žtijim: takim gospodom se navadno ne poljubi vnemati in pthati ne za koristi plebejskega niroda slovenskega. Ali, ali-----ali ni g,
Šuklje, ta prvi uzor g. Višnikarju, v kritičnem trenotku ost a vil svoje „plebejske" tovariše ter se pridružil iz vestnim „grofom*, „potomcem nekdanjih mogotcev*? !! Poslancu ne zadošča, da je „plebejec" (to je: veren sin svojega roda) le po rojstvu, ampak on mora to svoje „plebejstvo* kazati tudi t dejanji. In zato ne pozabimo nikdar gospodu Šukljeju, da je se svojo slovensko četico podprl one, ki so nam v svoji teanosrčni skrhi za svoje stanovske svoboščine in prednosti ustvarili zistem, o katerem je trdna naia vera, da je načelno nasproten „plebej-skim" težnjam naroda slovenskega.
Vaš ribniški dopisnik je bil jako nepreviden se svojimi argumenti, sicer ne bi se bil obrnil proti kandidaturi dra. Vojske z božanstveno najivnim zatrdilom, da ta poslednji lahko preživlja svojo rodbino se svojo penzijo. Za lioga: mar m eni g. dopis-n i k, <1 a p o s 1 a n c i zato h o d i j o n a l> un a j, da 1 a g 1 j e p r e ž i v I j a j o s voje r o d b i n e ? ! I Jaz bi rekel ceh«, da je tem bolje, čim več zasebnih dohodkov ima poslanec, kajti čini ugodnejšo je gmotno polo-ženje poslaučevo, tem svobod ne j i in nezavisneji je isti.
Na frazo o „hrupnih kričečih" odgovorili ste že Vi, gospod urednik, lakonično in lapidarno z imenom Laginja!! Ne, ta blaga duša, ta trezni mož, ta računajoči misli
—	— — ne, tako ne izgledajo »hrupni kri-čači*. In vendar kolika razlika med t^n možem in pa dvornim svetnikom Sukljaj nn v vsem njiju mišljenju in v njiju težnjah!! ! Nanos iu Triglav se približata morda kedaj drug drugemu, ta dva moža pa težko kedaj.
Povelj! Vaša sodba o kandidaturi Visni-karjevi je tudi naša sodba.
n Hrupen kricai!.*
Statistika tržaška. Od 27. min. m. do 2. t. in. rodilo se je v tržaški občini 157 otrilk («1 možkih in 70 ženskih). Poleg teh bilo je ti mrtvorojenih. Umrlo je M oseb (45 možkih in 48 ženskih). Z oziroin na število prebivalstva pride 30'0fi nirličev na vsakih 1000 duš. — Zdiavuiški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja škrlatiee, 4 si. divice, 7 si. jetike, slučajev vnetja Kopnih organov, 2 si. kapi in l slučaj nenadne smrti.
Občni zbor Rojauskega posojilnega in konsumnega društva vršil se je rainolo nedeljo zjutraj v društvenih prostorih v Hojami. Udeležilo se ga jo 101 udov, 15 poslalo jih je pooblastila, l'o preči tanju zapisnika občnega zbora lanskega leta, po izvolitvi dveh overovateljev zborovega zapisnika in skrutinatorjev, odprl je predsednik >r. .1 ust i1 i š č a n e c zborovanje, konstatujoč zadostno število zbranih. V svojem nagovoru se je spominjal delalnega in rodoljubnega odbornika pokojnega Antona Skabarja, kateremu je zbor zaklioal „Slava", zahvaljuje
listom „Edinost*, „Naša Sloga", „Slovanski Svef in „Slov, Narod", in dr., ki so rado-voljno in zastonj priobčevali poročila, tičora se zadruge, omenja potrebe, da se društvena pravila premene tako, da izpadejo posojila ter se društvo spremeni v samo konsumno. Konstatuje sicer napredek zadruge \ minulem letu. a vendar je tretjina vseh udov, kateri se ne poslužujejo v društveni proda-jalnici. Upa v boljšo prihodnjost ter poziva navzoče, naj vsakdo napravi svojo narodno dolžnost ter širi lepo idejo koneumnih zadrug.
Obsežno poročilo tajnika g. Đremica poroča zboru o delovanju društva v obče in predstojništva posebe v minolem letu. Pred-»tojništvo imelo je 25 odborovih sej, v kojih se se obravnavale društvene stvari ; dolgo v noč smo često bili skupaj, da smo po dobrem pomisleku in debatovanju ukrenili, kar bi moglo društvu koristiti. Hvala trudoljnb-ueinu odboru, sestavljenemu iz većine starejših, modrih možakov in unetili rodoljubov! Omenja posebno truda iu skibi g. predsednika, ki je bil vsikdar prava duša celokupni zadrugi (zbor zakliče istemu ,živio"). Konstatuje, da vsa društvena podjetja lepo uspevajo ter hi ista leliko tembolj, ako bi vsi udje vršili svojo dolžnost. Ker sedanji odborniki po triletni dobi danes odstopajo, priporoča navzočim, da si izvole vestne in dobre nastopnike.
Iz Jptnega poročila posnemamo, da je imela zadruga v minolem 1. 1894 — 50.139 gld. 92 nč. dohodkov in 49.874 gld. 79 nve, stroškov; torej 100.014 gld, 71 nvč., ali za ,' 18.375 goldinarjev več, nego v prometnem letu 1H93. Zadružnikov ostalo je koncem 1894 leta 189. Pristopilo jih je leta 1891 — 25, odstopilo pa 30. Vplačanih deležev ima 225. Vsi deleži in obroki znašajo 7710 gld. 17 nvč Minolo leto imelo je društvo 92(> gl. 30 nvč. čistega dobička; rezervni zaklad znaša koncem lela 1170 gld. 30 nvč. Odkar društvo posluje v 3 V* letih, imelo je vkupo preko en četrt milijona prometa. To sporočilo se je enoglasno odobrilo. (Daljo prih.)
Mednarodni ulomljevalci. V poslednji številki našega lista priobčili smo med najnovejšimi vestmi brzojavko iz Budimpešte, katera poroča, da se je tamošnji policiji posrečilo prijeti razne članove mednarodne ta-tovsko zvezo, kateri tatovi so vlomljali v raznih velikih evropskih mestih iu vselej ukradli izdatne svote denarja ali pa vrednostnih predmetov. O tej „zvezi" prinašajo Budimpeštanski listi obširne podatke, katerih pa ne moremo priobčiti niti v izvadku, kajti kakor smo omenili že zadnjic, vrši se preiskava tudi v Trstu. Omenjamo le, da so doslej zaprti trije lopovi: Dimitrij Papakosta, Simich in Matej Stalio. Poslednji izjavil je s prva, da se zove Assedakis, toda pozneje je priznal, da se imenuje Stalio in da ima svojo obitelj v Trstu. Prijeli so ga bal v trenotku, ko se je hotel odpeljati v Trst. Stalio stanuje v Trstu v ulici Molino a Vento hSt. 15. Star je 4u let; ima ženo in šestero otrok, kateri vsi živijo v veliki bedi. Pristo-Kojen je v Hvar v Dalmaciji. Poslednji čas bil jo brez službe; hkrati pa je povedal svoji ženi, da je našel službo kot popoto-valni zastopnik neke velike tvrdke in od te dobe bil ji! češće odsoten iz Trsta, toda je prihajal sem ter tje obiskat svojo rodbino Ubogi ženi seveda se niti sanjalo ni o tem, kakšno „službo" ima lopovski nje soprog. O predvčerajšnji hišni preiskavi na tukajšnjem stanovanju Stalia našli so baje več pisem, katera ga jako kom primi tuj ejo, in pa omot, katerega je bil doposlal svoji ženi, da ga odpošlje na Reko. Žena ni znala, kaj je v omotu, policija pa je našla v njem ogerskih
—	seveda ukradenih — kolkov za 170 gld.
—	Vsi trije zaprti doslej tajijo, no menda jim to malo patnaga. Pri Papakosti našli so različnega tatinskega orodja. V kratkem pridejo v Budimpešto zastopniki sodišč vLvovu na Dunaju, v Pragi, Monakovem itd., kajti tudi v teh mestih ulomili so poslednja leta neznani tatovi, kateri so izvestuo v zvezi z omenjeni tremi „mednarodnimi" lopovi. Zadnjič in sicer po noči na 31. decembra min. leta ulomili so v Budimpešti v neko toba-kamo in ukradli kolekov za več sto gld. Tu poslednja tatvina pripravila je Budimpe-štansko policijo tatovom na sled. — Morda doznamo v kratkem kaj o oni tajiustveni tatvini zlega spomina — katerih žrtvi sta bila menjae Bolaffto in pa tukajšnja ces. kr. pošta.
Ponesrečil na lovu. 451etni kmet Fran Vata iz IUizeta šel je predvčerajšnjem doma na lov. Pomeril je na nekega ptiča in sprožil, toda plitka razletela se mu je v roki. Leva roka je grozno razmesarjena, a tudi desno lice mn je hudo ranjeno. Ponesrečenega kmeta pripeljal: so v tukajšnjo bolnišnico.
Lakoničen župan Dne 5. t. m. odposlal je župan mesta Lowestoft nemškemu cesarju to-le brzojavko: „Pričeli smo nabirati denar za one ribiče, ki so rešili več popotnikov ponesrečenega parnika „Elbe". Hočete tudi Vi kaj dati?" (Le\vestoft. je pristanišče v angleški grofiji Snftblk na vstočni obali Angleške. Mestece ima okolo 20-000 prebivalcev. Urcdn.) Ne znamo, kaj je odgovoril cesar Viljem na to lakonično brzojavko.
Zavdajalka Joniau. Te dni sporočili smo med na jnovejšimi vestmi, da je sodišče v Ant-verpenu obsodilo na smrt gospo Joniau, ker je baje zavdala trem svojim najbližjim sorodnikom, da si prisvoji ogromne svote, za katere je bila zavarovala življenje istih. Joniau (izgovori : Žoni<>) vedno in vedno trdi, da ni kriva groznih hudodelstev, zaradi katerih so jo obsodili. Dne 5. t. m. hotela se je usmrtiti v ječi; obesila se je namreč na robec, kojega si je bila zadrgnila okolo vratu. Na vso srečo opazila je visečo neka usmiljena sestra pravočasno ter prerezala robec. (V Belgiji vršijo usmiljene sestre v ječah za ženske službo čuvajic. Uredn.)
Sodnljsko. 1 "letni Fran Argon, klesar iz Trsta, pristojen v Rihenberg, in loletni klesar Ivan Oberster iz Trsta, pristojen v Planino, dobila sta predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem zaradi tatvine in zaradi prepovedane vrnitve v Trst: Argon 8 mesecev in Oberster 7 mesecev ječe. Dne 27. decembra min leta ulomila sta namreč v podstrešje hiše št. 2 v ulici Chiozza ter ukradla 2 svetiljki za petrolej, vredni okolo 7 gld. Tatova zasačil je po naključju polic, olic. g. Ti c v ulici Arcata, ko sta ponujala ukradeni svetiljki na prodaj.
Policijsko. Organi policijskega komisari-jata v ulici Scussa zaprli so 261etnega zidarja Antona Ferlugo iz Sv. Ivana, ker se je nevarno pretil ženski A. M. — 27letnega kurilca Alojzija Pelpiera iz Rovereda zaprli so, ker je pijan razgrajal iu se grozil ljude m na ulici Aciiuedotto. — Po noči na včeraj ukradli so neznani tatovi velik sod, ki drži nad 3 hektolitre. Ta sod ležal je pred gostilno v hiši štv. 5. ulice Punta del Kumo. ('udno je vsakako, kako so mogli tatovi ukrasti tak sod, ne da bi jih bil kdo opazil.
Koledar. Danes (7): Romuni d, opat ; Ri-
hard, kralj. — Jutri (8.): Janez Mat., spo-zuavalec; Juvenci, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 20 min., zatoni ob 5. uri 8 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 0 5 stop., ob 2 pop. ( 3.8 stop. O.
Najnovejše vesti.
Pariz 6. Predsednik senata Challemel-Lacour posetil je včeraj avstro-ogerskega poslanika grofa Wolkensteina.
London 6. V poni. zbornici obžaloval je danes minister Hareourt smrt carja Aleksandra 111., kateri je toliko pripomogel za ohranitev miru. Govornik se nadeja, da je ta ljubezen do miru prešla tudi na naslednika IJverjen je, da danes vsi vladarji in vse vlane iskreno žele miru.
London 5, Glasom brzojavke, do de Lloydu, našli so pri Sautlnvortlni vrečo št. 1 za poštne stvari na potopivšein se paruiku Elbe.
Carigrad 0. Do sedaj so konstatovali 0 slučajev kolere, dva s smrtnom izidom. V Peri se do včeraj tii dogodil noben slučaj
Xr|(ovlnuk« brzojnvk«.
Baiiapoita. Pstilil rt CII upornimi H 55 u-r.o Fni'IUI'h t.u joson 1 sU5 <> KiJ do (1.90 Ovo* /.h mlad R.O'J n.Oi Iti nova 6 28 -5'49. Koruza za maj-juni tl'18-6'19.
Pinjiic« nova o.I 7* kil. f. S'&&—H'60. u<l IS ML f. rt 60- 6'fift, tri SO kil. t. « «5—6 70. od SI kil. T. «70 -6 75 ođ «8 kl!, tor « 75—«sO.
lečnionHHO 8'lf) ; proso 6'20—6'80.
P Se niča: Slabo ponudili*. povpraStvanj« iloliro prodaja SO.000 uit. utot. Vrome: mrzlo
Priga. Noru'inir.mi sladkor >.* februar f. 12 20 mam 12 U5 Nova k.impaiija 12-H9. jako stalno 1" u Jraljo.
l'rajiu. Ontrifu^al novi, postavljen t Trat
ii, h car.no vred, odpoSiljatov proooj f, 28 .25 -2D Febr.
Avg.f 29.jO---.— Coikmssi" zn folirunr-marc 2^.(0
—*—. Cutvorin ca febr, 30"75. V glavah Uedih) z.* februrar 30 2r>
Hivre. K n t <i V-miIo* >foi> 1 avorig<* z* februvar 95,7fi. za juni 94 !•>.
Ba niturj. StiiitnH doml avcrani) r.n marc 77.25 m.ij *!j 7f> aepteuili 'r 75'—.
Dun^jika bona
ia«a
Državni 'to'g i papirju B , » sreliru AT*trij*k.i r^nta r ilain , H t kronali Kreilitno »k«-ij* . . , London 10I.M. . . . Napoleoni .....
100 mark .....
100 italj. lir ... .
fabruvarj«
	daa«w
. 100.80	100 Ali
too-s»	100 AS
. lift-Te	185-7*
. 99 25	•920
. 41* —	41A-H0
. 124.20	1S4 80
	
. «0 70	60 67'/,
. 4« «5	4« «5
Zahvala.
Vsem onim, ki so nama skazali svoje sočutje povodom smrti najine hčerke
NATALIJE,
izrekava tem potem svojo zalivalo. V Trstu, dne 6 februvaija 1895.
Katarina in Maks Cotlč.
ZAHVALA.
Poitpinani ocJbi«r .IMnlskogu podpor, druitra" izreka tu javno, naj t opičjo zahvalo Tržažkemu Sokol u za dovoljenje društvenih prostorov pri gltivnih plesnih vajah Oh jednem ixr«ka isti prisrčno zahvalo vBPm gospicam plesalkam in gospodom plesalcem, ki so lako izborno plesali narodni ples „Kolo* i to v narodnih oblekah, kar je dalo društvenemu „velik.-mu plesu" res slovanski znaCaj, Blednjii'- se zahvaljuje na obilem trudu g. plesovodju Fr. Babu dru.	ODBOR.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
£ "S
N
cd
'55
■ mam
re
3
N
I
3
3-
R DIT M A R, TRST
Piazza Ponteroaio 6*
Itobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvafkavcu") v Tritn,
uIIoa ■olltmvlo it M
toči kolikor v gostilni, tolikor pri vesetioali v sokolski telovadnici, vedllO lt prlltBl TlCkVlkt, Fr vtika ln kraika bala ln 6rsa vina. — Sladki riasllng v steklenicah, in modro fran-kinjo. vsakH stekloniia drli 1 lit r in valja (50 novi1.— Postrežba je po&tona, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi, toplini ia mrzlimi jedili.
Priporoča so rojakom v Trstu in s delal«. Toči vino tudi družinam 4 nvč cenej*, ako se odvzame najmanj 5 litrot.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
h
H
<
m
5
<<
M
CC
w
K
tr
o<
o
3'
O ac H
Ž 5
m
>v P3
O
(Jj H C
R. Ditmar, Trst
Piazza Ponterosso 0.
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.