JMruH Mat*. 458. flNfllHL V umni, v irtello, Hm 18. toteitn 19«. Caaa 4 vturl«. - UHllRXUIL irntranja Itdaia v L|m»lIaaJi vte lcto...............K 1*— Dol leta...............•» »'— četrt leU...............h «•— na mesec...............» * *«* Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vra&Ja D edaištve: Kntilovt ilict $L 5, (f priMičji le?t), IclcfM it U. Idutfa YMk dan ^JutntJ. PiiMirai itevflfca 4 vlurl* talenti: 65 01*1 Uroka petit vrsta 14 vin. Pri veOmtnl lnserdil po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve nvo&rise ae ne otira. Jmtru|a ft&4a|* po pošti za Avstro-Ogrsto: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9*— cetrt leta...............„ 4-50 na mesec................, 1*60 Im inozemstvo ćelo leto...........28— OpravaiitT«: KaafUvi ilica 5, (ipodij, dvorište levo>, telcioa št.tt. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu". Afera nepotrditve ljubi janskega župana II ribar ja. , S. — Dunaj, 18. decembra. Današnji »Slavisehe* Tagblatt« se v uvodniku peča z afero pos lanca Hri-barja ter konstatira ob>odbo, katero je izrekla včeraj zborniea nad vlado in kranjskim deželnim predsednikom barunom Sch\varzein. Li^t opozarja na dejstvo, da so kršćanski socijalisti in pa Nemci glasovali proti reso-lueijam Trcsič-Pavičića ter poudar-ja, da eelo pri tej priliki nišo mogli zatajiti svojega naroduega sovi-nizma. Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstrijo. S. — Dunaj, 18. decembra. Vlada bo aktivirala, kakor se sedaj oficijal-no razglaša, trgovinsko pogodbo med Srbijo in Avstrijo na podlagi pooblastilnega zakona, tako da bo ta pogodba stopila s 1. januarjem 1911 v veljavo. Eksportni akademik! — doktorji. G. — Dunaj, 18. decembra. Vče-raj dopoldne je bila posebna deputacija eksportnih akademikov pri nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, kate-remu je med drugim razložila, da je potrebno, da se eksportnim akademi-jam in njih slušateljem da tuđi na zunaj značaj visokih šol, oziroma slušateljem doktorat trgovske vede. Nadvojvoda Salvator je deputaciji obljubil, da se l>o za eelo stvar interesi ral in je v svojem govoru prii>o-znal, da je to v interesu razvoja av-strijske trgovine in da se bo tuđi za to zanimal, da se ta zadeva prav kmalu resi. Hrvaške opozicijonalnc stranke. X, — Zagreb, 18. decembra. Včeraj se je vršila tukaj skupna kon-ferenca meti srksko-hrvaško koalicijo, kršćanskim i socijalci in Starče-Vićanci. V ponedeljek se bo to v prešanje definitivno resilo in sicer ne-jkvs redno pred zajedanjem hrvaškega sabora, ki se snide, kakor znano v to-rek. Srbsko . hrvaška koalicija in priprave strank na Hrva&kem. X. — Zagreb, 18. decembra. V ponedeljek zvečci* se vrši plenarna konferenca srbsko-hrva«ke koalicije, v kateri se bo določilo nada!jnje po-stopanje v hrvaškern saboru. T, __ Zagreb, 18. decembra. Socijalno - demokratična stranka pripravlja na dan, ko se skliee hrvaški sabor, veliko manifestacijo za uved-bo splošne in enake volilne pravice. Avstrijsko društvo za boj proti rako. S. — Dunaj, 18. decembra. Vce-raj popoldne se je tukaj ustanovilo avstrijsko društvo za boj proti raku pod predsedstvom barona Eiselsber-ga. V raznih provincijalnih mestih se ustanove podružnice tega društva, katerih zastopniki bodo obenem elani centralnega odbora. Na avstrij- skem jugu so dosedaj elani tega odbora: sanitetni referent pri tržaškem nainestništvu dr. Celebrini, dalje sa-nitetni referent dr. Giovanovieh, v Ljubljani pa vladni svetnik dr. Zu-panc. Od slovanskih članov tega društva je imenovati profesor ja na češki univerzi v Pragi Ulava in znanega lvovskega kirurga Rudigiera. Anglija in Nemeija. M. — London, 18. decembra. Z ozirom na zadnji govor nemškega dr-žavnega tajnika Kiderlen - Wiich-terja se pojavljajo vesti, katere sve-tujejo, da naj bi se Nemeija in An-glija zbližale ter pričele misliti na restringiranje pomorskih vojnih pri-pravljanj in pomnoževanj. Spor med Vatikanom in šaškiui dvorom. A. — Rim, 18. decembra. Vatikan je zavzel v znani aferi saškega princa, ki je kot duhovnik nastopil proti katoliški duhovščini, zelo oštro stališče. Pri saškem dvoru pa prevla-duje mnenje, da tako oštra kritika ni bila umestna in da vsled tega narae-rava opustiti šaški dvor vsak stik z Vatikanom. Vsled tega se je bati, da bo spor med saškini dvorom in Vatikanom trajen. Ponarejevalee dokumentov Vašlć pred sodiščem. T. — Belgrad, 18. decembra. Obra vnava proti ponarejevalcu dokumentov Vašiću je odrejena na 22. decembra. T. — Belgrad, 18. decembra. Ker je obravnava proti falsifikatorju dokumentov \'ašiću tajna, je zaprosilo avstrijsko poslaništvo v Belgradu sodišce za tlovoljenje, da sme poslati k obravna\ • svojega zaupnika. Zarota proti sedanji turski vladi. M. — Berolin, 1S. orov v njegovi vili ter ga postaviti zopet na turski pre-stol. Vlada je pa o tej stvari bila pravočasno poučena ter je odredila najstrožje straže sultanove privatne vile. Nov ruski poslanik v Parizu. M. — Pari«, 18. decembra. Ruski poslanik Izvolskij, ki je došel v cetrtek semkaj, je bil vceraj sprejet prvikrat od predsednika franco»ke republike Fallieresa. Med nagovori so se ponavljala zatrjevanja, ki naj bi utrdila najlojalnejie še za nadalje prijateljsko raemerje med Francijo in Rusijo. Vlhar v Canalu la Maiiehe. M. — L—d—»18. decembra- Vceraj je razsajal v Canalu la Manehe strahoviti vihar. NemSka Udja »Preus0en« je bUa teiko po&kodovana kopaliftca ob južni obali 00 moeno pofikodovana, I* juine Anglije se br- zojavi ja, da je tam velika po voden j in da je morje izstopilo. Mnogo inetet in vaši je v nevarnosti; voda šc ved-no narašča. A vtomobilska ne^reea. S. — Neukirchcn, 18. decembra. Kakor se je popoldne izkazalo, jx>lo-/aj pri ponesrečeni dunajski ijrralki Ferron vendar ni tako zeio nevaren, kakor se je popohh o njem mislilo in se proti večeru položaj kot tak tuđi izboljšal. Morile*- gospe Hoffinann prijet. M, — Berolin, 18. decembra. Snoci fH^iKK-i se je policiji vendar posrećilo ujeti doljro časa neznanegra berolinskeg-a morilca, ki je v zadnjem času umoril ero^po Hoffinann, katera afera je vzbuuila veliko senzacijo. 0 delu za slovansko vzajemnost. Te dni je imel v »Slovanskem društvu« v Petrogradu prof. J. P. F i 1 e v i ć govor o slovanskih strem-ljenjih. Rekel je med drugim: »Kaj je s Slovani, ali imajo kake skupne interese, ali so v položaju, da tuđi uveljavijo te skupne interese? Ta vprašanja se nehote vsiljujejo človeku, ko razmotri va položaj slovanskih narodov. Zgodovina slovanskih narodov je povest velikega trpljenja. V prošlosti so Slovani veljali za sužnje. Naši sosedje Nemei še sedaj zro prezirijivo na »manjvredno slovansko žensko raso, ki baje potrebu je za življenje vodstva moškega ger-manskega elementa. Mnogi so prepričani, da se izkaže Rusija v neizogibni borbi z zapadno Evropo, ki jo je napovedoval že Da-nilevskij, za kolosa na glinastih nogah. Nemci delajo brez ceremonij na nničenju narodov slovanskih, Slovani pa se temu z uspehom ne morejo postaviti v bran, ker so med sabo ne-edini. Ko je leta 1907 nemški kancelar Biilow predložil parlamentu auikon o razlašoevanju poljskih zemljiše na Poznanjskem na korist Neracev, in ko je bil ta zakon tuđi sprejet, se je polastilo Poljakov in vsega slovan-stva veliko ogorčenje. V tem razpoloženju so jeli Polja-ki obraćati oči na Rusijo ter nagla-šati potrebo tesne združitve slovan-akih narodov. Ceh dr. Kramar je vsel to stvar v svoje roke. Takrat so se dr. Kramar, Hljebovickij in Hribar na-potili v Petrograi da bi isposlovali rusko-poljsko zbližanje. Poljaki so na u»ta poslanca Dmotgkeffi iijavili, da spreme* ne svoje stališče nasproti Busiji in da so voljni bres pridrikov se spora&u-tneti b Rusi. Na praškem slovanskem shodu se je položil temelj rusiko-poljskemu zbližanju. Na tem shodu se je zdelo, da ni mogoee dvoniiti o odkritosrenosti Poljakov. V Pragi so Rusi iz carevine in iz Avstrije tvorili tako, kakor Pol jaki, eno edinstveno delegacijo. Tu se je tuđi konstatiralo, da znači ojačenje Nemčije in poraz Rusije — smrt slovanstva. Zbližanje slovanskih narodov bi se naj jelo izvajati v prvi vrsti na go-sjK>darskem polju: snovati bi bilo treba slovanske banke, širiti sokolsko idejo ter delovati za čim najtesnejše stike med slovanskimi kulturnimi napravami. Tako je nastal neoslavizem. Pražkemu kongresu je sledil sofijski, ki pa ni imel več tistega obče-slovanskega značaja, kakršnega je imel siuvaiijski siiod v Pragi. Poljaki so zopet spremenili svoje mišljenje ter so odpovedali svojo udeležbo na slovanskem shodu v So- fiji. Malo po malo je prišel na po-vršje avstroslavizem. Nesoglasja so se pojavila v sa-mem ruskem taboru, Poljaki so »a-stopili proti Dmowskemu ter zavrgli ideje neoslavizma. Meseea marca leta 1910. je Poljak Starzinski proglasi I, da obsto-jita dva idejala slovanstva: — moskovsko slovanstvo — mrak in nasil-stvo, zapadno slovanstvo — luč in svoboda. Ako se vse to trezno preudari, se mora priti do zaključka, da grozi slo-vanstvu nevarnost ne od verskega razkola, marveč pred vsem od raz-kola idiejnega.« Profesor F i 1 e v i ć je naprtil vso krivdo, da je zastalo deln glede zbližanja slovanskih narodov, naprednim svojim sorojakom in Poljakom. Kdor pa objektivno motri položaj in kdor je poučen o vseh fazah slo-vanskega gibanja, ve, da pade dober del krivde glede tega, da so izostali plodovi novoslovanskega pokreta, prav na ruske slovanofile, ki se ne morejo ali nečejo prilagoditi novo-dobnim idejam, ki so gonilna moč novoslovanskega gibanja. Somišljeniki profesorja File-viea so tišti, ki so nasprotni vsakemu poštenemu sporazumu med Poljaki in Rusi, oni so glavni podporniki ruskoga vladnega sistema, ki zre spas Rusije v rusificiranju Poljakov v. kraljestvu Poljsikem. Ako bi stranke desnice v Rusiji v eminentno obeeslovanskem interesu vplivale na rusko vlado, da bi jela postopati nasproti Poljakom v resni-ci bratsko, bi bilo hi po ma rešeno perece vprasanje slovanske vzajem* nosti. N 2al, da tega v bližnji bodočnosti še ni prićakovati. Zato sa todi ni nadejsti, da fe v doglednem času rodile sad no^o* slovanA« ideje. * Politično in prosvetno društvo am Krakovo ih Trnovo priredi danes ob 3. popoldne v go-stilni gosp. Antona Steinerja na Opekarski cesti shod narodno-na-prednih volilcev in volilk krakovsko-trnovskega okraja. — Na shodu go-vorita deželna poslanea dr. Ivan Tavcar in dr. Triller. — Vo-lilei in volilke, vsi na shod! Klerikalni narodnjaki. O obravnavi, ki jo je iinel v pe-tek ]>red sodisčem y Kranju znani klerikuhii veljak Tomaž Pavšlar, smo zo poručali. Ta obravnava je bi-la zanimiva tiuli za to, ker se je iz-kazalo, tla ima ta klerikalni »narodnjak« — neinškegra pra\ nejra zastupnika v (vsebi odvetnika dr. Val-lentschagrjra, ki je Pavšlar ju tuđi šest uvi 1 častim izjavo v blaženi nem-sčini. Dasi je bil dr. Yallentscha&£ v Kranju, vendar je prišel k mzpravi Pavšlar sa ni, inenda za to, tla bi ne prišlo v javnost, kdo je njegov pravni zastopnik. Sieer pa je končno čisto vseeno, ako ima klerikalec za svojega pravnejra zastopnika nemške^a ali klerikalneredlog>. To so narodu jaki ti klerikalei! Obravnava Skerlj-l*lut. Veeraj dopoldne se je vršila pred civilnim sodiščem razprava na tožl>o Slavoja Škerlja proti Milanu Pintu. Sodišče se je izreklo za nekompetentno, eeš, da spada sporna stvar pred obrtno sodišče. Pravda se bo torej nadalje val a pred tem sodišeem. Napredno politično in izohraževalno društvo za kolizejski okraj priredi danes, dopoldne ob 10. pri »Novem svetu« javen shod, na kate-rem bodo govorili £. dr. Ivan T a v -e a r ter ££. profesor R e i s n e r in Ad. R i h n i k ar . — Somišljeniki, pridite polnoštevilno na shod. Zborovanje poštnih ofieijantov. Na Dunaju v hotelu »Post« se je vršil dne 13. decembra zvečer sijajen shod poštnih adjimktov, ofieijantov in aspirantov, kateremu je prisostvo-valo nad 500 udeleženeev raznih post-nih organizaoij in med njimi tuđi zastopnik i post ne uprave. Oeravno je bil omenjeni dan popoldne v parlamentu poslanca Pacherja nujni pred-log glede od prave in prehoda te uradnisike kategorije v staa deželno-knežnih poštnih uradnikov enoglas-no sprejet, vendarle se je shoda udele- žilo tuđi več poslancev raznih političnih strank in narodnosti, ki so se toplo zavzeruali sa upravičene zahte-ve zborovalcev. Drugi dan se je vrsi-la na iatem prostoru delegacijska konferenca, ki je trajala nepreneho-ma od 10. depoldne do 71/4« »veoer. Bilo je navsočih okrog 00 delegatom iz vaeh delov monarhije. Tuđi Ljub-ljaneani so bili zastopani po svojem odposlancu. Kar se tiče nujnega predloga poslanca Paoherja, bodi ome njeno, da se je ta po aoglasnem sprejemu v zbornici, odkasal v na-daljnje obravnavanje odseku za državne nastavljence. Tepena pevca pesmi »l>ie Waeht am Rheiu«. Iz Kamnika nam pišejo: Velika Nemca pred bogom in ljudini »ta fi-nančni komisar Rischavv in tlavčni asistent Kraeker. V svoje vseneiu-štvo sta tako zaverovana, da mislita, da smeta v Kainniku pocenjati, k|ir se jima zljubi. Tako sta na prinier ne davno tega i>onoei junaško popevala jk> ulieah znano vseneiuško peseni »Die Waebt am Rhein«. To je neka-tere Slovence, ki so prišli mimo, tako razjarilo, tla so jih javno oklofutali. Dasi sta bila ta junaka oklofutami in je bil eden izmed njih ćelo »Car-niolec«, ki haje tla nekaj na tksebno čast, vendar ni m>beden izmeti njih tožil. Zakaj ne? Ali sta se gospoda morda zbala, tla se bo pred sodiščeiu dognalo, tla sta pela >vDie Waeht am RheiiKs ? Kolikor vemo, je ta dogotlek znan finančni oblasti, vendar pa leta mirno pusti oba imenovana uradnika v Kamuiku, tla^i sta postala tu zaradi le afere docela nemogoea. Stavka v St. Janžu končana. Stavka v premogokopu v Št. Janžu na Dolenjskem je končana in sieer z zmago slovenskih delaveev. lVemogokopiia družba je nainreč ugodila vsem itak skrajno skromnim zahtevam delavstva. Ves čas, dokler je trajala stavka, je bilo v St. Janžu 14 orožnikov. Ker pa je vladal med stavkujočhm ves eas vzoren mir in red, nišo imeli orožniki niti v enem slučaju prilike, da bi intervenirali. Kakor čujemo, je stavka povzročila premogokopu i družbi okroglo -0.000 kron škode, ker je tlelo toliko in toliko dni jHKrivalo. Od prte prodajalne. Urarske in optiške prodajalne bodo danes dopoldne in popoldne od-prte in sieer z ozironi na božične praznike. »Znamenje časa«. Pod tem naslovom je pisal »Slo-vene<»« nedavno tega uvodnik, v ka-tereni se bridko in pikro i>ritožuje ter preliva krokodilske solze, osvetne vladar je, oe#arje in kralje! Sedaj pa toži cerk-veni škofov »instrument«, da se na papeievo pritožbo radi sovraŽne^a govora od strani rimskega župana N at hana (Zida) na prvih mestih ka-toliških vladarjev — niti o* ndffovar-ja! Grof Aehrenthal je dobil radi tega od ljubljanskega škot'ovega glasila »baje« neizrekljivo »ilolg nos« — in čuje se, da ga je to tako u žalilo, da je hodil nekaj časa |h> samotnih ulieah državne stoliee — za topljen v sainomorilne misli!! — Ali šali) na stran! Mi imamo v mLslib drugo »znamenje Časa^< - namreč na-rodln* papeževega »Motu proprio«, vsled katerega je vsem katoličkim duhovnim pastirjem, stojećim v de-janski službi strogo prepovedano \h>-čati se z gospodarskim i jM>dvzetji sploh in deja-nsko st^ urieleževati ta-kih tlruštev in organizacij, ki imajo opraviti z denarnimi sredstvi! Ra-dovedni smo, kaj bo ukn^nil škof Bo-naventura radi onih duhovnikov, ki stoje na čelu ali pa so elani raznih denarnih podjetij? — Zeleti je» naj bi se oglasil v našem listu kak stro-kovnjak o tem vprašanju! Iz sodne dvorane. Okrajao sodi&fe Ijubijanfikfi. Obrekljive čevljarice. Nedavno je prišla k Mariji Polaj, prodajalki čevljev, neka zasebnica, Jera Traven po imenu, kupovat par oevljev. Kraa-1 ii nato je rekla, da ji manjka trideset kron. Ko so to slišale druge čevljarice, med uji ni i neka Marija Kos, Terezija Zeleznikar, Marija Lauter, Anton in Marija Šolar, Ivana Blaž in neki Frane Prešeren, so hitro ob-dolžili Marijo Polaj in njeno sopro-dajalko Elizabeti) Lederer, da sta ti dve ukradli zasebnici Traven denar. Kakor so iz]K>vedale priče, se je med njimi naj!>olj odlikovala Marija Kos, ki je med drugim tuđi rekla proti Polajevi in Ledererjevi: »Proklete babe, glih vidve ste denar vzele!« — Obtoženke vsa obrekovanja tajijo. — Sodišče je prisodilo Mariji Kos štiri ora, Te režiji Zeleznikar, Mariji Lauter, Ivani Blaž in Antonu Šolarju po dva dni zapora, Marijo Šolar in Franea Prešerna pa je oprostilo, kor se jima ohrekovanje ne more direktno dokazati. Obsojenoi SO »e vsi pritožili. VmeŠavanje v policijske posle. Dne 14. novembra t. 1. je bil »Slovenski Narod« zaplenjen. Polirijski agent Jožef Gruden je imel tedaj na-logo, pobirati iztise našega lista po različnih gostilnah in trafikah. Tako je prisel tuđi v gost i Ino k Vi ran tu na Sv. Jakoba trgu in zahteval ca&opis. Natakarica Fani Mlakar pa mu je rekla, da sploh ne ve, če je list že kdo prinesel. Gruden potrdi to pod službeno prisego, trdi pa tuđi, da je uavzo-*i gost Franc Sešek rekel deki i Ani Slak, naj list skrije. Priča Ana Slak izjavi pod priftego, da ji Šeftek tega ni nikdar rekel, da pa je Fani Mlakar list ikrila pod omaro. SodiŠoe je Se-Ska oprostilo, Fani Malkar pa ohso-dilo na 10 K globe. Pa je gdč. Fani vzlie temu vrlo dekle. Mlad cvet. Anton Mikolič, po-sestnik v 2elimljah in njegova žena Uria sta včeraj stala pred tukajš-njiin okrajnim sodišeem, tožena, da »ta obdolžila 141etnega Franea Mav-ea, da jima je ta kradel hutare. ()h-toženca pravita, da sta pregledala stopinje, ki so se vtisnile v blato in te so bile popolnoma enake nogi Frane^t Mavea. Tam pa, kjer so se stopinje začele, so bile butare razmetaiK*. Oče Mavčev pa izpove i>od prisego, da takrat, ko st* je po navedhi obtožen-eev nahajal tat na delu, sploh njegov sin ni šel iz hiše. Zagovornik oheh obtožencev predlaga priče, ki bi dokazale, da je fant tatvini jiodvržen. Teinu se ustreže in priča Friderik Vieenta i>ove, da mu je nekoč Franc Mavc ukradei srebrno verižico, ki jo je nato prodal. Nadalje izpove priča Janez Podlogar, da je videl Mavca na župnijskem zemljišču delati škodo in puliti drevesca. Zastopnik predlaga še nove priče, ki pa nišo navzoče in vsled tega se razprava preloži na 22. decembra. Vsekakor bo nadaljevanje razprave zaniinivo, ker bcnle najbrže prišel Frane Mavc na zatožno klop, ne ]>a prvotna ob-dolženea. Zvita tatica. Delavčeva žena Ivana Miklavčič je naj)ravila ovadbo, da so ji bili nedavno na Karlovski cesti v neki prodajalni iz kor^ ukradeni trije dueati zaveznic za oevlje. Kmalu nato je že stražnik tatico dobil. Ta je rekla, da se piše Ursa Zajc in da je doma s Police pri Višnji Gori. Nato so jo izpustili, ker je morala stvar priti pred sodišče. Ko se je včeraj vršila tozadevna razprava pred tukajšnjim okrajnim sodišeem, je Ivana Miklavčič spoznala v na-vzoči Urši Zajc popolnoma drugo osebo, ki ni bila popolnoma nič identična s pravo tatico. Zvita tatica se je namreč poslužila tujega imena, da se je tako izmuzala. Vendar se ji najbrže to ne posreći in bo gotovo k malu prišla v roko pravice. Urša Zajc je bila seveda, ker ni ničesar zakri-vila, takoj oprošeena. Zopet v mesa van je v nradne |km*- le. Dne 14. novembra t. 1. je bil zaplenjen tuđi »Slovenec«. Policijski agent Jožef Gruden je prišel tega dne LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R, (Dalje.) Lizika se je zganila. V hipu ji je bilo jasno, da si mora Julo pridobiti za zaveznico. Ah, Jula, je vzkliknila, ko bi se posrečilo dobiti dokaze, a prave, res-nične dokaze, da ni Svetlin /astrnpil moje sestre . .. Vašo sestro je zastrupila Elvira, je z nekako srditostjo izjavila Jula. O, če bi bila pri obravnavi Valjavka vse i>oveo nagrado. Ni mi za denar, če sem prav reva, je srdito rekla Jula. Le Elviro hočem zadeti in ce mi bodete pomagali, mi ni treba nobene nagrade dati. Dobro, Jula, je hitela izjaviti Lizika. Obe imava isti namen, delajva sknpaj. jula — kje se pa klatiš 1 Ta klic stare Valjavke, ki se je prikazala izza soeedne hiše, je naredil konec pogovoru med Liziko in Jnlo. Lizika je pobrala svoje slikarske priprave in se naglo pošlo vila od Valjavke. Pojutrišnjem pridem zopet, je rekla Lizika. Tega naznanila se je Valjavka tako nstraitla, da za slovo od Limike m mogla ziniti nobene be- Pojntrišnjetn priđe sopet, je skoro jokaje savidihnila, ko je bila liisika ie davno odšla in teikih ko- rakov hitela v svojo sobo, kakor hi se morala že zdaj skriti pred tem obiskom. Prisedši domov, je Lizika naglo spisala kratko pismo na Elviro ter poslala hlaj>ca v soeedno vas, kjer se je bila Elvira zopet nastanila v hisi svoje tržaške sestrične, v hiši, kjer je preživela najslajše ure svojega življenja. Bilo je že temuo, ko je dobila Lizikino pisemoe. I Ljuba Elvira! Napravive vsaka | pol pota. Pričakujem te nocoj točno ob 10. pri kamnolomu. — Lizika. Še dosti pred določeno uro je bila Elvira pri kamnolomu. Upanje, da izve kaj ix>sebnega od Lizike, jo je gnalo uaprej in prišla je skoro do konca pota, ko se je priplazila Lizika. Molče sta se objeli in poljubili. Ah, Lizika, ti gotovo nekaj veš, kar meni še ni znano ... Bodi mirna, Elvira, je rekla Lizika, in pojdive v stran, da bi naju kdo ne videl ali ne ališal. Sedli sta na skalo, druga tik druge. Elvira, je prva povzela Ludka, meni se zdi, da Valjavka pri obravnavi ni vsega povedala, kar ve. To mislim tuđi jaz, je odgovorila Elvira. Od obravnave sem je vsa pre-menjena in boje se, da zblazni... Ti to ie veš! se je začudila Lizika. (MU* prlbodnjtc.) uvečer med drugim tuđi v jrostilno pri »Zlati ribi« in zahteval list, ka-teregra je ravno bral trgrovski eotrud-nik £. Josip C. Gruden stopi k njemu. in zahteva list. Gosp. C. pa se je temu uprl, ker, kakor pravi, ni poznal Grudna iu ni vedel, da je »Slovonec« konfisciran. Jožef Gruden pa trdi pod službeno prisego, da je takoj, ko je stopil v lokal, povedal, da je list zaplenjen. Na podlagi njegove izpo-vedi je bil g. Josip C. obsojon v globo (5 K. — Upajmo, da bo Gruden kmalu avanziral. Bojevi ta fanta. Dne 1. decembra t. 1. so pili v Švigljevi gostilni v Bre-stu Anton Rozinko, Anton MiheliČ, Anton Lužar ia Tone Japelj. Ko so bili že vsi malo nadelani, sta se spr-la Rozinko in MiheliČ, toda Lužar in Japelj sta ju pomirila. Nato so vsi zapustili gostilno. Komaj pa so bili na cesti, že si skoeita Rozinko in Mi-belič v lase, se vržeta po tleh in va-ljata. Med tem je Rozinko vidaril Mi-heliča z neko stvarjo po čelu in mu pr izađe jal 2 cm široko rano, MiheliČ ga. je pa močno opraskal. Lužar in Japelj ne vesta natanko povedati, kdo je bil hujši, ker je bila tema. So-dišče je prisodilo vsaJcfenu obeh pe-telinov po dva dni zapora. Ni kradel. Jakob Juznik, kočar v Vrnjeh pri Litiji, je nedavno tega sekal les v gozdu Franca Kebra. To-žen je vsled tegra radi tat vine. Izgo-varja se, da mu je Keber sam dovolil sekati suh les v njegovem gozdu. Za-slisani Frane Keber pravi, da mu je to res dovolil, a že pred tremi leti. So-tlišče je bilo ninenja, da je to Kebro-vo dovoljenje veljalo tuđi po treh le-tih, ker Keber ni pozneje tega nik-dar prekiical. Vsled tega je bil Juznik oproščen. prepovedalo se mu je pa nadaljno sekanje lesa v Kebro-vem gozdu. Jezična kmetica. Frančiška Pe-trit\ 57 let stara, omožena kmetica iz Rogatcu. je bila tožena zaradi ume-šavanja v službovanje orožnikovo, ko je ta hotel aretirati njenegra sina. Rekla mu je: »Vi nimate pravice, mojega sina sekirat* in t'iksirat*!« in ko jo je orožnik vprašal po imenu, je rekla: > Kaj vam mar, naj se pišem, kakor se čem!« Zaslišani orožniški stražmojster vse to potrdi, na kar je bila Frančiška Petrič obsojena na 3 dni zapora, katerega je z malo kislim obrazom takoj nastopila. Razne stvari. * Češki jedi Ini list v parlament-ni restavraciji. Dne 13. t. m. se je po- javil na inizah pariamentne restavra-cije na Dunaju poleg* nemškeg-a tuđi tVški jVdilni list. Ko hi Slovani tuđi na drugih poljih dosezali uspehe s tako lahkoto in tako hrez hrupa. Si-cer pa ostane 13. deeember 1910 za vedno zapisan v z^rodovini avstrij-skega parlamentarizma kot velepo-lneinben dan. * »Revolucija« v ubožnici. V neki ubožnici na Angleškem so se te dni ubožci uprli. Nišo hoteli jesti ov-sene kaše in so začeli inetati po oskrbnikih nože, vilice, žlice in krož-nike. »Revolucije« se j« udeležilo 350 mož. Uprava ubožnice je poklieala na ponioč 40 i>olicajev, ki so jih pa »revolucijonarji« tuđi sprejeli z vili-eauii in nozi. Slednjič se je vendar posrećilo napraviti mir in aretirati 86 najhujših rebelantov. In tako se jo »ovsena revolucija« v u)x>žnici še dosti hitro končala. * Zanimiva najdba v starem di-vanu. Zadnjič je dobil inizar Rosler v Li bere u star divan v popravilo. Ko ga razdira inu pade iz njega hranil-nična knjižica Iiberške meetne hra-nilnicc, glaseča se na ime Marije Altmannove, ki je zdaj stara 73 let in stanuje pri svojih sorodnikih v Linču. Na to knjižico je bilo prvotno vloženih 191 gld., pred 37 leti je *nlo dvijrnjenih 100 gld., ostanek 91 #ld. pa je med tem narasel na vsoto 800 K. Knjižico so seveda isrocili gospe Altmannovi, ki je mislila, da jo je izgubila. Poštenemu najditelju je gospa darovala 50 K. * Ehrlichov serum v praških lekarnah. Zadnjo sredo so praške le-karne dobile prve poAiljatve Eturli-ehovega seruma »Salvarsan«. Župnik in kuharica pred sodiftem nuli umora tete — Slovenke, v. Cerkovnik Kovačević je na to nadrobno slikal nemoralno življenje župnika Tomaševića in Antonijete. Rekel je, da sta živela kakor moi in žena. L. 1903. sta ga poslala v Zader po babico Lučo. To je pripeljal po uoči v Poleš-nik, a v Zader se je vrnila tuđi ponoći Na povratku mu je rekla: »Bog se jih usmili, kaj delata! To je že drugi otrok.« Na to mu je pripovedovala, da so nekoć v župnišcu vrgli že ene-ga Antonijetinega otroka v strani-šče. Takrat, ko je bila babica v Po-lešniku, je videl v Antcnijetini sobi okrvavljeno perilo, zelnato listje in telo deteta. Kasneje so ponoći to te-lesce zakopali na dvorišču. Mesto, kjer so zakopali dete, je označil sod-ni komisiji in le-ta je našla na dotič-nein prostoru otročje kosti. Župnik Tomašević je hotel i meti razmerje tuđi z mlajšo Antonijetino sestro Marico, ki jo je imenoval »pu-pico«. Toda Marica ni marala zanj ter ga je vedno oilgnala, kadar se ji je približal s pohotni ini ponudba-nii. To je župnika silno ježilo. Ker je tuđi Marieo hotel na vsak način imeti, je njega nekoe poslal v Bribir, kjer je haje neki kmetič znal delati »ljubavne leke«. Ta mu je dal stekleničico, v kateri je bila bela te-kočina in tri zrna pšenice. To čarobno tekočino je župnik vlil v vino, ki ga je pila Marica. Ko pa jo je na to naskočil, da bi se mu vdala, je ostala prav tako nedostupna njegovim željani, kakor preje. Župnik je bil vsled tega silno razjarjen in je preklinjal kmetica, ieš, da ga je vS svojim »čarobnim le-kom« o^leparil. Nekoe sta župnik in Antonijeta njega poslala v Zader s tremi recepti. Z vsak im receptom je moral iti v drugo lekarno. Ko je prinesel te te-koeine doniov, sta jih župnik in Antonijeta zmešala ter jih vlivala v jed Ani Rančigaj. Ko je imela Marica neko usno bolezen, je rabila kot zdra-vilo neko tekočino. Ko je Marica ozdravela, sta vzela to tekočino Antonijeta in župnik ter je vlivala v kavo Ani Rančigaj očitno z namenom, da bi jo zastrupila. Xa izvajanja Kovačevića sta župnik in Antonijeta izjavila, da Kovačević laže in da sta popolnama ne-dol zna. Xa to je Kovačević vzkliknil: »Če hi bila ona bili zaslišani orožniki, Bjeladinović, Kalajzić, Kraljev in Šegvić, ki su bili v Poleš-niku takrf?, ko je bila umorjena Ana Rant iraj. Izpovetlali nišo nioe-sar bistven^ga. Priča Kojo Bogunović je izpove-dal, da je >il 1. 1906. zaprt v isti čelici s Kovačevićein in da nm je le-ta pripovedoval, da je ubil Ano Rančigaj po prigovarjanju neke »Tunije-te«. Kovačević je takrat tuđi rekel, da inu župnik ni prigovarjal, da bi izvršil umor, vendar pa je vedel za vse. Priča ve, da sta Kovaoeviću po-šiljala pisma v ječo župnik Tomašević in Antonijeta. V enem izmed teh pišem je bilo tuđi rečeno, naj molči in da bo dobil lepo veoto denar ja. — Zaslišati bo treba še nad 100 prič. I^«JM<1J tm •đcoTOTml «n4alfcz Raato PMlotlenkk. KJe naj kupujeni dobre ure lm zlatninot Težko je med mnogimi oglasi ur, ki vsi svoje ure hvalijo za najboljše, pogoditi, katere ure «o prave. — Priporofiati je omj. bral-cem, naj »i zastonj dajo priposlati oenovnBt gvetornomaiie in pošten© tvnlke sa ure Maks Boknel, Dunaj IV., ifargareteMtraafie 27/68. Tam bodo Tselej poMeoo postrefeni. Kado-«taja ilnjii^hiTi ■ iiift^f1^"4"* in ima-ločnim nafllorom tforaifaj& firme. Borana poro6ila. DmmJ, 18. decembra. Včerajfinja bona Je bila v boljšein raspoloženju kakor petkova, ker so te vesti o cesar-jevi bolesni iskazale kot popolnoma neresnične. Nekoliko okoren promet je bil le ▼ internacionalnih papir-jih, to pa s ozirom na blišajoei se ul-timo. Dobro so se tržile inozemske vrednosti, specijalno so turske srećke pridobile 4 K; borza je končala z vztrajno tendenco. Od avstrijskih rent je bila avstrijska zlata renta za 10 vinarjev višja, devize pa so bile slabe. IfabUaaaka .Kreditna banka v Ljubljani«. UraM fctfil iiaajskt Mru 17. deceakrt Itli 4V. nujevi renta .... 9365 9385 4*2% srebrna renta .... 97 55 97 75 4«/t avslr. knMUka rcnU . . 93 50 93 70 4% off. „ . . 9195 92 35 4V# kraniako deielno poao)Uo 96•— 97 — 4»/, k. o. Mke đei. banke . 94 — 95 - Sreflie li !. 1860 •/. . . . 227 — 233 — M .• -IW4..... 326- 332- „ tlake...... 160-- 166- M lencljske I Udaje . 301- 307- 11 „ . 293-50 299 50 u 0«Wkc hlpotećnc . . 258— 261 — „ don. komunalne . . 538 — 548 — M avstr. kreditne . . . 539- 549 — M ljubljanske .... 9675 10275 „ avitr. rdeć. križa . .1 97- 103- t, ogr. „ „ . . 67 — 73 — N baafllka..... 46 - j £2 - „ turfke...... 262 ! 265 - Ljubljanske kreditne banke . 470 ~ i 471 — Avstr. kredltnega zMvodš . . 669 75 670 75 Diinajske bta&e družbe . . SS5 50 556 50 Južne zeleniće..... 118- 119 — Državne ieleznice .... 749 50 750 fO Alpine-Montan..... 769 25 770 25 Češke aladkorne družbe . . 262*- 267-- Zlvnosteaake banke .... 278 — 279 — Cekini........ 1137! 1139 Marke........i I17 525 117 72- Frankl........ 95 15 95 30 Lire......... 94 90 95-;0 Rublji.........253 75 254 50 Žitna eene v Budimpeiti. Dne 17. decembra 1910. Ttrsiln. Pšenica za april 1911 . . za 50 kg 10 88 m » oktober 1911. . za 50 kg 1060 Rž za april 1911 .... za 50 kg 7 80 Koruza za ma] 1911 . . . za 50 kg 5 60 Oves za april 1911 ... za 50 kg 831 Cftktl«. 5 vin. ceneie. Anton Šare mm. to*m ma a. 5, ■ m* Uhu riki (mpnti ilmi pik) pm ftiante wm utičem^ ukip 182 oprem za neveste« DancL iie 18. L ■. Mpolliu ie ^_ ^fc ^^ A"% „Angleško skladišče oblekM 0. Jernatovič Ljubljana, Mestni trg št. 5. MM ■IH n ^nng Drafdtin Jmnn __ ta ajni Mcm itortm najtopleje znano tkalnico li pisano in platneno blago Brat je Krtjcar, Dobruška, šte-vilka 9213, CeSko. Pre4no sploh kaj naročite zahtevajte bogate zbirke imenovane firme, ki se Vam dopoiljejo zastonj in post ni ne prosto. Vsakđo se prepričaj in po-izkusi. 167 Ceaiki s kaleaarjeai lastoaj ii tHtaiae arasIL 1045 to! Kdor želi iacti iobro aro, aaj Mbteva z zaamka JHIIH" ker te are m bij- bolj trvetae ii aataačse, dobe se Pr. Čudna urarju In trgovcu v Ljubljani. Delaićar ia zastopaik ivicarskia ttvara itUaioaM f Biela ia Qeao?i. Dhaait prsUni, hrlllantL Sv«i«vn# znano najftnatfsa blago ao najnlAjla oinah. Brađje a domato pate. Kladivo. M, | Uleti mvHs io I zijuteso dobri kakavosti I v lepi skrinjici, ki je pripravna za obe- siti na steno, pošilja proti povzetja zi 2K80« F. Vejdelek, izdelovalec orodja, Bfevnov pri Pragi. 274 Varstvena znamka: i Sidro. 179 V ■ > £ioiment. Capsici comp. Nadomestilo za Pl-OPOil« s sidrom priznano izborao, bolečtae tolažcčc ia odvajalno mazilo ob prehlijenja itd. po 80 h, K 1 40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaćega zdravila naj se jem jejo le originalne stekle-nice v škatljicah z na&o varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. RichterlaTa ltkarna pri wZlatem levuM f takt EliSfiu i i wn Bol ininovo leto pri poroda drogerija jfoton Kane IMftt titariu tta It. 1 najvetjo zalogo najfiaejšita parfamov in mil ter toaletnih ffciactev tazemskih in iioiemskih tvrdk. (i vse pttftttBM Ni« * ^aaft S ••■*• JC i* Buflilka s stolpnim «««»«&«««>*■• zvonom z «««• ™ItBB a z Toit e nr\. ' Kakovost !. vrste, 3 oteži. ! s prekrasno omarico Iz Bar. bije ćele in pol ure. budi x , orehovine. 75 cm vis., bije trojnim stolpnim zvoncem ctle jn p^j nTtt \fU^\ m jgTa stekJcn kazalnik lepo po- najlcpšC giasbene komade liran okrogel okvir, 30 cm J \. . R . „ ,. premera . . . K 6 — i ob Po'J«1*1^"1 č**u * l4— z svetlečim se ka/. „ <>-5« l«a br« glasbe s okrogla ura, 8 dni stolpnira bitjen k 10-— idoča.....••-- i Nengajajoće se v 8 đneh franko in oepoškodovano vzame nazaj in denar takoj vnte. 3 leta pismene garancije. Pnra in najvefija maloga ur Maks BIK Dunaj IV.. Margaretenstr. 27 68. Zahtevajte moj veliki cenovnik s čez 5»*0 slikami. ki ga dobi vsakdo franko in zastonj. 101 Ker smo svojo veliko, novo tovarno opremili z najnovejšimi stroj i, dobavljamo posebno lahko v priznano najboljst izvedbi pariluke za klajo tnunuflakle M\M s bili sirove ali emailirane, 216 sUaiOMudce 9 reporaislce > stroja — drobilnike sesalke za gnojoico i kakor vse druge poljedelske stroje v najnovejii in najboljši konstrukciji. PL Mayfaitb A Col DDnai II., Tabontrasse 17. Zahtevajte obsežnecenike ! zastonj in poštn prosto. Zastopniki in raz- proda{alci sa iičejo! i ■; ------- —<: Noben Slovenec, ki priđe na Reko ne sr^e iti v drug hotel nego v slovanski 11 HOTEL BONAVUL Vodita ga vrla Hrvata g^. Niko in Teodor Mateljan in ima izvrstno kuhinjo, izborno vino, ter vrlo dobro pivo, puleg tega pa 56 zračnih in v vsakem pogledu čistih rnebliranih tujskih sob. — Hotel >toji v mirnem kraju Reke, blizu parobrod, postaj in kolodvora. &f Priporača se ^VŽ I yWL Kristolič-Badar Stari trg žt. 28, Ljablfana, nasprotl Zatočnika. ^| PV Zadnja moda *9B i BLUZE KRILA FINE KOSTIME — NOČNE HALJE i na novo vpeljane9 krasne VRHNE JOPE — PLASCl — PELERINE v vsakem blagu, barvi in ffaionl, tuđi po meri. ftV Najflnejše in kompletne "^t^ ' OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE tl^T ln krstna oprava. *^WI \ Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice s \. In vsako drugo modno In drobno blago te solidnih toTarvn /C\> %>\ W PO najniiji cenl. "M s^* i ^V PošUJam na lzblro tndl po poštL S4P „Tn8Ysko - obrtna taita v Liiii" reflstrarsna satfrapi s aaMtoalai |s—tieei Mi PRM: idakmin lOa 11 usmii ibm niti Spreitai vloge na knjižice ter jih obrettujc od dne viofe do dne dviga •• tVs*/«; rentnl davek plačujc zadruga sama. — Sprejeaa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje patojlU na najrazličnejše načine. — ■avaotsai aientslnloa: zamenja tu] denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirjc, srečke itd. Nakaziia v Ameriko. — Esktattira trgovske menice. — Preskrbaje vnovčenje menic, naka^nic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišća. — Izdaja nakaznice. Vsa aojasaila $c dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. tu Ma ir rak dan lumin el 9. ti 12.. popoinse ti). u i Izredno velika zaloga. naiboljše ike, 1 I * cl* 254 dobavlja specijalna tovarna za zimsko-iportae potrebičine U. lana i. Freistaltl S. li., Moravsko. lajvečja tnana te vnti na kontiaeDtu. Zabtevajte zastesj najecvejSi tenik !t. 21 Drože (kvas) I === iz tovarne =^== ulnskegfl cueta In drož v Račjem (Štajersko) 249 priporalamo nakina. ker m eUe kot najlieljie in gajtoefrsjie znane, i Ustanovljeno 1833. G.ToptianuCo. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in | železolivnica i Dano] Xk aadronstr. 159 fjraie za spocialiteto: polfie jarme vseh vrst za parne in vodne žage, krše stroje za obdelovanje lesa I krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-ljenje (Frasma^chine), stroje za luSčenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti^ preratanl stroskor oblsk inienlrja saston]. 192 Član dunajskih in berolinskih pre-voznikov pohišha. — Sprejema vse v spedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih patentovanih pohlštvenih vozeh na .-. vse kraje, tuđi v inozemstvo. .*. Spedicijsko podjetje Bavanla dvor if|€ flf rDl l u I inhljam BafarsM dm UaMflienletallN JUlI. JllLHLJ I Itjllllljlllll Uanljtii liti im Sprejema na zalogo razno blago, po-taištvo itd. Krasna, snha in čista skla-dišča so na razpolago. — Nabirahii promet Dunaj-Ljnbljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. Moj zastopnik na Dnnajn je Karl Lawt. špediter, Dnoaj 1., Schulhof Jtev. 6. ===== Leta 1878. ustanovljena dolniika družba ========= Kranjska stavblnska družba v Ljubljani Stavbono pod|«tnlitvo; ptoaraa u arhitektu« Ib iluliaiHteMIri «*U{ tesantv« ■■ adsaratv« ■ str^tai okraiaoi sa sUvbeaa ta Baa dala; optkana ■ Hrafalai mtoatom v Kaiwia la aa ¥Ua| franaltaU v P««p«cl ta v Opa«|U T.ufon št*«. i«. Priporoča •• sa stavb«iui «•!■ *•**• vrst«. i63 Tatoto« *«•«.««. Lutala« la ttok »Nanda« tiakarae«.