LetO LXVI \ PoStnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 22. januarja 1938
Stev. 17a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Cek. račun : Ljub-
Ijana št. 10.650 in Ki.Л41' za inserate; Sarajevo štv 7503, Zagreb štv. 39.011, Pratta-I lunuj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04.
— izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniki
ШШ
Konec obiska v Nemčiji
Slavnostna predstava v monahovshem gledališča
Delo za bodočnost
Konec leta 1937 je v ameriškem gospodarskem življenju prinesel presenečenje: nekatere panoge ameriške gospodarske proizvodnje spet padajo. Padajoča konjunktura se zlasti pozna v industriji železa in jekla pa seveda tudi v rudarstvu, potem v proizvodnji avtomobilov, ki se čedalje bolj slabo prodajajo, ter v predilništvu in v proizvodnji usnja. S tem je seveda v zvezi padanje tečajev na borzi.
Dočim je v začetku lanskega leta gorelo blizu 200 Martinovih peči, jih danes samo še nekaj nad 100. Produkcija železa in jekla je padla za 30%, tekstilije so nazadovale za 21%, usnje pa za 17%. Tako malo avtomobilov kakor v zadnjih mesecih, Amerika še nikoli ni prodala. Dočim je v začetku leta 1937 znašala vrednost akcij, s katerimi je trgovala newyorška. borza, 63 milijard dolarjev, je meseca oktobra znašala 17 milijard manj. Ta velika izguba gre sicer tudi na račun špekulacije in pesimističnega razpoloženja zaradi neugodnega zunanjepolitičnega položaja, v veliki meri pa izvira iz dejanskega nazadovanja gospodarske proizvodnje. To se vidi tudi na brezposelnosti, ki izkazuje spet nič manj ko 11 milijonov brezposelnih delavcev, kar pomeni, če računamo rodbinske člane, da komaj vsak peti državljan Združenih držav čuti blagodejne učinke Roosevel-tovega New Deala, kakor se imenuje njegova politika gospodarskih in socialnih reform.
Ali smemo iz tega sklepati, da so Roose-veltove gospodarske reforme doživele polom? Tega ne smemo reci. Ce se kdo loti ameriškega kapitalističnega gospodarstva, ki ne gre za ničemer drugim, kakor za dobičkom brez ozira na splošni blagor, potem je jasno, da bi še veliko genialnejši politik, nego je Roosevelt, ne mogel takega sistema spremeniti potom naredb, ki so imele komaj nekaj let časa, da se v dejanskem življenju izdejstvu-jejo. Tako preobračanje gospodarskega in socialnega reda, kakor si ga je zamislil ameriški predsednik in ga začel izvajati, se ne more uveljaviti brez kriz, ne samo zaradi hudega odpora prizadetih kapitalističnih krogov, ampak tudi zato, ker marsikatera reforma čisto naravno ne more biti tako temeljito premišljena, kakor bi bilo potrebno. Saj gre za eksperiment, za katerega manjkajo, ako se nočemo opirali samo na tujo zglede, vse izkušnje 'in -ee je treba ravnati spočetka po teorijah, ki vse več ali manj šepajo. Krize morajo biti, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Roosevelt Ameriko rešil pred velikim polomom, ki bi bil gotovo nastopil, če po strašnem letu 1930, ki je prineslo s seboj eno največjih gospodarskih kriz našega in preteklega stoletja, nihče ne bi bil posegel v gospodarsko življenje. Spričo dejstva, da pred nastopom Roosevelta brezposelno delavstvo ni uživalo nobene socialne zaščite, bi bila kriza imela gotovo za posledico socialno revolucijo in boljševizacijo Amerike, kar ni preprečil nihče drugi kakor predsednik. Roo-seveltove reforme pa niso samo preprečile te katastrofe, ampak so ameriško gospodarstvo sploh dvignile, tako da smemo mirno reči, da je padec nekaterih panog proizvodnje konec leta 1937 samo relativen, in čeprav se visoke številke spomladne in letne sezone lanskega leta ne bodo še kmalu dosegie, proizvodnja ne bo padla na nizko raven, ki jo je imela v letih od 1929 do 1933, že zaradi tega ne, ker je danes ameriško devizno gospodarstvo cd ogromnega poloma leta 1929 ozdravelo in se ni bati bančnih polomov.
Treba je tudi naglašati, da pesimizem nalašč ustvarjajo ameriški industrijski ma-gnati, ki napenjajo vse svoje sile, da ne bi bil pri prihodnjih volitvah za naslednika Roosevelta, ki ima politike že zadosti, izvoljen pristaš njegovih reform. Amerika se ponaša s svojo demokracijo in njeni državniki si prisvajajo moralno vodstvo svetovne demokracije sploh, ki jo hočejo obvarovati pred vsemi monarhijami, diktaturami in dejanskimi ali samo dcznevninvi reakcijami. Kakor pri vseh modernih demokracijah, pa tudi za ameriško, in za njo še prav posebno velja, da ne predstavlja ničesar drugega kakor samo zaveso, za katero narekuje državi vso politiko plutokracija. Dejanski vladar v Ameriki ni ne predsednik ne kongres, še manj pa ljudstvo, ampak šestdeset milijarderskih družin, ki vladajo najbogatejšo deželo na svetli, so posestniki vseh surovin in pri rodu i h bogastev, gospodarji vseh najvažnejših industrij ter imajo v rokah ves kredit. Politike ne vladajo samo s svojimi trusti, koncerni in veleban-kami, ampak tudi s pomočjo svojega časopisja, ki je prav tako korumpirano, kakor je korumpirano v najstarejši evropski demokraciji, v Angliji, in v najbolj »svobodoljubni.' demokraciji sveta, .v Franciji. Rooseveltu gre zasluga, da je diktaturo teh šestdesetih milijarderjev odločno napadel, zaradi česar ni čudno, da je le-ta proti njemu mobilizirala vse svoje velike sile. Roosevelt ima za seboj ljudstvo, plutckrati pa denar. Najvišji sodni svet, ki ga popolnoma obvladuje bogatnštvo, je znaten del Rooeeveltovih reformnih odredb razveljavil, pa tudi kongres je še nedavno zavrnil njegove najnovejše zakonske predjoge gospodarsko-reformnega in socialnega značaja. Kakor po navadi, se je tudi v tem slučaju velekapital poshižil nevarnega orožja ustave, ki da jo Roosevelt krši.
Diisseldorf, 21. januarja. ЛЛ. Po čajanki v Parkhotelu si je šel predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič z gospo in spremstvom ogledovat 'neki filin v kinu »Sartorius . Velika množica je čakala predsednika dr. Stojadinoviča i pred Parkhotelom i pred kinom in pozdravila njega in njegovo gospo z globokim spoštovanjem. Po filmski predstavi je bila intimna večerja, nato se je pa ob 21 predsednik vlade dr. Stojadinovič z rednim vlakom v posebnem spalnem vagonu odpeljal iz Dtisseldorfa, i', tega najlepšega iu najbogatejšega mesta v Nemčiji in tudi morda najlepšega mesta na evropski celini. Slovo na železniški poslaji sami je bilo prav tako svečano iu prisrčno, kakor sprejem pri zastopnikih civilnih in vojaških oblastih, pri industrijskih krogih in pri zastopnikih narodnosocialistične stranke.
pred postajo, je pričela velika množica vzklikati »Heil!< »Heill Jugoslovanska kolonija, ki je bila takisto zbrana pred postajo, je pa svojega predsednika pozdravila z navdušenim vzklikanjem »Živijo!«
V hotelu iz di'ašhih let
S postaje se je predsednik kraljevske vlade odpeljal v hotel :>Vier Juhreszeiten«, ki je bil okrašen z nacionalnosocialističnimi zastavami od tretjega nadstropja do pritličja. Na srednjem glavnem balkonu je pa visela velika jugoslovanska zastava. Kakor je znano, so bavarske oblasti izbrale |>ruv ta hotel zato, ker je dr. Stojadinovič
med svojim šolanjem v Mounkovcm stanoval v njem. Po oddihu v hotelu je predsednik kraljevske vlade ojiravil najprvo dejanje pietete in polo-žil venec pred spomenik časti , kjer počivajo žrtve prvih bojev nemškega nacionalnosocialistič-nega gibanja še |)reden se je gibanje polastilo oblasti.
Obisk velikih nemških muzejev je bil preloženi na popoldne. Zvečer je bila dr. Stojadino-viču in njegovi soprogi na čast slovesna predstava >Aide« v operi. Predstave so se udeležili vsi mo-nakovski politični in vojaški odličniki ter spremstvo jugoslovanskega državnika. S predstavo v operi je obisk končan in se bo dr. Stojadinovič vrnil v Jugoslavijo.
V Monahovem
Čez KOln in Frankfurt na Maini je jiredsed-nik jugoslovanske vlade prispel z brzovlakom davi ob 9.34 na monakovski glavni kolodvor.
Na ta način je dr. Stojadinovičev obisk v Nemčiji imel tri jasno začrtane stopnje: politično, gospodarsko iu prosvetno. Politični del njegovega potovanja se je končal v nemški prestolnici v Berlinu, gospodarstvo in industrijo tretjega cesarstva je spoznal v Porurju. zlasti v Ksscnii in Diissel-doiïu, obisk v Monako vem jc pa bil posvečen umetnosti, znanstvu in kulturi kakor tudi želji predsednika kraljevske vlade, da bi med svojim važnim obiskom v Nemčiji prebil nekaj dni v mestu, kjer je kot mlad človek preživel leto dni svojih študijev.
Že okrog osme ure zjutraj se je začela zbirati velika množica na trgu pred nionakovsko glavno poslajo, ki je bila okrašena z nemškimi iu jugoslovanskimi zastavami.
Predsednika kraljevske vlade in njegove spremljevalce so sprejeli v nekdanji dvomi čakalnici nionakovske glavne jiostaje šef bavarske dežele njegova ekscelenca Wagner, namestnik v. Epp, ki je bil poveljnik nemške armade v Srbiji med svetovno vojno, predsednik bavarske vlade Sieber, s svojo soprogo, državni minister Hoffmann, vrhovni mestni župan Fiiller, z mnogimi višjimi uradniki, oficirji, generali in zastopniki nacionalno socialistične stranke
Ko je vlak pripeljal n* postajo, je predsednika kraljevske vlade sprejel ministrski predsednik Wagner z najvišjimi državnimi uradniki in zastopniki stranke. Ga. Siebertova je izročila ge. Stojadinovičevi lep šop rdečih rož.
Ko se je dr. Stojadinovič pojavil pred izhodom
Resen proglas francoske
Opomin It državljanski slogi
Pariz, 21. jan. AA. Havas: Vladna deklaracija se glasi:
Gospodje! Vlada, ki so vam predstavlja, se jc predstavila, da konča politično krizo, katere dolgotrajnost zahteva resen premislek. Pri pravični presoji ne gre izgubiti izpred oči velike finančne težave, ki so ji vzrok. Kriza ni nastala iz doktrinar-skega nesporazuma med člani prejšnjih vlad o socialni politiki, temveč zaradi težkoč pri spravljanju v sklad zakonitih narodnih stremljenj z imperativnimi zahtevami nacionalnih interesov. Analiza teli vzrokov očitno narekuje stališče in jirogram nove vlade. Ljudska fronta, ki se je sjiontaiio rodila iz demokratskega instinkta tnkoj po krvavih incidentih, ki so |K>menili nevarnost današnjemu sistemu, je globoko zvesta volji naroda iu ima dvojni [ionien: odločno voljo za republikansko obrambo in lojilo željo za socialno pravičnost. Oba cilja imata danes v naših Čeh vso svojo vrednost. Pred kratkim razkrinkana zločinska početja kažejo, da obsojanja vredni duh sovraštva še ni razorožen. Vlada je pripravljena razkrinkati vse tujce in jih lirez 'sleherne slabosti jiostavili poti sankcije zakona.
Vlada bo že prihodnji torek predložila parlamentu pomemben načrt o ureditvi razmerja med delodajalci in delavci, načrt, ki bo hkrali zagotovil
Pred izpremembo vlade v CSR
Praga, 21. jan. b. 1'reosnovo češkoslovaške vlade, ki jo že več tednov pričakujejo, sedaj že uradno napovedujejo. Uradno jioročilo trdi, da se je ministrski j>redsednik dr. llodža pričel pogajati z ostalimi člani kabineta glede spremembe zasedbe posameznih ministrskih stolic. Poleg nameravane preosnove večjih sprememb v vladi ne bo, ker dr. llodža noče, da bi odpadli iz vlade ministri onih strank, ki že tradicionelno vodijo posamezna ministrstva. Najvažnejša sprememba bo v ministrs-slvu narodne obrambe, kier bo član socialno-demo-kralske stranke prevzel vodstvo lega ministrstva. To ministrstvo je bilo doslej v rokah agrarcev. Na čelo pravosodnega ministrstva pa bo prišel socialni demokrat namesto dosedanjega agrarca. Ministrski j>redsednik dr. llodža, ki bo 25. januarja proino-viran za častnega doktorja haaškega kraljevega vseučilišča, bo odšel |>oteni na krajši dopust in bo svoj G0. rojstni dan 1. februarja proslavil izven
Prage. Pričakujejo, da se bodo posvetovanja za rekonstrukcijo češkoslovaške vlade pričela sredi februarja.
Nov poslanih ČSR v Behradu
Praga. 21. jan. TG. V zunanjem ministrstvu menijo, da bo sedanji poslanik v Belgradu dr. Girsa. ki je 63 let star in spada med najstarejše diplomate češkoslovaške države, v kratkem odpoklican in vpokojen ter ho na njegovo mesto imenovan za poslanika v Belgradu dr. Jaroslav Lipa. sedaj poslanik v Rigi. I)r. Lipa je bil poročen z nečakinjo pokojnega predsednika Masa-ryka. Ta sprememba je vzbudila veliko pozornost, predvsem, ker se je zadnji čase precej postavljala v ospredje kandidatura dr. Ripke, ki jc bila iz zunanjepolitičnih razlogov opuščena.
USA je premalo pripravljena
obrambo
za
Washington, 21. jan. b. Vplivni krogi ameriške vojne mornarice se z vso energijo zavzemajo za uvedbo velikih vojnih ladij z nad 40 tonami s topovi kalibra 45 cm Če ho ameriška vlada ta predlog sprejela, se bo gradnja takšnih ladij začela v najkrajšem času. Obstoja tudi namen, da se najprej zgradijo tri takšne ladje in ni izključeno, da se bodo te ladje gradile že v 1. 1938/39 namesto onih, ki eo v programu.
V nekem govoru pred bivšimi bojevniki je včeraj državni tajnik v vojnem ministrstvu poudaril, (la je nujno potrebno storiti korake za
i
Zgodovina pa bo Rooseveltu priznala zaslugo, da je prvi državnik USA, ki je sredi najhujšega kapitalističnega gospodarstva na svetu sprožil idejo moralne iti socialne odgovornosti vseh stanov /a obči blagor. Naj ameriška plutokracija počne, kar hoče, te ideje ne bo mogoče pobiti in čim širših krogov se bo polastila in v njih dozorevala, tem temeljiteje in odločneje se bo v svojem času na celi črti uveljavila. Roosevelt je uresničil za tak preobrat vse potrebne pogoje in zbudil vest ameriškega človeka, ki do njegovega nastopa ni imel pojma o socialni obveznosti denarja. Zelo važno je tudi, da Roosevelta podpirajo vsi ameriški katoliki, ki vidijo, kako so Rocseveltove ideje v soglasju s socialnimi načeli katoliške cerkve. Z Roosevel-tom se je začela v zgodovini Amerike nova doba in njeni sadovi bodo dozoreli v teku pol stoletja, ko doraste novo pokoljenje naroda, ki vžrašča v novem idejnem in moralnem ozračju odgovornosti vsakega za vse in vseli za vsakega.
ohranili» Združenih držav. Vojska Združenih držav je danes majhna iu kaže. kakor da l)i bila ameriška vlada sigurna, da se bo mir v svetu obdržal. Takšno mišljenje je v današnjem času zelo slabo in nevarno. Ako hi se morala Amerika jutri udeležiti vojno, bi po mnenju govornika lahko postavila kvečjemu 800.000 mož, ki pa jih ne bi mogla opremiti s potrebnim orožjem in mu-nicijo. Če bi prišlo do splošne mobilizacije, bi nastale največje težave v dobavi municije. Pri sedanjem stanju hi Amerika lahko pošiljala svoji armadi muiiicijo samo nekaj dni, kar bi brez dvoma odločilno vplivalo na izid vojne. Na eni strani je torej treba storiti korake, da bi se ameriška vojska mobilizirala v večjem številu in obskrhela s potrebno množino orožja in niiinicije že v mirnem čusu. ker hi bila proizvodnja municije v primeru vojne prepočasna in bi ne odgovarjala potrebi časa.
Švica v shtbi za obrambo sv oče nevtralnosti
Beril, 21. jan. c. Švicarska vlada se je danes ves dan posvetovala o tem, kako je treba preurediti določbe švicarskega'zakona o nevtralnosti, ker so razne velike države zapustile Zvezo narodov. Švica se namreč lioji zaplesti se jiroti svoji volji v kak spor s svojimi velikimi sosedi, če bi Zveza narodov kdaj sklenila kaj takega, kar se je zgodilo v italijansko-abesinskl vojni, švicarska vlada je pooblastila svoje zastopnike pri Zvezi narodov, naj nn prihodnji seji svetu Zveze narodov znova obrozlože, kako misli Švica braniti svojo nevtralnost tudi naprnni Zvezi narodov.
Dunaj, 21. jan. je policija aretirala zborovali.
c. V štajerskem mestu Steyer 20 komunistov v času, ko so
spoštovanje zakonitih pravic voditeljev podjetij in I»ravice delavstva do varnosti in dostojanstva nji-liove službe; načrt bo omogočil arbitražo v neizogibnih delovnih sporih in jih uredil, če bi se kljub našemu prizadevanju pripetili.
Dalje bo vlada j>rav v kratkem izdelala načrt zakona, ki ga že pripravljamo, iu ki naj da učinkovito odškodnino listini, ki jih je prehitela starost in ki se v boju za svoj obstanek lahko zanašajo edino na jiomoč naše družbe. Naposled bodo proučene v parlamentu razne finančne možnosti naroda in mnogoštevilne reforme, ki je bilo na tribuni že večkrat o njih govora, in ki so med drugim merile na tisk, na politični režim v Alžiru, nn šolske reforme in na reforme, ki naj dado zaščito našim kmetom. Pazili Ikiiiio na ohranitev proračunskega ravnotežja, odločno bomo branili narodno valuto v okviru denarslvene svobode in trojnega dogovora, ki nas tako srečno veže z velikima angio-saškima demokracijama. Dalje bo ena izmed glavnih nalog vlade ustanovitev anketne komisije o produkciji, da se pospeši ritem proizvodnje in zviša življenjski standard, da se odstrani boleče naraščanje nezaposlenosti in zniža vznemirljivi primanjkljaj trgovinske bilance.
Kontinuiteta dela s prejšnjimi vladami, ki bo bistvena odlika te vlade, se bo prav lako izražala v nadaljevanju dosedanje zunanje jxilitike, ki jo je parlament, glasnik čustev države, že večkrat odobril. Zunanja politika Francije temelji na francoski zvestobi Zvezi narodov, ki |)otrjuje enakoj>ravnost narodov v trajnem in svobodnem sodelovanju in je in ostane kljub raznim težkočam najboljše poroštvo svetovnega miru. Naša naloga bo obenem tudi, da spravimo v sklad stalna načela Zveze narodov z vsakdanjimi ležkočami, ki se zadeva obnje naša vztrajna volja do ohranitve in organizacije mirit.
V pričakovanju, da bodo vlade razumele dolžnost, da končajo tekmovanje pri oboroževanju, ki pelje narode v polom in v vojno, je prvo jxiroâtvo naše varnosti v čvrsti narodni obrambi. Skrbeli bomo, da se z večjo in z metodično organizacijo poglobi razmerje med ministrstvi za vojsko, mornarico in letalstvom, in jionmoži avtoriteta tako predsednika vlade, kakor ministra za narodno obrambo, da se doseže popolna koordinacija vseh elementov frncoske varnosti.
Zvesta skupnemu idealu, ki jo zbližuje z velikimi demokracijami, v prvi vrsti dogovoru, ki jo prisrčno veže z Veliko Britanijo, svojim zvezam in tradicionalnim prijateljstvom; odločena, da ohrani in spoštuje pakte, ki jo družijo s prijateljskimi narodi, ima Francija hkratu iskreno voljo, da razvije in ohrani z vsemi državami normalno in miroljubno razmerje.
Da izvrši ta program, ki je nedvomno v skladu z voljo velikanske večine Francozov in ki je pred kratkim našel odmev v plemenitem apelu zveze bivših bojevnikov, ni bilo odvisno od nas, da se vlada sestavi na širši podlagi. Ker se tudi drugi jwskusi niso posrečili, smo dolžni, da si ne tiščimo ttšee pred apelom domovine, temveč da v očitno težavnih okoliščinah prevzamemo težko nalogo, ki čaka vlado v sedanjih razmerah. Pri vsem tem hočemo med resnimi in plemenitimi idejami ohraniti globoki občutek, da je imperativna potreba, da apeliramo na veliki patriotski instinkt Francozov, da zagotovimo zmago nacionalnim interesom.
Veliko upanje, ki so ga pred kratkim izrekli odlični voditelji naše demokracije, da naj se narod združi v široki narodni in nacionalni koaliciji, se s sestavo le vlade ni moglo uresničiti. Želimo vsaj to, da bi se pod avtoriteto parlamenta, s programom socialne in gos|iodareke obnove razvilo razpoloženje za delo in jirostovoljno disciplino in državljansko slogo. Ajieliramo na narod, naj se zaveda velerealnih nevarnosti, ki mu groize, in da zbere nepremagljivo voljo.
Vodstvo francoske ooisfie preha a v eno roko
»Maline piše, da bo šef generalnega štaba Gamelin v zvezi s koordinacijo ministrstva za narodno obrambo imenovan za šefa generalnega štaba narodne obrambe. Tako bo imel general Gninelin možnost do nadzorstva nad vso obrambo na kopnem, na morju iu v zraku. Jncconnet, dosedanji generalni tajnik v vojnem ministrstvu bo pa Imenovan za glavnega tajnika vse obrambne sile.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno zjutraj mraz. Tudi čez dan nekaj pod ničlo.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno in megleno, dež in sneg v gorskih krajih.
Zemunska vremenska napoved: Nckobko hladneje ob večinoma oblačnem in meglenem vrrmenu.
Izpred finančnega odbora
O naših gozdovih in rudnikih
Belgrad, 21. jan. m. Finančni odbor skupščine je danes nadaljeval svoje delo in je pretresal proračun niinislrslva za gozdove in rudnike. Govorilo je več |x>sluneev, med njimi poslanec JRZ dr. Knce, ki jo v daljšem govoru med drugim izvajal:
Ministra je prosil, naj se zavzema za izvoznike lesa in naj vpliva na Narodno banko, da se ne
računajo tečaji na škodo izvoznikov. Naproša ga tudi, naj stori vse za zboljšanje našega lesnega izvoza. Nadalje je poudarjal, da so krediti za regulacijo hudournikov premajhni in je treba znatno višjih. Omenja tudi, da se gozdni posestniki ob obmejnih conah pritožujejo, da ne dobivajo za gozdove primerne odškodnine. Od ministra zahteva, da se zopet odpre gozdarska šola v Mariboru, ki je za srednje velika posestva neobhodno potrebna. Bavi se tudi z zakonom o lovu in dokazuje na posameznih zakonskih členih, da so pritožbe kmetov proti trdotam tega zakona popolno-isto stanje, kakor jo bilo 1. 1930. Predlaga po-sprenienihe, Obširno se bavi tudi z vprašanjem nadzorstva gozdov in predlaga, da se vpoetavi isto stanje, kakor je bilo 1. 1930. Predlaga za povečanje kredita za pogozdovanje, kar je splošna državna potreba zlasti v obmejnih krajih. Ugovarja zahtevi ministra za gozdove in rudnike, naj bi banovine priskočile na pomoč glede kreditov za gozdno osebje, za potne stroške in za selitve. Banovina stoji na čisto pravilnem stališču, če to odklonijo, ker ne gre tu zu samouprovne, temveč za obče upravne posle. Ker je že izdelan končni načrt gozdarskega zakona za vso državo, predlaga, da se ta končni osnutek da v izjavo zbornicam in oetalim gospodarski ni ustanovam. V nadaljnjem izvajanju se obširno bavi z vprašanjem razširitve državnih premogovnikov v Bosni in se izjavlja proti razširitvi; zlasti pu je proti najetju posojila v le svihe. Resorni minister dr. Kujundžič je v svojem odgovoru na izvajanja poslanca dr. Koceta izjavil, da ima vlada v načrtu spremembo zakona o lovu in da bo spoštovala upravičene zahteve kmetovalcev. Prav lako je v izdelavi zakon o obmejnih conah, v katerem bo določena odškodnina posestnikom obmejnih gozdov.
Popoldne je imela sejo večina financ, odbora ter je pretresala razna vprašanja, ki so v zvezi s proračunom ministrstva za gozdove in rudnike. Ob
tej priliki je govoril poslanec G a j š e k. Gajšek se zavzema za spremembo pravilnika o upravi razlaščenih gozdov. Pravilnik o upravi razlaščenih gozdov je treba po izjavi poslanca Gajska čim prej spremeniti in vse poslovanje prenesti na banske uprave, da se bo na ta način pospešilo poslovanje in ne bodo razni prosilci morali čakati na rešitev dostikrat po leto dni. Za pTimer navaja govornik primer z šolskim odborom v Koprivnici v dravograjskem okraju, ki čaka na brezplačen les za zgraditev novega šolskega poslopja že od marca meseca lanskega leta. V nadaljnjih izvajanjih se izjavlja Gajšek proti najetju posojila za razširitev bosanskih rudnikov. Vest o razširitvi bosanskih državnih rudnikov je izzvala pri lafiinikih privatnih rudnikov v Sloveniji, Srbiji in Hrvatski nezadovoljstvo, ker se bo produkt zmanjšal in bo brezposelnost rudarjev narasla.
Minister za gozdove in rudnike je na izvajanja slovenskih poslancev v pogledu razširitve bosanskih rudnikov dejal, da je lo vprašanje v etanju proučevanja in se v zvezi s tem proučuje tudi možnost uporabe rjavega premoge v druge svrhe.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na njej se bo razpravljal proračun za prosvetno ministrstvo.
Krasen film - ponos dunajske filmske produkcije!
iOrchtodsS«! župnik
Po istoimenskem Ansengruborjevem odrskem delu.
Sodelujejo: Il a n s J a r a y v naslovni vlogi kot župnik; Ludvik Stiissel, K'irl l'aryla, Ilaiisi Stock, Kridu Richard ter drugi člani dun. Burgtheatra.
Predstave ob 10, 19.15 in 21.15. Ker vlada za tu program ogromno zanimanje, nuj si vstopnice vsakdo nabavi že v predprodaji!
KINO
I O N
Telefon 22-21
Film lepote in vzvišenosti duhovniškega stanu, ki zahteva pogosto mnogo samo-zatajevanja, borbo in trpljenja. — Mnogi prizori so izvabili solze pri občinstvu, ki je gledalo včeri; ijo premiere. Divni naravni posnetki, odlična igra in mojstrska režija! Poje znameniti deški pevski zbor »\V i c n c r S il n c e r k n a b e u«
Na$ta s mrl
Ljubljana, 21. januarja.
Danes ob 14. popoldne je bila obveščena policija, da leži v Slomškovi ulici št. 7 v delavnici sodavice mrlič. Policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužur in dežurni uradnik Kette, je šla takoj mt omenjeni kraj 1er je zdravnik j i ugotovil, da je mrtveca Franca Oblaka, rojenega , 3. decembra 1871 v Poljavi vasi, krški okraj, sla-nujočega v Slomškovi u'ici 27, samskega delovodjo v tovarni sodavice, zadel mrtvoud. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Vidovdauski cesti.
Branislav Nušič na zadnji
Belgrad, 21. jan. m. Danes dopoldne je bil pogreb največjega srbskega komediografa Brani-slava Nušiča. Malo> po 9. so dvignili člani belgrajskega gledališča in osebni pokojnikovi prijatelji krsto in jo prenesli iz gledališke veže na trg pred gledališčem. Tu je bila zbrana številna množica /. zastopniki kr. vlade, prosvetnim, trgovinskim ministrom, ministrom zu gozdove in rudnike ter ministrom za telesno vzgojo naroda iu ministroma dr. Krekom in Vojo Djordjevičem. Zastopano je bilo tudi narodno predstavništvo ter vse kulturne in narodnoobrambne organizacije. Prvi se je od pokojnika poslovil prosvetni minister Dimitrij Magaraševič. V svojem govoru je poudarjal velike zasluge pokojnika. V smrti Brnnislava Nušiča vidi veliko izgubo za celokupno jugoslovansko književnost. V imenu Srbske kraljevske aka-
Japonsha zbira blok
vzhodnoazijskih narodov
Šanghaj, 21. januarja. TG. Agencija Domei poroča izjave, ki jih je japonski veleposlanik na Kitajskem Kavagoje dal javnosti preden se je vkrcal, da ee vrne domov na Japonsko, kot mu je ukazala vlada. Japonski diplomat je dejal, da »odîlej japonska vlada ne bo imela nobenih stikov več z vlado maršala Čangkajška. Sicer ostanejo uradniki japonskega poslaništva še nadalje na kitajskih tleh, toda ti kitajske nacionalne vlade ne bodo poznali več, marveč bodo v zvezi samo s kitajskimi krajevnimi oblastmi v pričakovanju, da bo ustanovljen kmalu nov režim, ki gk bo Japonska potem tudi priznala.«
Ko so časnikarji vprašali poslanika, kaj bi se zgodilo, če bi kitajsika vlada maršala Čankaiška zaprosila za mirovna pogajanja, je Kavagoje odgovoril, da bi bil položaj zelo enostaven. Japonska vlada kitajske nacionalne vlade ne prizna, torej se z njo ne bo razgovarjala. Maršal Čankajšek, od-nesno njegova vlada, bi se morala obrniti na obstoječe začasne kitajske vlade in se z njimi pobotati za mir. To bi bilo čisto notranjekitajsko vprašanje, v katerega bi se Japonska več ne vtikala. Maršal Čankajšek, odnosno njegova vlada, je odslej v očeh začasnih kitajskih vlad, odnosno bedočega režima, ki se pripravlja, uporniška v i a d a, ki je s Kitajsko v državljanski vojni. Mednarodnega pomena nima več.«
Kitajski veleposlanik na Japonskem Haušihiing
Uvoz za čj h hož spet dovol en
Belgrad, 21. jan. m. Trgovinski minister je podpisal odlok o ukinitvi prepovedi uvoza in prevozu zajčjih dlak in kož. Znano je, da jc bila ta prepoved svoj čas izdana zaradi razsojanja kužnih bolezni med zajci. Na istočasni odpor naših domačih industrijcev iu tudi raznih protestov inozemskih dobaviteljev zajčjih dlak je trgovinski minister v novem odloku dovolil uvoz zajčjih kož in dlak, samo s lo omejitvijo, da morajo biti kemično preparirane. Na ta način mislijo, da bodo preprečili širjenje zajčjih bolezni.
Znižane voznine
Belgrad, 21. jan AA. 6G%-ui popust za vožnje potnikov na Oplenm- v skupinah najmanj po 20 oseb velja tudi za leto 1938. Skupine potnikov lahko kupijo brez posebnega poprejšnjega dovoljenja vozni listek z znižano ceno od odhodne postaje do Mladeno"ca ali Arandjelovca in nazaj.
Prometni minister je dovolil polovično vozni-no pri povrulku obiskovnk-ev tehle mednarodnih sejmov:
v Londonu in Birniinghamu: popust velja za odhod od 11. februarja do vštetega 4. marca in za vrnitev od 21. februarja do vštetega 11. marca; r Lipskem: popust velja za odhod od 28. februarja do vštetega 14. marca in za vrnitev od 0. do 25. marca; v Pragi: od 2. do 19 in od 11. do 30. marca; v Bruslju: ud 3. do 25. marca in od 13. marca do ti. aprila. Dalje je prometni minister dovolil 50%-nif voznino za tja in nazaj vsem udeležencem mednarodnega sejma v Budimpešti od 29. aprila do 9. maja in za sejem v 1'hivdicu, ki bo od 25. aprila do 8. maja..
4
je tudi že zapustil Japonsko, toda v poslaništvu je ostalo še večje število uradnikov.
»Times « (London) objavljajo daljši članek svojega dopisnika na Japonskem, kjer razlaga japonske načrte na Kitajskem. Japonska si je staviia tako ogromen načrt, da ga ne bo mogel izpeljati en sam rod, ampak cela vrsta rodov. Japonska hoče spraviti pod svoje nadzorstvo večji del Kitajske in vladno moč maršala Čankajška skrčiti na osrednje ozemlje, od koder ne bi imel nobenih zvez z vnanjim svetom, izvzemši s sovjetsko Rusijo. V zavojevanem ozemlju bo Japonska ustanovila celo vrsto pokrajinskih polsa-m o s t o j n i b vlad z osrednjim sedežem v Pekingu, ki je bil zopet proglašen za prestolnico nove Kitajske. Japonska je prepričana, da bodo Kitajci, ki bodo živeli in delali v miru in japonske uprave skoraj čutili ne bodo, ta režim radi sprejeli in se mu pokorili. Počasi bo vzrasel na Kitajskem nov rod in potem bo mogoče ustanoviti velik blok vzhodnoazijskih narodov, ki bo v Aziji uveljavil »japonski mir«. Japonska je prepričana, da bo to izvedla, Z žrtvami sicer, a vendar, kajti vojskovanje je dejansko ne stane več kakor vzdrževanje armade doma na japonskih tleh.
Dopisnik »Timesa« pristavlja, da imajo Japonci v presoji kitajskega položaja v marsičem prav, a da se verjetno motijo v podcenjevanju kitajske nacionalno samostojnosti in o posledicah kitajsko-sovjetskega sodelovanja. Kitajci se branijo po nemških načrtih. Oni želijo, da pride do »ruske vojne«, to se pravi, do japonskih zmag, ki nikdar niso odločilne, do cele vrste japonskih zmag na bojnih poliih, ki pa se bodo končale s porazom Japonske v vojni kot takšnL
Pospeševan'e iaponshepa izvoza na žasedeno K tajsko
Nova začasna kitajska vlada v Pekingu, ki je bila sestavljena jiod vodstvom Japonske, je že znižala carino za 40 vrst blaga, med tem v prvi vrsti na sladkor, bombaž, moko itd. Znižanje carin gre samo v korist japonskega izvoza.
demije znanosti je govoril Veljko 1'elrovič. Od pokojniku se je v imenu belgrajskega gledališču poslovil dr. Branislav Vojitiirovič, zu njim pa upravnik zagrebškega gledališča Branko Šenou. V imenu dramskih avtorjev je spregovoril poslovilne besede Dušan Nikolujevič. J'o govoru zastopnika belgrnjske občine se je sprevod začel pomikati proti snbortti cerkvi. Pred vseučiliščem se je za trenutek ustavil ter se je z balkona od velikega pokojnika jieslovil v imenu akademske mladine jurist Miloš Minič. Sprevod se je nato ustavil pred saborno ceikvljo. Krsto so dvignili in jo prenesli v cerkev, kjer se je pričelo žalno opravilo, ki ga je opravilo več pravoslavnih škofov z zagrebškim metropolitom Dosltejem na čelu. Pred cerkvijo je govoril vseuč. profesor dr. Popovič, za njim pa še več drugih govornikov. Nato je sprevod krenil na novo pokopališče. Na pokopališču se je od pokojnika poslovilo še več govornikov. nakar so krsto položili v družinsko grobnico. Grobnico je pred desetimi leti Nušič sam postavil in nosi napis »Hiša Branislava Nušiča«.
f Terezija Jenko
Ljubljana, 21. januarja.
Danes ob trlčetrt na 2 je v svojem stanovanju na Jurčičevem trgu 3 umrla ga. Terezija Jenko, splošno znana kulturna delavka, zlasti pa zaslužna za rusko emigracijo in zu njeno prosvetno delo po vsej državi. Pokojnica je bila že pred vojno znana panslavistkn ter se je navdušila za vseslovanske ideale. Poročena je bila s pokojnim zdravnikom dr. Jenkom Že pred vojno jo potovala v Rusijo, kjer se je temeljito naučila ruskega jezika, ki ga je govorila gladko. Proučila je tudi vso rusko literaturo ter je pred vojno vzdrževala zveze med Slovenijo in Rusijo. Med vojno je zaradi tega mnogo trpela. Po vojni se je 7. vso silo svoje pristne slovenske in slovansko čuteče duše zavzela za bedne ruske emigrante, ki jim je takoj po prihodu v Slovenijo skušala olajšati njih bridko usodo. Predsednica Rdečega križa za ruske emigrante je bila že od leta 1920. Bila je častna članica odbora tukajšnje ruske naselbine, poleg tega pa častna članica ruskih vojnih invalidov v Jugoslaviji. Bila je ustanoviteljica Ruske matice in pokroviteljica skoro vseh ruskih kulturnih prireditev v Ljubljani. Njen dom na Jurčičevem trgu je poslal pravo zatočišče tukajšnjih ruskih emigrantov. K njej so se zatekali Rusi Na njenem domu sta zrastli Ruska matica in ruska knjižnica, ki ima še danes tam svojo streho Spoštovali jo niso samo ljubljanski Rusi, temveč vsi Rusi, ki živijo zdaj v Jugoslaviji, kot svojo pravo mater. Spoštovali so jo zaradi njene nesebične ljubezni tudi vsi slovansko čuteči Slovenci. Svoje spoštovanje in naklonjenost ji je izkazal tudi kraljevski dvor, ki ji je podelil več odlikovanj.
Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Jurčičevem trgu. .Pokojnica je doživela visoko starost, skoraj 80 let. Zadnje mesece je bolehala za starostnimi simptomi, dunes pa jo je zadela kap.
Vrli ženi. ki je delovala za svoje življenjske ideale nesebični, in požrtvovalno in ki je delila svojo skromno življenje s preganjanimi ruskimi brati, naj podeli Večni svoje plačilo! Mi jo ohranimo kot plodovito kulturno delavko v blagem spominu 1
BeJQraishe vesti
Belgrad, 21. jan. m. Na posredovanje poslanca dr. Vebleta je kmetijski minister odobril Vinarski zadrugi v Kostanjevici podporo v znesku 10.000 dinarjev.
Belgrad. 21 jan tn. Semkaj je prispel novo imenovani kolorsk škof dr. B u t o r a c. Obiskal je več ministrov Med drugimi so ga sprejeli tudi zastopnik predsednika vlade notranji minister dr, Korošec in minister dr. Krek — V Belgrad je prispel tudi dlakovski škof dr. A k š a tu o v I č.
Belgrad. 21 jan. m. Danes popoldne je v prosvetnem ministrstvu začel zasedati glavni prosvetni svet Seji prisostvujejo tudi načelnik prosvetnemu oddelka banske uprave v Ljubljani dr. Ix>vro Sušnlk.
Barcelona, 21. januarja, b. Sedaj tudi barcelonska vlada priznava, da so republikanske čete morale prepustiti nekai važnih strategičnih postojank na El Muleton blizu Teruela nacionalističnim četam. Po 10-urnem hudem topovskem obstreljevanju je nacionalistična pehota včeraj ob 5 popoldne izvršila strahovit naskok na republikanske postojanke. 2e v prvem naletu jih je vrgla nazaj. Odkar divja državljanska vojna v Španiji, še ni bilo nikdar na tako majhnem prostoru zbran;h toliko mož in toliko orožja kakor sedaj okrog Teruela.
Včeraj sta bili nad istim odsekom dve veliki letalski bitki. Republikanci trdijo, da so sestrelili
Fah'r loi
London. 21 jan. AA. DNB Današnji listi pišejo, da je 50 pristašev fakirja Ipija izvršilo uspešen napad. Pr tej priliki so prvič ugotovili, da so fukirjeve čete opremljene tudi s planinskimi baterijami topov.
*
Berlin. -21. jati. AA. (DNB) Preteklo noč se je podrl del stavbnega odra za zidavo letalske šole v okolici Berlina. Tri delavce je ubilo, trije so pa nevarno ranjeni.
Bukarešta. 21. jan. h. »Information« poroča. da je prišlo včeraj do epora-zurna med generalom Ava-resctiem. predsedirkcm narodne stranke in predsednikom vlade (iogo glede združitve obeh strank. Za predsednika nove združene stranke bo izvoljen prof. Cuza.
1 Split. 21 jan b. Nadškof dr. Aloizii Stepinac, ki se je mudil te dni v Splitu, je odšel sedaj na otok Brač 1er se je nastanil v sanicetanu Matere zdravja.
N% Veh Kraljica na poti v London
Beigrad, 21. januarja. AA. Danes ob 10 se je s topčiderske postaje odpeljala v London Nj. Vel, kraljica Marija z Nj. Vis. kraljevičem Tomislavora in Andrejem in knezom Nikolo. V spremstvu Nj. Veličanstva potuje pehotni polkovnik Branko Pogačnik. Razstanku na postaji so prisostvovali Nj. Vis. knez namesinik, kneginja Olga, dvorne dame, minister dvora, prvi adjulant Nj. Vel. kralja, dvorni maršal in upravnik dvora.
Ljubljana. 21. januarja. Nocoj ob 21.17 je potovala skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija s posebnim dvorskim vlakom. Z njo je potoval tudi Nj. Vis. kraljevič To-niisiav in spremstvo. Visoke kraljevske osebe potujejo v London, kamor je Tomislav namenjen v nadaljuje študije. Dvorni vlak je na ljubljanskem kolodvoru obstal do 21.28. Na kolodvoru so pričakovali Nj. Vel. kraljico zastopnik banske uprave, načelnik dr. Hubad, upravnik policije dr. Hacin, železniški ravnatelj dr. Fatur, policijski poveljnik Bedemk, orozni.ški poveljnik polkovnik Barle, zastopnik vojaških oblasti podpolkovnik Stojanovič in drugi. Dvorni vlak je nadaljeval pot čez Jesenice v tujino.
Jugoslovani v Španiji
Franco v treh dneh osvoiiS 50 km2
10 Francovih letal, sami pa da so izgubili štiri. V zadnjih treh dneh so nacionalistično čete zasedle področje, obsežno okrog 50 kvadratnih kilometrov. Direktna zveza med Terueiom in Katalonijo je prekinjena, S hriba Santa Simon in iz Miguela obvlada nacionalistično topništvo popolnoma dolino Alhan-bro v dolžini 14 km. Druga nacionalistična kolona je z El Muleton preskočila cesio, ki vodi v Teruel in dosegla kolodvor v mestu Trila. Zahodno od Saledasa napredujejo nacionalis'.ičnc čete proti Villa Alba. Najhujša borba se je vodila za koto 1000. Prva obrambna črta republikancev je naglo popustila, kar so nacionalisti izkoristili za naskok z vso svojo silo.
Nov vitamin
Havona, 21. jan. AA. Štefani. Na medicinskem vseanieriškein kongresu je ne\vyorški zdravnik Slern izjavil, da je odkril vitamin »J«. Zdravnik je vbrizgava! Ia vitamin v stare organizme in s tem dosegel njihovo pomladitev. Vitamin je tudi uspešen za zdravljenje živčnih bolezni, raka, skleroze in išijasa
Belgrad. 21 jan. m. Tu se mudi vseučiliški profesor Feliks Lobe 1er je zn zgraditev zavoda za strojništvo posredoval pri posameznih ministrstvih. Sprejet je bil pri prosvetnem ministru Mn-gnraševiču, pri namestniku predsedniltn vlade, notranjem ministru dr. Korošcu in ministru dr. Kreku.
Zagreb, 21. jan b. Danes sn bili v Zagrebu štirje samomori Med samomorilci je tudi rngreb-ški advokat di. Rudolf Kolurič-Kišur, znani pisu lelj in odvetnik
Komisarja! mednarodnih brigad v koniunietič* ni Španiji je ob koncu prejšujegu leta izdal razkošno opremljeno, bogato ilustrirano knjigo, Id jo posvečena pribežnikom iz Jugoslavije in četam, ki jih ti tvorijo v španski komunistični vojski. Človeku se milo stori, ko na slikali vidi naše obraze, pod njimi domača imena: Žal .ar, Zagozda, Dodič, dr. Gorijan, Križaj itd, zraven pa dostavek, kje jo kdo »junaško« padel, ta v bojih pri Guadalajari, drugi pri Villanuevi, pri Jarami, pri Brunete ... Vendar jih komisariat v tej spominski knjgi slavi in jim poje hvalo, da so padli »za republikansko Španijo«, »za svobodo«, »za pravice ljudstva« in druga taka gesla. Njihovi tovariši pa morda v domovini pobijajo utilitarističnega duha, igrajo pacifistične igre in lingovarjajo sovrstnike, naj se ne vojskujejo, naj ne primejo za orožje, da ne bo klanja ... Komisariat je — vsaj na zunaj — vse te in še živeče bojevnike sprejel za svoje, knjiga nosi naslov »Nuestros Espanoles« (Naši Spanci), pove tudi, da se nekatere čete imenujejo po Ivanu Cankarju, Matiju Gubcu, »Balkanica«, nekateri pa služijo tudi v bataljonu »Dknltrov«, imenovan tako po Dimitrovu, »voditelju svetovnega protifašietič-■ nega gibatjja«.. Ker ima knjiga izrazito prppagandni značaj, so seveda vsi članki, ki eo jjh )>j4«ili,»^činoma Jugoslovani (najbrž ne listi, lii so шц bojiščih), temu prjmerpo jjrikrojeni.
Poleg opisovanja aKako smo prišli v Španijo.", »Zakaj smo prišli v ŠpanijoKaj počnemo v Španiji«, kar vse je opisano tako, kakor izurjena pro-jiaganda zna, je najvažnejše splošno ozračje knjige. Knjiga je napisana za španskega bralca, »al lector espanol« in se tu nič ne taji, zakaj v Španiji prav za prav gre, kakor je v ostali Evropi navada. Ta knjiga Li naravnost pove, da gre za to. ali bo Španija komunistična ali pa kako drugačna. Komunizem — to je namen vseh teh čet in mednarodnih brigad in za tega te ta knjiga hoče navdušiti. Tu ni nič socialnih vprašanj, nobene želje po prosvel-ljevanju ljudstva, nič boja za svobodo, kakor bi državljansko voino v Španiji rada pokazala svetu komunistična propaganda po Evropi; tu je samo »boljševiška disciplina« in komunizem. Delo, ki obsega 55 strani na razkošnem papirju, je posvečeno »slavnemu spominu tovariša Blagoje Paro-vlča«, člana osrednjega odbora komunistične stranke za Jugoslavijo, organizatorja gibanja za zbiranje prostovoljcev med narodi Jugoslavije za republikansko Španijo, komisarja XIII. mednar. brigade, ki je padel pri Villanuevi de la Canada 5. julija 1937«. Sploh pri imenih in slikah že padlih bolj odkrilo povedo, da so bili komunisti, kakor pa pri slikali in imenih živih. Že nn naslovni strani se ti brez sramu in običajne evropske taktike ponuja komunistično znamenje, kladivo in srp, ki je raztreseno na več mestih tudi po knjigi. Za konec seveda neizogibna Passionaria v Članku »Nuestra Passionaria« s sliko, ki jo kaže v govorniški pozi s komunističnim pozdravom — dvignjeno pestjo. V objavljenih raznih nagovorih tega oii onega poveljnika pred zbranimi vojaki, v objavljenih pismih se večkrat ponavlja vzklik »Živio Rusija«, »Živio ljudska fronta po vsem svetu, živio mednarodna solidarnost« itd. Najbolj pa te dirne slika otrok na dvorišču neke sirotišnice ali kaj: v dveli vrstah stoje, raztrgani in razcapani, nekateri z zanikrnimi obvezami, pod sliko pa napis: Najmlajši prijatelji mednarodnih brigad in bodoči mednarodni prostovoljci, pri telovadbi. — Kaj neki bodo k temu rekli voditelji gibanju »proti vojni in fašizmu«?
Preseneča te veliko število slovenskih imen. Bridko je, tla gre tel tega majhnega narodiča umirat v tujo zemljo zalo, da ji ne bo zavladal general Franco ali kdo drugi, ampak mednarodni Žid ali španski komunist, da svoje življenje nese naprodaj za lo, da ne bi general Franco ali kdo drugi v daljni Španiji mirno gledal samostane in jim pustil bolnike iu berače, ampak da bi jih neki komunist še naprej podiral. Naše ozemlje je pa lako poceni. — Ztli se, da so vse »vojake mednarodnih brigad «zapeljali v ta posel listi, ki so sedaj napisali knjigo o »naših Špancih« in se bodo v čosu vojne pokazali kot dobri pisatelji, v miru ee bodo pa izkazovali, kako dobri vojaki so bili...
Senatne volitte
Belgrnd. 21. jan. m. Današnje Službene no-vlne objavljajo pel že potrjenih kandidatnih list za bližnje senatne volitve, in lo kandidatne liste za dravsko, mornvsko, donavsko iti vurdarsko banovino ter za upravno področje Belgrnd-Zemun-Pančevo. Predstavnika kandidatne lisle za dravsko banovino, nn kateri kandidira dr Franc Schau-bacli, okrožni Inšpektor v pokoju in odvetnik, kot njegov namestnik pa Alojzij Mihelčič, posestnik in>celjski župan, sta Nande Novak, posestnik in župan v Kamniku, in Steblovnik Martin, posestnik in župan v Rečici ob Savinji, kol namestnika pa Franc Dulšek. trgovec in župan v Št. Juriju pri Celju, in Hinko Lebinger, trgovec in župan v Litiji
Celjski kulturni teden
Celje, 21. januarja.
Maribor je pokazal meseca novembra s evojim umetniškim tednom velik smisel za slovensko zgodovinsko znanost, pokazal je iniciativo za (»ovzdigo vseh umetnosti, v katerih moremo Slovenci tekmovati z vsemi velikimi narodi. Ni ga pa mesta v Sloveniji, ki bi bilo v umetniškem oziru tako avtohtono, kakor je ravno Celje. V Celju 6o se že dalj čaea zbirali prijatelji, ki Čutijo da so ravno v današnjih časih, ko se odnosi med umetnostjo in občinstvom vedno oddaljujejo, nujno j>otrebne prireditve, ki bodo zopet zbližale ljudi z umetnostjo in pokazale njene lepote in vrednote. V ta namen so si zbrali danes ob pol 8 zvečer v |x>svetovalniei na mestnem poglavarstvu številni celjski umetniki in kulturni delavci. Tega tako važnega sestanka so se udeležili glasbeniki, dramatiki, literati — 26 po številu. G. prof. dr. Pavel Strmšek je navzočim razložil zamisel, kako uresničiti da bi bila v Celju prireditev, pri kateri bi sodelovali vsi celjski umetniki in kulturni delavci. Po njegovem načrtu, ki je tudi načrt njegovih tovarišev sodelavcev, naj bi bil letos meseca maja celjski kulturni teden. Vsi naši upodabljajoči umetniki v Celju, iz bližnje in daljne celjske okolice, naj bi razstavili vsa svoja umetniška dela, katera bi bila ves teden na vpogled. Prvi večer bi bil literaren, np katerem bi naši najboljši literati pokazali vsa svoja najboljša dela z recitacijami itd. Drugi večer naj bi bil glasbeni večer, na katerem bi nastopili celjski komponisti z najnovejšimi kompozicijskimi deli, solisti, posamezna pevska društva in orkestri. Tretji večer naj bi bil dntaeki večer. V mestnem gledališču bodo uprizorili večje domače delo, v primeru, če to ne bi bilo mogoče, bi povabili ljubljansko dramo, ki bi uprizorila popolnoma celjsko stvar »Veroniko Deseni-ško«. Vsekakor bo treba stroge izbire, da bodo na kulturnem tednu razstavljena res višinska dela. Da se bo vse gladko in odlično izšlo, bo potrebna stroga povezanost s celoto. Razveseljivo je dejstvo, da so celjski umetniki in kulturni delavci našli ne samo splošno naklonjenost, temveč tudi pobudo od mestnega župana g. Alojzija Mihelčiča, ki je sam znan glasbenik, da bo mestna občina podprla to prvo in tako važno kulturno prireditev v Celju. — Umetniška dela bodo razstavljena v dvorani Narodnega doma ali v mali dvorani hotela Uniona. Efektivni stroški bodo znašali povprečno 16.000 din. Prepričani smo, da bodo to tako važno prireditev podprli vsi celjski denarni zavodi, prav gotovo pa bo zanjo prispevala tudi banovina, ki je vedno pokazala, da zna ceniti moralno važnost takih kul-
turnih prireditev. Mestni župan g. Alojzij Mihelčič je čestital v imenu celjske mestne občine idealni zamisli ožjega pripravljalnega odbora in obljubil, da bo mestna občina podprla prireditev celjskega kulturnega tedna.
Po izčrpnih poročilih je bil izvoljen nov delovni odbor celjskega kulturnega tedna. Za predsednika je bil izvoljen celjski mestni župan g. Alojzij Mihelčič, za podpredsednico ga. Ela dr. Kala-nova, podpredsednika gg. ravnatelj prof. dr. Kotnik in višji vladni svetnik Lilek, poslevodeči podpredsednik g. prof. dr. Pavel Strmšek, tajnik g. Gerlanc, blagajnik g. Sader Ciril, odbornika: prosvetni referent duhovni svetnik g. Luknian in ma-gistratni direktor Ivo Šubic; v odbor so bili izvoljeni tudi zastopniki posameznih oddelkov in zastopnika za propagando gg. prof. Bolhar Alojzij in dr. Šijanc.
Ko poročamo javnosti načrt Celjskega kulturnega tedna, vabimo vse, ki žele sodelovati pri prireditvi, da se priglase čimprej.
Potres v Slavoniji
Dne 19. t. m. so občutili v Slavoniji močnejši potres, ki pa k ereči ni imel večjih posledic, pač pa je napravil v mestu Daruvarju večjo šfkodo. V glavni, takozvani Poštni ulici, se je v neki hiši podrl 8 m dolg zid. Podrla se je neka koliba tamkajšnje opekarne, obenem pa je potres razrušil neko stanovanje. Med prebivalci ni bil nihče ranjen.
Svojo ženo ustrelit
V Starem Bečeju v Vojvodini se je pripetila huda družinska žaloigra. Podjetni in bogati j>olje-delec Jovan Novak iz Žablja je z revolverjem ubil evojo ženo Justino, ki ga je že pred mesecem dni zapustila in se vrnila k evojim staršem v Stari Bečej. Novak je zahteval od žene, naj se vrne k njemu, toda ta se ni hotela, nakar jo je ustrelil z revolverjem.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne i »Franz-Josef grenčice«.
Kolodvorsko vprašanje v Ljubljani
Dne 12. januarja t. 1. je bil v »Slovencu« objavljen nov načrt za rešitev problema ljubljanske piostaje. Ta načrt rešuje sicer nekatere probleme, a jih ne rešuje tako temeljito, kakor bi bilo treba. Članek je pi6an tako, da dobi bralec vtis, da ima načrt nadvoza železnice velike prednosti pred po-globitvenim načrtom, neglede na velikansko pocenitev. Zato je prav, če si ogledamo tudi slabe strani tega načrta.
Da so prometne razmere, ki so nastale zaradi tega, ker železnica križa večino glavnih cest, ki vežejo Ljubljano z ostalo Slovenijo, nevzdržne, ni ootreba na novo dokazovati. Nevzdržne so toliko bolj, ker železnica brani razširjenje mesta proti Savi. Izgovori, ki so se pojavili v našem časopisju, češ, da bi bilo bolj pametno, če bi ee mesto satno bolj gesto naselilo ali pa, da naj se mesto širi proti Barju, ne držijo niti s higienskega niti s tehničnega stališča. Kdo pa bo zidal na Barju, kjer ni potrebne podlage, težke stavbe? Ali naj se vse zidave zavarujejo z dragimi betonskimi ploščami? In poleg tega še nezdrava vlažnost, ki so ji izpostavljeni ljudje in ki tudi na stavbe ne vpliva ugodno.
Dosedanji razvoj mesta je sam nakazal, katera smer je za razširitev Ljubljane najbolj na-
Tujski promet v Mariboru
Lani manj iu cev, pa več nočnin kakor leta 1936 Slevilo inozemskih gostov narašča od leta do leta
Maribor, 21. januarja.
Statistika o tujskem prometu v Mariboru v letu 1937. nam kaže, da je obiskalo v pretečenem letu mariborsko mesto skupaj 21.086 tujcev. Med temi je bilo 9075 inozemcev. V primeri z letom 1936. je obisk tujcev nekoliko padel — obisk je takrat znašal 28.588 oseb, porastlo pa je število inozemcev, katerih je bilo 1. 1936. samo 7991. Po narodnosti se dele obiskovalci Maribora (v oklepaju obiskovalci 1. 1936): Jugoslavija 12.611 (20.597), Avstrija 4458 (3714), Cehoslovaška 1460 (2087), Nemčija 1535 (999), Madžarska 248 (190), Italija 514 (422), Poljska 169 (121), Anglija 62 (62). Francija 59 (58), Švica 100 (95), Romunija 75 (44), Bolgarija 105 (U), Grčija 21 (10), Turčija 7. Belgija 2 (ll), Danska 33, llolandska 15 (14), Norveška 12, Švedska 9, Severna in Južna Amerika 52 (33), ostali kontinenti 13 (22). Zanimivo je, da se drži število obiskovalcev iz gotovih držav že leta na isti višini, dočim je začelo število Avstrijcev in Nemcev naraščati, Čehoslovakov pa padati.
Večjega pomena za gospodarstvo, kakor število obiskovaicev, je število prenočnin. V tem pa vidimo v letu 1937. velik napredek proti letu 1936. Lani je znašalo število nočnin 70.432 do 41.703 v predlanskem letu. Tuzemci so imeli lani 45.347 nočnin, inozemci pa 25.085. Če računamo, da potroši vsak tujec, ki prenoči v mestu, povprečno 50 din, znaša dohodek od tujskega prometu že lep znesek treh in f>ol milijona din. V resnici pa bo ta dohodek še znatno večji. Nastanitvena kapaciteta Maribora znaša: v hotelih 153 sob s 300 posteljami, v prenočiščih 95 sob s 183 posteljami.
S stalnim letnim porastom tujcev, turistov in letoviščarjev se Maribor vedno bolj uveljavlja kot tujskoprometno središče severne Slovenije. Meseca junija je začel delovati mestni turistični odbor, ki se bavi z vsemi turističnimi vprašanji ter je pokazal veliko iniciativnost. V glavnem dosedaj ino-zemlski turisti Maribor samo preidejo. Vidi se to zlasti v poletnem času, ko gredo dan za dnem
skozi mesto ogromni avtobusi inozemskih izletnikov: Čehoslovakov, Francozov, Avstrijcev, Nemcev, Madžarov in Italijanov. V poletni dobi obratuje preko Mariboru dvakrat na teden avtobusna proga Opatija—Dunaj ter izletniške proge zagrebškega Tapreda. Vsi ti tujci se ponavadi ustavljajo v Mariboru za krajši čas, mnogi tudi žo prenoču-jujejo. Poleg tega je Maribor cilj številnih nedeljskih avtobusnih izjetov- iz Gradca 1er izletov letoviščarjev iz Rogaške Slatine in Dobrne. Za obiskovalce iz naše države prihaja Maribor v poštev predvsem kot poslovno središče, vendar pa privablja zlasti Mariborski teden« od lela do leta večje število izletnikov. Važen je Maribor tudi kot izhodišče za pohorske planinske postojanke.
Porast števila nočnin kljub padcu števila obiskovalcev (3 nočnine na gosta) nam kaže, da prehaja Maribor polagoma iz svojega tranzitnega obeležja v razvoj stalnega letovišča. Glavni kontingent stalnih gostov pa še vedno jemlje Pohorje ter neposredna mestna okolica: Kamilica, Pekre, Limbuš, ki so priznana letovišča. Vendar so ti okoliški gostje stalni vsakodnevni obiskovalci mariborskih lokalov. Obisk inozemcev se bo v letošnjem letu nedvomno dvignil zaradi modernizirane ceste Maribor—Št. Ilj, katere so se dosedaj avtomobilisti zaradi izredno slabega stanja izogibali. Še bolj bi seveda porastel dotok inozemcev, če bi se uredila že cesta iz Maribora proti jugu. Velikega pomena bo nadalje dograditev Pohorske ceste, dalje cesta preko Sv. Urbana na Kozjak, pa tudi vprašanje mariborskega aerodroma ne smemo izgubiti iz vidika. Intenzivno delo mestnega turističnega odbora in pa Tujskoprometne zveze za dvig tujskega prometa v Mariboru bo že v tem letu nedvomno pokazalo še lepše rezultate. Zlasti velikopotezna propaganda, ki se vrši za Maribor v tu- in inozemstvu, bo nedvomno rodila velike uspehe. Sedaj se vrši v mestu tudi komisijski ogled vseh prenočišč, da se potem določi maksimiranje cen. kakor je to uvedeno v drugih večjih mestih. Pritožbe tujcev zaradi cen v naših hotelih in restavracijah se namreč zelo množe.
ravna: ravnina tja proti Tacnu, Ježici, Tomačevem in Jaršam.
Dočim dajejo drugod pobude za slične rešitve
Erometnih problemov prometne uprave same (v elgradu so se kaj hitro navdušili za elično predelavo postaje), je morala pri nas iti javnost preko ljubljanske direkcije do ministrstva, da je mogla za stvar zainteresirati merodajne činitelje. Javnost je osvojila tudi najbolj ugodno rešitev tega problema (kar priznava g. Vidic sam), za katero so se zavzeli tudi priznani strokovnjaki (profesorji teh nične fakultete). S jwglobitvijo odpade jeklena pre-graja, ki veže Ljubljano. Toda — železniška uprava je proti poglobitvi. Jasno — železnici gre samo za dobiček. To velja za Slovenijo še posebej. Zaradi negospodarske politike, ki pač spravlja dohodke, noče pa investirati potrebnih vsot za jjopravila in izboljšanje prometa, propadajo naše proge vedno bolj. Položaj je za Ljubljano nevzdržen. Promet na glavnem kolodvoru narašča tako, da je treba poisikati kako rešitev. In, če že ne gre drugače, bi bila železn'ška uprava tnagari pripravljena pristali na kak zašile" izhod v obliki kake večje ali manjše flikarije na ljubljanskem kolodvoru.
Omenili smo že, da reševanje železniškega vprašanja v Ljubljani ne pomeni sqmo razširitve postaje zaradi povečanega prometa, ampak tudi nič manj važno osvoboditev centra, ki ga oklepa sedanja železniška proga. Ce gledamo stega stališča, moramo reči. da tudi rešitev, ki jo je objavil »Slovenec«; v svoji številki z dne 12. januarja, ne odgovarja.
Nadvozni načrt praktično odstranjuje gorenjski kolodvor s tem. da i'remakne glavni kolodvor proti šišenskemu hribu, ker nima pomena, da bi bili dve postaji 500 korakov druga od druge. S tem je glavni kolodvor bolj obremenien. oškodovani pa so vsi prebivalci vzhodnega dela mesta (Vcd-mata, Most. Svetokrižke?a okra>a in Kodeljevega), ki bodo morali delj hoditi na kolodvor.
Cestno vprašanje je rešeno, kakor je razvidno iiz sikice v »Slovencu«, samo na Tyrševi cesti, med tem ko ostanejo še vedno zatvornice na Celovški cesti, obenem pa bo železnica definitivno pretrgala možnost podaljšanja Miklošičeve in Reslieve ceste.
V tolažbo nam ostane samo to. da ostane most nad Smartinsko cesto še naprej, kar pa ni za Ljubljano nobena prednost, saj pomeni šmartinski nadvoz neestetsko in z ozirom na dva ostra ovinka (na severni strani nadvoza in ob Kolinski) in na dva klanca, ki iih ima Šmartinfka cesta zaradi železniškega nadvoza, za lase privlečeno rešitev.
Kakor lepo zveni, da bi se pod postajnim poslopjem nahajalo centralno avtobusno in tramvajsko postajališče, tega ne moremo smatrati za praktično rešitev. ker bi na ta način umetno povzročena centralizacija premeta imela za posledico preobremenitev cest okoli postaje, tako z ozirom na tramvajski in avtobusni promet, kakor tudi z ozirom na prompt pešcev. Povsod drugod skušajo razbremeniti glavne prometne žile. Pri nas pa bi v tem dosegli ravno obratno. Koncentrirali bi vsa vozila na enem mestu. Poleg tega bi še odpravili eno postajo in omogočili dostop z vseh 6trani. Kdo pa naj se potem ziutraj n. pr., ko prihajajo z jutranjimi viaki mlekarice, študentje itd., znajde sredi tramvaiev in avtobusov, ki ravno cb ietem času prihaiaio in odhajajo kakor lokalni vlaki.
Mieel. da bi se porabili prostori pod nadvozom za garaže, trgovine in delavnice, bi stisko v na novo ustvarjenem centru še povečala.
Člankar pravi, da bi v novem načrtu postaje lahko stalo 10 vlakov naenkrat na postaji. Vj>rašati se moramo, ali bi se s tem f>cložaj na postaji kaj izboljšal. Potnik bo lahko videl z enega mesta vseh 10 vlakov. Tcda njegova orientacija s tem ne bo prav nič olajšana. Potnik ne bo vedel, na katerega
Hripav je Tvoj lepi glas,
T* donese spas.
izmed treh oziroma šestih koncev naj se obrne. Izpraševal bo osebje, begal sem in tja, kar bo iz prometno tehničnih ozirov zelo nepraktično. Na bočnih progah, kjer se vrši mednarodni in tranzitni promet, pa bo moralo biti več tirov in tam bo ostala slika ista kakor na sedanjem kolodvoru: skakanje čez tire, po katerih bodo premikali garniture iz remize na sedanjem Gorenjskem kolodvoru in jioleg tega bodo skozi vozili še tovorni vlaki; torej vse nevšečnosti ostanejo, sanvo v — drugi obliki.
Skrb pred dimom. Ta skrb ljudem drugod (n. pr. na Dunaju deloma |x>greznjena, deloma dvignjena proga) ne dela preglavic, terej se nam je tudi v Ljubljani ni treba bati. posebno če pomislimo, da moremo, kakor g. Vidic zatrjuje, itak računati na elektrifikacijo esebnega prometa železnic.
Odprto je še vprašanje, koliko bi se zmanjšali stroški železnic pri nadvozu. Izkoji je drag. Drage pa so tudi betonske konstrukcije, ki bi morale nositi proge, neglede na jioslopja, ki naj bi pomagala reševati nadvozni problem, kakor glavno poštno poslopje, tržnica, kraljev spomenik itd., ki jih seveda ne bi plačala železniška uprava. Vsekakor pa" taka rešitev ne bi pomenila takega izboljšanja, kakoršnega si vsi želimo.	Ljubljančan.
Izropana mrtvašnica
pri Sv. Krištofa
Ljubljana, 21. jan.
Stara mrtvašnica pri sv. Krištofu je postala "v noči na danes predmet skruniteljev in roparjev. V to na pol zapuščeno mrtvašnico, ki je jiroj podobna razvalini, kakor pa poslopju in ki že davno več ne ustreza sodobnim zahtevam, so jionoči vdrli neznani vlomilci 1er tam vse razbili in odnesli, kar je bilo količkaj koristnega. Tako so razbili tri stare cinkaste krste, ki so bile namenjene za primer kakšne nagle smrti in potrebe prevoza, razbili in odnesli so razne svečnike, krožnike, z oken in vrat so pobrali vse železje, sploh vso kovino, ki so jo našli v mrtvašnici. Vlomiti v to mrtvašnico jim res ni bilo težavno. Mrtvašnica je na samem in vlomilcem je zadostoval samo krepek sunek v šibka okna ali vrata pa so mogli notri. Ena vrata pa so bila tako iu tako samo podprta. Tatvino so nedvomno izvršili zbiralci starih kovin in železja, ki gre sedaj dobro v denar.
To skrunjenje mrtvašnice nas vnovič opozarja, kako odveč je že sedanja mrtvašnica iu kako nujno potrebna je nova moderna mrtvašnica pri sv. Križu, ki jo bodo zgradili letos, l'a še na nekaj drugega nas ta vlom opozarja; po Ljubljani se je silovito razširila dovoljena iu nedovoljena kupčija s starimi kovinami. Policija mora prekupčevalcem krepko stopiti na prste in dovoliti nakup in prodajo starih kovin samo trgovcem, ki hodo jamčili, da blago sumljivega izvora ne bodo kupovali od zločincev iu tatov.
Blazen brivec napadel župnika
\ evangclskem /upnišču v Bačkeni IVtroviii je prišlo v noči nu torek do strašne borbe meti župnikom Mirkom Petrovičem ter nekim zblaznelim brivcem. Ponoči je brivec Jovan Vrbovski jnitrkiil na župnikova vrata. Župnik je takoj opazil okrvavljene oči brivca, ki je držal v roki velik kuhinjski nož. Brivec je vzkliknil: »Sedaj bom slehernega zaklal, kdor se mi bo ustavljal.« /upnik jo skočil v svojo sobo, ni ]>a utegnil, da bi za seboj zaprl vrata. Brivec jo skočil za njim. I/, te sobe je župnik pobegnil v drugo sobo, kjer stu spali dve starejši gospe, ki sta bili |>ri župniku na obisku. Župnik je pričel klicati na |ктнн". Njegove klice je slišala služkinja Agneza Agriku. ki je skočila sko/i okno ter si pri tem zlomila nogo. Vendar je imela toi i ko moči, du se je privlekla do soseda Matija Ucdeja ter gu opozorilu, du hoče brivec zuklati župnika. Bede je takoj odliitel v spalnico ter je tju pritekel ravno v trenutku, ko jo hotel bluzni brivec zabosti župnika v |irsi. Bede jc odtrgal blazneža od župnika, toda brivec so jo vrgel na Bedeja ter njega zabodel v prsi. Bode se je zgrudil nezavesten nn tla. šele 18 letni Bedejev sin je z revolverjem v rok i ukrotil blazneža, ki jo bil aretiran. Oblasti so ugotovile, da je brivec zblaznel. Martin Bede jo bil |>re-peljan v bolnišnico. Njegovo stanje jc smrtno nevarno.
— Vid vaših oči »i obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere e: nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanetn optiku. Stari trg 9. Ljubljana.
Roland Dorgelès:
Kaj sem doživel v Rusiji?
(Nadaljevanje.)
V SSSR imajo prednost edinole člani stranke. Pol tretji milijon ljudi uživa posebne pravice: eden na vsakih sedemdeset prebivalcev. Vsak dvajseti iz |iodročja težke industrije, iz kmečkega stanu pa niti eden od sto. Ostali ne pomenijo nič.
Ob priliki volitev določa kandidate stranka, in čreda volivcev ima samo to pravico, da jih pred pozorno volivno komisijo z dvignjenimi rokami izvoli, ne da bi prej kaj razpravljala o njih. Sicer je jia vsa ta komedija brez pomena. Ko so se izvršile volitve v vseh stopnjah — višje proti vrhu, strožje so —: ko so okrajni odbori izvoiili pokrajinske in ko so ti izbrali Kongres eovjetov, in ti spet določili člane Osrednjega izvršilnega urada, ki so sami imenovali predsedstvo, tedaj ee je piramida dvignila do vrha, do najvišje stopnje režima. In zato je odkritje kakega brezpomebnega in neuglednega Ka-linina, teoretičnega predsednika Unije, le še norčija. Kajti vsa moč in oblast je v rokah Stalina samega, ki ni bil nikdar odvisen od volivcev in ne more pod nobenim pogojem trditi, da si ga je izbralo ljudstvo. V vseh dvajsetih letih Sovjetska Rusija niti enkrat ni volila svobodno. Ni si sama postavila voditeljev: Sami so se postavili, kakor Kemal paša ali Hitler ali katerikoli diktator.
Nikar si ne domišljaj, pa Če si tudi član stranke, da bi v Leninovem kraljestvu užival vse pravice. Samo najvišji voditelji si jih morejo privoščiti, medtem ko so navadni komunisti le vojaki. To pa niti za rdečo armado ni bogvekakšna stvar. Le vprašaj tovariše, ki pojdejo v Moskvo, naj jioiz-vedo, kako se vrše tisti večni procesi »očiščevanja«. Mižal boš, take stvari boš zvedel.
Vsako leto je izključenih dvajset odstotkov članstva, da s* lako napravi prostor mlajšim. Te
stvari se ne dogajajo skrivaj, nasprotno, vsi so vabljeni in ker so zabave v SSSR redke, se na sejah zbere ljudi kakor v kinu. Trije komisarji, delegati stranke, zasedajo resno in svečano kot v Vojnem svetu. Določeni člani stranke odgovarjajo vznesenega obraza in drdrajo Karla Marxa na pamet.
Nenadoma pa se pojavi nov borec, približa se in vzbuja občo pozornost. Tožnik mu očita, da je prejel iz inozemstva pošiljko blaga. Nevarna zadeva. Ako razodeneš »kapitalistični državi«, da tebi kot sovjetskemu državljanu manjka najpotrebnejšega, služiš vendar »fašizmu«. Obtoženec odgovarja 6 tihim glasom. Slabo stoji njegova stvar. Iiipoma se oglasi ogleduh:
»Naj nam tovariš kaj poroča o svojetn bratrancu, ki je pobegnil na Finsko!«
>Saj ni pobegnil,« se je ta živo otepal v nevarnosti. »Imel je pravilni potni list.«
»Toda zakaj se ne povrne? Nemara mu pa vest kaj očita, a?<
Po dvorani se zbudi šepet. Obtoženec se v budi stiski brani:
»Jaz vendar nisem odgovoren za bratranca.« Ali tožnik je dobro poučen o zadevi. »Ni morebiti v Sibiriji spoznal Smirnova?« Dvorano zagluše vzkliki. Smirnov, ki je bil v avgustu ustreljeni Zato torej ves ta teater. Še leta tri in tridesetega in štiri in tridesetega so preganjali nekdanje meščanske ljudi, pa odtlej se je V6e spremenilo Krivcev ne iščejo več na desnici, marveč na levici, med takozvanimi Irockisti. — Obtoženec je prebledel. Skušal se je opravičiti, obrnil se je k negibnim sodnikom, vso dvorano je poklical za pričo:
»Moj bratranec se je junaško boril proti Kol-čaku. V tistem času se je spoznal s Smirnovim, ki je bil takrat branilec naroda, potem ga ni pa več nikdar videl.
Tisti, ki ga je ovadil, ga ne more postaviti na laž.
»Pisal si mu. Tvoja nekdanja žena mi je povedala.«
Da, in babnica je tukaj, nobene laži se ne ho ustrašila. Ugibajo, kaj neki se skriva za vsem tem. Eden izmed delegatov mrmra nekakšne opazke, a to ni važno. Obtožba sama zadošča, naj bo potem utemeljena ali ne. Član stranke ne sme biti nikdar osumljen.
»Izključeni« sklenejo komisarji.
Konec, drama se je odigrala. Obsojenec odhaja in nihče ne dvigne roke v znamenje ugovora, kajti prišel bi v ječo. V SSSR ni temna celica več nič sramotnega.
Hvala Bogu — tudi bolj veseli prizori pridejo na vrsto. Na primer pijanec, ki grajajo njegovo nespodobno vedenje, ali starec, ki mu očitajo nevednost. Odkazati hočejo namreč, da imajo zadovoljivo politično in socialno šolo. Resnica! Vidiš jih, kako obračajo velike oči in momljajo. Neumni so postali od samega izpraševanja in nobenega odgovora ne vedo.
»Povej nam, kako delujejo Rabfaki (Delavske fakultete)? Kako se imenuje ljudski komisar za vodni promet? Ali veš, kaj je državni trust?«
Morila ve, ali pred tremi strogimi sodniki se ubogi starček več ničesar ne spomni. Ves je zmešan in neumnosti govori. Mladi komeotuolci, ponosni na svoje sveže znanje, se šalijo z njim, dokler se komisija naposled v smehu ne odloči in uvrsti oktobrskega veterana med »elmpatizerje«.
Zdaj vidiš, da v sovjetski tovarni ne manjka zabave.
Razen tega boš po končanem dnevnem delu zahajal na obvezne tečaje. Uvrstili te bodo v umetnostne. športne, vojaške, socialne krožke — Vaška pomoč. Prva pomoč, Kemična vojna. Zaščita mednarodnega dela — in vsepovsod boš vezan, da za-
hajaš na konference in plačuješ članarino. Prav tako boš imel čast, da vršiš vojaške vaje. Da, da, dragec. Naravno, po sedmih urah dela. Tvoja žena iti hči boala imeli isti posel. Virlel sem parado lakih državljank in če hočem hiti resnicoljuben, moram priznati, da so bile strašansko zadovoljne, ko so se šle vojake.
Pomni, da si ne delam nikakih iluzij. Neštetokrat so ti pravili, da je sovjetski delavec najsvo-bodnejši in najsrečnejši človek. Mnogo mi je na tem, da ti dopovem eno ali drugo stvar. Kaganovič ti je brez dvoma znan. Ljudski komisar in velik prijatelj Stalina. Ali veš, kaj je rekel letos 23. aprila v svètu komisnriata za promet?
v Od prvega julija dalje se bodo delavcem, ki zaslužijo manj kot sto rubljev mesečno, povečale plače za dvajset odstotkov.«
Kaj praviš na to? Uboga delavska para mora živeti z manj kot sto franki na mesec.
Se mar še navdušuješ? Praviš, da velja rubelj več kot dvajset stijev . .. Oprosti, dragi moj, dobro vem, o čem govorim. Za rubelj plačajo tri franke samo takile tepčki, ki si ne vedo pomagati (po razvrednotenju franka plačaš štiri pet in dvajset). V resnici pa je rubelj vreden komaj devetdeset centimov. Po tej ceni ga dobiš na Črni borzi in verjemi, da je dobro plačan.
Sicer pa— kar ustavi se pred prvo trgovino, ki nanjo naletiš, in vprašaj po cenah. Sirovo maslo: deset rubljev funt. Meso: deset do dvajset rubljev kilogram. Mleko: liter poldrugi rubelj. Jajce: pet in petdeset ko|iejk. Poceni sem našel edinole dve stvari: kaviar in rdečilo za ustnice. Pa verjemi, dn delavke lega dvojega ne kupujejo mnogo. Običajno namizno vino: deset rubljev. Templanje čevljev: šestdeset rubljev. Botnbažnsto blago: trislo rubljev. Če pomnožiš rubelj s tri — svobodno li -«-, a številka ho pomenila istočasno izdatke — in tvoj tovariš ho s sto rublji mesečno moral plačati za srajco 75 frankov, za par slabih-čevljev 50(1 frankov, iu mesto da bi si za večerjo privoščil juho, ho natepal črn kruh, ki stane en rubelj.
Drobne
novice
Koledar
Sobota, 22. januarja: Vincencij in Anastazij, tli učenca.
Nedelju, 23. januarja: (3. nedelja po Razglaše-nju Goe{H)doveiii.) Zaroka Marije Device. — Kaj-niund Penjaforški. — Zadnji krajec oh 9.C9. Her-schel napoveduje deževno vreme in sneg.
Novi grobovi
-f- V graščini Višnja gora je v 8G. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Ilozaliju baronica Codelli pl. Falinenfeld roj. baronica Taufferer pl. Weichselbach. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob 4 popoldne iz graščine Višnja gora v farno cerkev, kjer bo truplo slovesno blagoslovljeno, nato pa prepeljano v Ljubljano, kjer bo v ponedeljek, 24. januarja ob 10 dopoldne položeno v rodbinsko grobnico na pokopališču v Stepanji vasi. — Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
■j- V Ljubljani je umrla gospa Marija Grošl roj. Vrtačnik. Pokopali je bodo v nedeljo ob pol štirih popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne
= Iz duhovniške službe v lavantinski škofiji.
Za kn.-šk duhovna svetovalca sta imenovana gg. Ivan Jerič dekan in župnik v Turnišču, in Jožef Krantz, dekan in župnik v Tišini. Za dekane so imenovani gg.: Janez Hornbok, kn.- šk. duh. svetovalec in župnik v Mežici, za dekanijo Mežiška dolina; Matija Munda, prost, dek. upravitelj in župnik v Dravogradu, in Gregorij Potokar, kn.-šk. duh. svetovalec, dek. upravitelj in župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku. G. Mateju Riepl, kn.-šk. konz. svetovalcu, dekanu in župniku v Prevaljah, se določi naslov: emoritirani dekan. — Nastavljen je bil za kaplana v Laporju p. Manevet Koren, duhovnik kapucinskega reda v Studencih pri Mariboru. — Odpovedal ee je župniji Dobrovnik v Prekmurju tamkajšnji g. župnik Štefan Lejko.
—	Kočevski okraj se razdeli na dva šolska okraja. V preteklih dneh je ministrstvo prosvete izdalo določbo, s katero se upravni kočevski okraj razdeli na dva šolska okraja. Prvi kočevski šolski okraj bo obsegal šole južno od Kočevja proti savski bć.novini Temu šolskemu okraju bo pripadalo 28 nižjih ljudskih šol. Drugi kočevski okraj bo pa obsegal vse nižje in višje ljudske šole severno od Kočevja in Dobreipolj. Prvega bo vodil novoimenovani okrajni šolski nadzornik gosp. Fink, drugega pa dosedanji kulturni delavec in prvovrsten vzgojitelj, okrajni šolski nadzornik g. Peterlin. Ker je v kočevskem okraju veliko število težko dostopnih šol in ie nadzorovanje teh šol zvezano z veliko izgubo na času, korak ministrstva prosvete toplo pozdravljamo. Nesporno je, da bo ta razdelitev v veliko korist naše mladine in kmečkega ljudstva kočevskega okraja.
—	Od nedelje do nedelje. Pod tem naslovom emo preteklo nedeljo med drugim poročali, da so bili trije prevroči pripadniki ustavljenega tedn ka Pohoti od sodišča obsojeni, ker so ga z avtomobilom ravna;elja Ljubljanskega velesejma in predsednika Narodne odbrane širili 'udi še potem, ko je bil že ustavljen. Obsojeni so sodbo sprejeli in eo ee nadaljnjim pravnim lekom odpovedali. Resnici na ljubo ugotavljamo, da so bili obsojeni, ker 60
. širili zaplenjeno številko 35 Pohoda že septembra, ko Pohod še ni bil ustavljen. Tudi se niso vozili z avtomobilom g. Dularja. Proti sodbi eo prijavili priziv zaradi izreka o krivdi in kazni in zaradi kršitve zakona. V bistvu pa je bilo naše poročilo točno.
—	Pri aeredni stolici. napetosti črev
vsled zapeke prav odlično odvata naravna »Franz-Joseiova«- grenka voda zaostanke prebave nakopičene v ćrevih V zdravniški praksi se uporabita »Franz-Josetova« voda s polnim uspehom pri odraslih какот tudi otrocih
Rus po miti. HOC pol In nar trlr S hr 1M85. M V. M
3COO zajcev prodanih v Zagrebu. Prejšnji teden je bilo na zagrebškem trgu prodanih okoli 3000 zajcev. Strokovnjaki zagotavljajo, da eo letos zajci prav izvrstni in da 6o tendenciozne vesti o nekakšni Kugi nicd zajci. Tudi na zagrebškem trgu se pozna velika konkurenca divjačine, zlasti zajcev, govejemu svinjskemu, zlasti pa telečjemu mesu. Zajci so' po 25 do 36 din kos. Zagrebčani se tudi zelo zanimajo za jagujetino, ki jo kupujejo po 26 do 28 din kg. Skoraj vsa jagnjeta pa pograbijo gostilničarji k- seveda jagnjetino po gostilnah prodajajo še dražie.
—	Nizozemci bodo gojili zelenjavo na naši obnli. V Split je despel direktor Zveze nizozemsko-frizijske vrtnarske zadruge Wekuie, ki namerava epoznati na našem Primorju kraje, kjer bi se dal gojiti zgodnji krentpir ter razna zgodnja zelenjava, zlasti v srednjem Primorju. kjer so razmere za to najbolj ugodne. W'ekuis jc obiskal Sutivan, Supe-tar in Postile na Braču, kjer bo uredil nekaj poskusnih vzgajališč. Obiskal bo tudi Trogir in Ka-štel. Priredil bo predavanja o vzgojenem vrtnarstvu in zelenjadarstvu. Po njegovem mnenju je naše Primorje zelo primerno za vzgojo zgodnjih sadežev in zelenjave.
—	Proračun donavske banovine. Proračun donavske banovine za leto 1938/39 je v primeri z lanskim proračunom |;ovišan za kakšnih 15—20 milijonov din ter bo uporabljen v glavnem za javna dela. Lanski proračun je znašal 106 milijonov din. To povišanje |ia ne bo padlo v breme prebivalstva, ker se davščine ne bolo povišale.
—	Angleži Se zanimajo za zlato v Dravi. Žc nekaj let kmetje v občitv lîartolovac, zlasti v vaseh Bartolovcu samem, v Zabniku in ètefancu pri Va-raždinu izpirajo iz Drave zlato. Iz Varaždina poročajo 6edai. da se nekatere inozemske skupine, zlasti Angleži zanimajo, kako bi izpiranje tega zlata racionalizirali in izkoristili.
—	V proslavo Župančičeve on letnice izide pri Akademski založbi težko pričakovana četrta knjiaa Del Otona Župančiča. Knjiga l>o vsebovala prozo našega velikega pesnika ter bo po svoji tehtnosti in novosti izredno pomemben |io-jav na našem knjižnem trgu. Knjiga lx> prihodnji teden naprodaj (789)
—	Izvoz aluminija iz Dalmacije. Dalmatinska tovarna aluminija v I.ozovcu je jxislala na Jujkiii-sko z ladjo |*>-iljko 60 ton aluminija. V 7/iidnilh treh mesecih je ta tovarna poslala na ЈаропЛо skupno 200 ton aluminija.
—	Smrt hrata albanskega ministra. V nedeljo bi moral jiriti v Dubrovnik albanski minister notranjih zadev Musa Juka. minister pa se je ustavil v Cetinju, kjer ga je dohitela vest, da je njegov brat Aniasa Juka v Dubrovniku že umrl. Amasa Juka se je namreč zdravil v Dubrovniku V Dubrovniku je ministrov tajnik prevzel truplo ter ga z avtomobilom prepeljal v Skader, od koder sta minister in njegov pokojni brat doma.
—	Konferenca delavskih zbornic v Sarajevu. V Sarajevu je sedaj konferenca predstavnikov vseh zbornic in delavskih organizacij in vse države. Zastopana je tudi ljubljanska Delavska zbornica ter razne slovenske delavske organizacije.
—Uspehi našega ribištva v lanskem letu. Ribiči Dalmacije in Hrvatskega Primorja so se v začetku lanskega leta dobro pripravili za ribolov, ker so se cene ribani zvišale, ter so zato nabavili mnogo novih mrež ter drugega ribiškega orodja. Cena ribišketnu orodju je narasla na vrednost nad 37 milijonov din, število ladij na 6657, njihova vrednost pa nad 27 milijonov. Napredovala je tudi motorizacija ribiških ladij. Ribiči se osvobajajo svoje navezanosti od obale ter se podajajo čim dalj na odprto morje. Usjieh ribolova pa je bil šibkejši, kakor so pričakovali. Ribiči so bili zadovoljni sicer z lovom na tune, pač pa so se sardele, ki so najvažnejše ribe, jiojavile v manjših količinah in še to neredno, jxinekod pa so sploh izostale. Mnogo so nagajali tudi delfini, ki zelo škodujejo ribolovu Namesto sardel pa so dalmat. ribičii zelo mnogo nalovili lokard ali plavic in sicer 900.000 kg, medtem ko so prejšnja leta nalovili samo po 300.(KK) kg. Skupno so lani ribiči nalovili 3,277.000 kg rib, medtem ko so 1. 193li nalovili 3,789.000 kg rib. Dalmatinske oblasti nameravajo uvesti sistematično proučevanje ribolova, zlasti pa sardel, ki so najvažnejše ribe za naše ribiče.
—	Ženo ubil namesto svojega sovražnika. V
vasi Dopsinu priOujeku sta se že pred 6 leti stepla mladi kmet Radivoj Jankovič in 60-letni starec Tomo Brkič. Jankovič je tedaj |iretepel Brkiča. Brkič pa je že svojčas ubil tri ljudi ter se je Jankovič neprestano bal maščevanja. Konec novembra je Jankovič pograbil lovsko puško ter odšel pred Brkičevo hišo, da bi Brkiča ubil, ker si je pač mislil, da je bolje, da on Brkiča ubije, kakor Brkič njega. Ko je Jankovič na oknu zapazil človeško senco, je sprožil. Zadel pa je Brkičevo ženo. ki je bila takoj mrtva. Zaradi lega uboja je bil Jankovič obsojen na 20 let ječe.
iugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Komunizem in komunistična Rusija jc naslov
delu, ki ga jc spisal Fran Erjavec, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena 80 dinarjev, 536 strani. — To je sedaj v slovenščini gotovo najobsežnejše delo o tem važnem vprašanju. Kaj takega do sedaj Slovenci ne Hrvati in ne Srbi nismo imeli. S tem je izpolnjena velika vrzel na našem književnem trgu. Komunizem je ideja, ki pretresa že desetletja ves svet ter piše usodo mnogim narodom in državam. Zato se bavita s tem vprašanjem nele javnost, publicistika, temveč tudi znanost in politika. Pri nas nihče ne bo mogel mimo tega veiikega in edinstvenega Erjavčevega dela, za katero mu bodo hvaležni nele vsi oni, ki se bavijo z javnim delovanjem, temveč tudi vsi vzgojitelji, voditelji delavskih organizacij, kulturnih društev itd., saj jim nudi knjiga res izčrpen pregled na vso ideologijo in na vso praktično uveljavljanje komunizma in obilico gradiva za resno in globoko razmišljanje. Prijioročanio.
Ljubljana
Dne 22. januarja 1938
Gledališče
Drama: Sobota. 22. jan.: »Veronika Deseni-škac. Izven. Proslava 60 letnice rojstva pesnika Otona Župančiča. — Nedelja, '-'3. jan.: Ob 15: ;.Siie-guljčica« Izven. — Ob 20: »Veronika Deseniška-. Preniierski abonma. — Ponedeljek, 24. jan.: Zaj»rto.
Opera: Sobota, 22. jan.: »Helthea«. Izven. — Nedelja, 23. jan.: Ob 15: »Mala Floramye/. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Gorenjski slavček*. Izven. Gostuje Josip Goslič. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek,
24.	jan.: Plesni večer Katje Delakove in njene skupine. Izven.
Prireditvi in ?abave
Za Knobleharjev zavod bodo igrali veliki Frančiškov! križarji dramo »Pesem svete noči« v nedeljo popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani. Knobleharjev zavod je lani začel delovali in ima namen vzgajati misijonske poklice za južno Afriko. Vstopnice za to predstavo se dobe v predprodaji v pisarni »Рах et bonum«, Frančiškanska pasaža, tel. 43-63, Pridite in pomagajtel
Rokodelski oder uprizori v nedeljo 23 I. m. ob jiol 8 zvečer veseloigro »1000 vozlov« v režiji g. J. Cestnika. V tej veseloigri je vse polno zaplet-ljajev, ki ob njih razrešitvi morajo vsakemu gledalcu privabiti smeh in veselje. Vabimo vse prijatelje poštene zabave!"'.
»Božični odmevi« (igra s petjem), »Mašna strežnika iz Santarema« (misterij). Ti dve lepi mladinski igri pridite jutri pogledat v dvorano na Selil. Igrajo rakovniški oràtorijanci. Začetek ob petih popoldne. Vstopnice se dobijo na Selu.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani ponovi v nedeljo, 23 t. m. ob 20.30 v frančiškanski dvorani prof. Jože Kranjčevo veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla«, ki je pri premieri dne 18. I. ni. sijajno uspela. Predprodaja vstopnic j>o 6. 4, 3 in 2 dinarja v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani običajen jK)|)ust.
Predavanja
Fantovski odsek — Sp. Šiška ima v torek, dne
25.	t. m., ob 8 zvečer v samostanski dvorani javno predavanje. Predava g. inž. Jože Sodja »O t okovni akciji«. Na velezanimivo predavanje vabimo starše in prijatelje naših fantov.
Svetovne zanimivosti v zadnjih petih letih |e naslov predavanja, ki ga bo Imel prof. dr. Vinko Šarabon v torek 25. t. m. ob 8 uri zvečer v Frančiškanski prosvetl. — Predprodaja vstopnic v pisarni »l'ax et bonunu po 3 in 2 dinarja, člani
|)OJ)USt.
Predavanje g. univ. prof. (lr. L. Pitamicii: o »Filozolskih osnovah prava in čistipravni filozofiji«, ki ga priredita Filozofsko društvo v Ljubljani in Društvo za pravno filozofijo, bo mesto preteklo soboto drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi v Ljubljani,
Sestanki
Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« ima evoj redni letni občni zbor v soboto, dne 29 januarja, ob 20 v gostilniških prostorih g. Matka Sokliča, Pred konjušnico št. 4.
'MMAmiiMmiiHivHniiii1 ^идмдици^дл^дгшушммдмшвм
Pesem narodov — JelnISIvo In svoboda
Velika ilo^Ifo
(, . . . in velika nada, da je bila svetovna vojna, poslednja»!)
Predprogratn : iz zgodovine kitajsko-japonske vojne — autentičui prikaz putojia ameriškega vojnega broda »PANAY«, žurual, črni pajk itd.	«--v»	_ — . _
Kino Matica
Danes ob 16., 19.15 In 21.15 url	TELEFON 21-24
Odborniki fantovskega odseka — Šiška imajo v soboto, 22, t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani važno sejo. — Tajnik.
Naše dijaštvo
Pevci in pevkel Redna pevska vaja za akademsko mašo pri oo. frančiškanih je v soboto, 22. t. m., ob 6 in v nedeljo, 23. t. m., ob 10. Vabljeni so novi pevci in pevke, kakor tudi stari, da bomo zopet polnoštevilni.
Kino
Kino Kodcljevo. tel. 41-64. Drevi: -ïMoekva-Šaughaj« (Pola Negri in zbor donskih kozakov). »Charlie Chan v šanghaju«.
lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41 ; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Zimsko perilo. Karničnik. Nebotičnik.
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Obleku, perilo in obutev ubogimi V začetku tekočega meseca je mestna občina po časopisju prosila ljubljanske občane, da naj darujejo za reveže obnošeno obleko, perilo in obutev. Odziv občanov na to prošnjo je bil tako majhen, da mora občina prošnjo |ionoviti. V meščanskih hišah je gotovo mnogo obleke, perila in obutve, ki je lastnik ne rabi več. Ako jo pa darujemo ubogim, jim še prav dobro služi, saj ubogi ne gledajo na kroj iu jih ne moti, ako je blago nekoliko obrabljeno. Glavno je, da jih varuje pred mrazom iu mokroto. Da bi zbral čim več takega blaga in ga mogel razdelili med reveže, ho mestni socialni urml zbiral vsako sredo na Vodnikovem trgu pred Vodnikovim spomenikom stare obleko, perilo in obutev. Tam bo stojnica, kjer bodo mogie gospodinjo vsako sredo oddati blago, ki ga družine ne potrebujejo več. Razume se, da bodo gospodinje prinesle le snažno in porabilo blago. Usmilite se naših ubogih!
1 Za dijake bo akcijska drama »Pesem svete noči« uprizorjena v nedeljo 23. januarja ob pol 11 dojKildne v frančiškanski dvorani po enotnih cenah — 4 din na vseh prostorih. — Ker so že razni zavodi rezervirali več sto sedežev, prosimo cenjeno interesente, da si jih pravočasno preskrbe v Pax et bonum, tel. 43-63.
I Skupina bojevnikov Ljubljana-Bežigrad vabi svoje člane na I. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, dne 24. t. m., ob pol osinih zvečer v knjižnici III. drž. realne gimnazije, Bežigrad. Vsak član je prejel vabilo in je vljudno naprošen, da drugo vabilo, ki je bilo priloženo, izroči tovarišu bojevniku, ki še ni član. in ga povabi na občni zbor. Iz poročil na občnem zboru bo vsakdo razbral pomen in namen bojevniške organizacije.
1 Razstava natrlov za novo trnovsko otroško zavetišče in za vojaški spomenik. Razstava teh načrtov je odprta še do 24. t. in. Pregled osnutkov za obe zgradbi je jako zanimiv. Z javnim razpisom ji občina pridobila mnogo lepih in dobrih zamislekov, ki so oba arhitektonska problema osvetlili z raznih zanimivih vidikov. Obisk razstave se priporoča ne samo strokovnjakom, temveč tudi širšemu občinstvu. Vstoonine ni.
1 Mesto venca na grob pok. Franca Jakliča je daroval g. župnik Atlolf Knol z Vranje peči 100 din za cerkev sv. Družine v Mostah. Bog plačaj!
I Dar za mestne reveže. L A. Sunara, Cankarjevo nabrežje 5 je daroval namesto venca na grob pokojne Tomažin Ano din 100 za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se za dar iskreno zahvaljuje.
1 Cestni valjar. Doslej je imela mestna občina dva parna valjarja, enega 16- do 18 tonskega, drugega pa 12- do 14 tonskega. Oba sta namenjena za utrjevanje težkih cestišč ter sla zaposlena neprestano. Za lažja dela pa taki valjarji niso primerni (n. pr. za hodnike, za sprameksiranje, asfaltiranje ccstišč itd.); zato je mestna občina kupila 6 tonski valjar in tako izpolnila tudi to vrzel v svojem cestnem parku. Valjar ima Dieselov motor in ima dvoje koles.
I Ukraden plaši. V Korytkovi ulici 26 je v l. nadstropju neznan zlikovec ukradel iz predsobe neki dijakinji temnosiv lodnast zimski plašč s sivo svileno podlogo (kimona kroj). Kdor bi kaj zvedel o prodaji ali nakupu takega plašča, naj to sporoči policiji ali pa na eornji naslov.
I Namesto venca na grob tov, inž. Peklarja je inž. Jože Duhovnik iz Zvečana darova! Jugoslovanskemu podpornemu društvu znesek 100 din. Iskrena hvala!
Celje
c Prireditev v koritiI najbednejšim v Celju. Družabni klub prindi drevi v veliki dvorani Na rodnega doma svoj vsakoletni družabni večer. Vse priprave kažejo, da bo ta prireditev nekaj edin stvenega in bo zadovoljila vse gosle. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel mestni župan g. Alojzij Mihelčič. Kakor se sliši, bodo počastili prireditev tudi odlični zunanji gostje. 1'ar ur nepresiljene zabave, solopetje, orke.ter, oktet, z obiskom pa boste pomagali tudi našim revežem. Vljudno vabljeni!
Kl NO M M 'Г R 0PQL - CELJE » H A D ŽI MURAT — BELI V R A G «
Oglejte si film po znamenitem romanu Lova Tolstoja, prežetega •/ divno niuzlko Čnjkovskega, Musorgskega in Borodina. — Sodeluje slavni ZBOR D0NSKUI KOZAKOV 1 v u n M o ž u h i u	L i 1 D a g o v e r
c Kadelburgova komedija »šimikovi« na celjskem odru. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek, 25 januarja, ob 8. zvečer v mestnem gledališču Kadelburgovo komedijo v 3 dejanjih »Slmiko-vi« Predstava je za abonma Neabononti dobe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Društvo Rdeči krti v Celin bo priredilo zopet teSaj za prostovoljno bolničarje (ke). Preda vania bodo dvakrat tedensko v večernih urah Praktične vožbe bodo v celjski javni bolnišnici Prijave sprejema treslnl fizik g. dr. Podpečan na mestnem poglavar*!« u vsak dan dopoldne od 22 do 31. januarja. Ob zadostnem številu prijavljen-cev bo s februarjem začetek tečaja.
c Smrtna kosa Včeraj ob 6. zjutraj je zaspal v Gospodu, okrepčan s tolažili svete vere, v visoki starosti 81 let posestnik na Ostrožnem Jurij Knez. Danes ob 2. popoldne bo krenil sprevod iz hiše žalosti na Ostiožnem na okoliško pokopališče, kjer ga bo bodo položili k večnemu počitku. V Le-skoveu pri Celju je umrla v 76. letu bivša učiteljica, vdova Žagar Avgusta. Pokojniea je mati gdč. Žagar Milice, učiteljice v Ljubečni. Drago pokojnico bodo pokopali na vojniškem pokopališču danes popoldne. Okoli 1 popoldne je včeraj izdihnila svojo čisto dušico 6 letna hčerka hišnice v hotelu Union Kos Božena na trgu Kralja Aleksandra 3. Naj jim sveti večna luč, vsem prizadetim pa naše iskreno sožalje! •
KINO UNION
Mlado, talentirano Slovenko Géraldine K alt lahko vidite danes ob 18.30 in 20.30 v filmu »FLORENTINE« kjer predstavlja mladega, porednega niornarčka, ki je celih 12 let služil na brodu svojega očeta.
c Konj ga je brcnil v glavo. V četrtek je zadela v Žirovcih pri Pristavi huda nesreča 17 letnega posestniškega sina Grobin Ivana. Ko je opravljal hlevska dela ga je konj brcnil s kopitom v glavo in mu prizadejal zelo nevarne poškodbe.
c Sestanek Dekliškega delavskega krožka. Jutri v nedeljo ob 9. dopoldne ima Delavski dekliški krožek svoj sestanek v Domu v Samostanski ulici. Pridite točno in sigurno!
Maribor
in Proslava Župančičeve 61) letnico, ki jo jo priredilo mariborsko gledališče v četrtek zvečer, je krasno uspela. Mariborsko občinstvo je gledališče napolnilo do zadnjega sedeža. Gledališče je uprizorilo pesnikovo odrsko delo »Veronika Dese-niška«, jired predstavo pa je imel govor o Žujian-čiču pisatelj Radivoj Rehar
m Veliko delo mariborski reševalcev. Reševalni oddelek mariborske gasilske čete je izvršil v lanskem letu 2160 prevozov. Njegovi štirje reševalni avtomobili so prevozili skupno 19.416 km. Poleg tega je nudila postaja v 507 primerih raznih nezgod prvo pomoč. Daljših prevozov je bilo 22, od lega 15 v Gradec. V bolnišnico se reševalci prepeljali 415 oseb zaradi notranjih bolezni, 104 zaradi poroda, 151 zaradi zlomljenih udov, 258 zaradi težjih poškodb, 22 zaradi kapi, 75 zaradi živčnih bolezni itd. Pri obratnih nezgodah je interveniral reševalni oddelek v 79 primerih, zaradi cestne nezgode pa v 100 primerih.
m Volitve obratnih zaupnikov na MP. V četrtek zvečer so bile v mestnih podjetjih volitve obratnih zaupnikov. Vloženn je bila le lista Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev ter so bili vsi predlagani kandidati soglasno izvoljeni.
m Mariborska gasilska čela ima drevi ob 19.30 v dvorani svojega doma na Koroški cesti 12 svoj redni letni občni zbor.
m Konec tedna, v gledališču. Drevi bo za red A repriza Zupančičeve -»Veronike Deseniške«. — V nedeljo popoldne bo Sihubertova opereta »Pri treh mladenkah«, zvečer pa Rasbergerjeva opereta »Rdeči nageljni« Obe nedeljski predstavi bosta pri znižanih cenah.
m Studijska knjižnica je za Župančičevo 60-lolnico jiriredila v svoji čitalnici razstavo pesnikovih del, prevodov, rokopisov in slik Razstava ostane odprta do 29. t. m. vsak dan od 8. do 12. ter od 15. do 18., v nedeljo pa samo predpoldne. — Vstopnino ni.
m Sezonska omejitev dela v tekstilnih tovarnah. Večina mariborskih tekstilnih tovarn jo svoje poslovanje zelo omejila, nekatere ne jioslujojo po več dni v tednu. Pojav pa je le sezonskega značaja ter se dogaja vsako lelo, samo da so je običajno vršila drugače omejitev obrata v jesenskih mesecih. Čim bodo dospela večja naročila, bodo začele tovarne zopet s polnim obratovanjem.
m Tovarna Pengg preklicala odvoved. Tovarna kovinskih predmetov Pongg v Mariboru, ki je pred nekaj dnevi svojim 60 delavcem nenadoma odpovedala je svojo piepovod že preklicala. Ker je medlem tudi že rešeno vprašanje novega vodstva tovarne, bo podjetje obratovalo v dosedanjem obsegu naprej.
m Stanovalci žclezničarslce kolonije lepo prosijo merodajne faktorje, naj se pri navažanju gramoza spomnijo tudi pešpoti ob Pohorski cesti, ki je res v obupnem stanju in jo ob deževju bolj podobna blatnemu koritu kat pešcem namenjena pot.
ni Počitniška zveze na državni klasični gimnaziji v Mariboru priredi v nedeljo, dno 23. t. m., v dvorani na Aleksandrovi c. 6 ob 5. popoldne Rostnndovo dramo »Vest«.
m Sprememba naslova SSK Maratona. Vsa pošta, ki prihaja na SSK Maraton v Mariboru, naj se v bodoče naslavlja na naslov SSK Maraton, Maribor, Koroška 26.
Restavracija in kavarna OREL
Danes demača pustna zabava
m Nočno lekarniško službo imata ta teden lekarni Franc Minafik na Glavnem trgu 12 in Franc Reins na vogalu Aleksandrove in Meljske cesto.
m Nevaren konjski mešetar zn zapahi. Studen-škirn orožnikom se je jiosročilo končno spraviti na varno enega najnevarnejših in najbolj zvitih konjskih niešetarjev in tatov Antona ilergleza iz Studencev, ki je v družbi nekaterih tovarišev, ki so bili že vsi arebrnni, pokradel v Dravski dolini in v okolici Maribora konje in vozove v vrednosti 30.000 din Bergleza je zasledoval orožniSki narednik '1'kalčlč iz Studencev j »o vseni Dravskem polju do Varaždinn. kjer ga jo aretiral v trenutku, ko je hotel ciganom prodati par konj in voz, katere je kupil v mariborski okolici, pa jih seveda nI plačal.
Gledališče
Sobota, 22. januarja: Ob 20. "»Veronika Deseniška«. Red A.
Nedelja, 23 januarja: Ob 15. »Pri treh mladenkah.-. Znižane cene. — Ob 20. »Rdeïi nageljni«. Znižane cene.
Rezultati zadnje jugosl.-italijanske gospodarske konference
Stalni jugoslovansko-gospodamski odbor je dne 17. t. m. končal svoje delo. O tej konferenci smo pred dnevi poročali in prinesli uradno poročilo o sklepu.
Na konferenci so bila obravnavana razna važna vprašanja naših gospodarskih odnošajev z Italijo. V nasledniem navajamo rezultate, do katerih je konferenca glede posameznih problemov prišla.
Naš izvoz v Italijo je dosti večji kot pa naš uvoz iz Italije, tako da je naša trgovinska bilanca proti Italiji vedno aktivna. V teku pretečenega leta je saldo naših terjatev presegel 120 milijonov lir. V svrho zmanjšanja salda smo mi predlagali, da bi uvedli klirinške čeke, kakor obstojajo z Nemčijo. S tem bi dosegli, da bi lira postala cenejša, kar bi pomenilo, da bi italijansko blago na naših tržiščih postalo cenejše in bi bila dana vzpodbuda za večji uvoz.
Italija našega predloga ni sprejela. Zaradi jega je bilo sprejeto načelo medsebojnega ravnotežja, to je, da vrednost našega izvoza ustreza vrednosti našega uvoza iz Italije, Zaradi tega ravnotežja v trgovinski bilanci bo obseg naše trgovine z Italijo manjši kot pretečeno leto, in sicer vsaj za 20 do 30 odstotkov.
Da bo doseženo načelo ravnotežja, mora torej naš izvoz v Italijo postati manjši. Zmanjšanje izvoza pa ne bomo skušali doseči s tem.da se znižajo kontingenti, ampak bodo italijanske oblasti v svrho zmanjšanja uvoza vršile razdelitev uvoznih dovoljenj. Naši izvozniki zaradi tega ne bodo mogli izvoziti v Italijo v višini predvidenih kontinger.tov, ker bo Italija dala manjše število uvoznih dovoljenj.
Vendar pa zmanjšanje našega izvoza v Italijo ne bo smelo biti večje kot 40% določenih kontingentov. Italijanske oblasti bodo mogle v sporazumu z nami izdati naknadna uvozna dovoljenja, ako bodo videle, da je mogoče kontingente izkoristiti stoodstotno, ne da bi trgovinska bilanca prišla iz ravnotežja.
Po sedanjih informacijah italijanske oblasti ne bodo dajale dovoljenj za uvoz pšenice in koruze. Uvozna, dovoljenja za živino bodo skrčena za 3 do 5%, za lee nekaj več. V večji meri bodo v začetku znižana uvozna dovoljenja za rude in cement. V največjem obsegu bodo reducirana dovoljenja za izvoz v italijanske kolonije in to brez ozira na vrsto blaga.
Italija nam tudi ne bo dala za naš izvoz nika-kih preferencialov, kakor smo to svojčas pričakovali na podlagi sporazuma iz marca lanskega leta.
Pač pa je Italija ukinila preferenciale, ki sta jih do sedaj imeli za izvoz v Italijo Avsirija in Madžarska, za/radi česar odpade tudi razlog, da bi bili nam priznani.
V klirinškem prometu, ki je stopil v veljavo dne 12. t. m., bo zaenkrat tečaj italijanske lire. 2.23 dinarja. Razen tega je določeno tudi, da se morajo vse italijanske teriatve v Jugoslaviji plačati v kliringu, kakor dosedaj ni bil primer. Tako bodo morale biti vplačane v kliring tudi vse premije italijanskih zavarovalnic in vse provizije.
Italija bo poostrila režim odobravanja uvoznih dovoljenj, ker se je sedaj mnogokrat zgodilo, da so jih imetniki uvoznih dovoljenj prodajali, zato bo trgovanje z uvoznimi dovoljenji prepovedano
Glede starega klirinškega salda, ki znaša okrog 200 milijonov din v našo korist, je prišlo do sporazuma v tem smislu, da se likvidira večji del z jugoslovanskimi državnimi nabavami.
Glede svobodne cone v reški luki ostane vse pri starem in ne ustrezaio resnici vesti, da se bomo mi odrekli pravicam, ki i i H imamo.
Rešeno je bilo tudi vprašanje uvoza riža iz Italije. Dosežen je sporazum, da nam Italija za-sigura celotne naše potrebe. Uvozila bo znaten del že luščenega riža. Detaljni sporazum glede tega bo sklenjen pozneje z italijanskim zavodom, ki bo za izvoz riža pooblaščen.
Italijanska delegacija je ob priliki zadnjega sestanka tudi poudarjala, da italijanska industrija sicer želi povečati proda'o svojega blaga na naš'h tržiščih, vendar le v tistih panogah, kjer ni domače industrije, tako da njihova konkurenca ne bo škodovala domači produkciji.
Kot rok za prihodnji sestanek iugoslovansko-italijanskega odbora je določen konec maja ali pa začetek junija Predvidoma bo tudi prihodnji sestanek v naši državi. Obenem je bil sprejet sklep, s katerim je odhor pooblastil našega glavnega delegata gosp. Kilja in italijanskega delegata g Gian-ninija, da izvršita eventualno potrebne spremembe sprejetih zaključkov.
Na podlagi teh zaključkov kakšnega poživljenia naših trgovinskih odnošajev seveda ne moremo pričakovati. Računati moramo celo z zmanjšanjem našega izvoza lesa in živine, v kolikor bo Italija registrirala uvozna dovoljenja. Tudi določba o uvozu italijanskega riža ne bo v interesu naših luščilnie. Lepe besede, da italijanska industrija ne želi konkurirati naši domači, rezultatov konference ne morejo izboljšati, ker bomo morali zamrznjeni stari klirinški saldo tudi sami likvidirali.
«•"O	opereta 0.ZBolvarl)a № ШОГРШ SG tS ЦрГвН ГпLV SIOQ3 ljubezen dlvna /lasba. zdrav humor m odlična terra
i.i.i 4i in	Predstave ob 16., 19.18 ln 21.15 ur!, v nede jo ob 15., i7., 19. tn 21. url. DinoManskn predstava leiei. ii-Mi ob 0-30 tukrat oopade' — Rezervtraite st vetopnloe v prodor oda)! !
Str o me tovarne in livarne
Danes se vrši poravnalni narok v poravnalnem postopanju delniške družbe »Strojne tovarne in livarne«. Je to eno največjih poravnalnih postopanj, kar suio jih pri nas imeli, saj znaša skupna vsota vseh prijavljenih dolgov v to poravnalno postopanje nad 21 milij. din, od katerih je okrog 5.5 milij. din nekritih, ostali pa So bodisi prvenstvene terjatve (davki, plače, premije pokojninskega zavarovanja nameščencev itd.) bodisi kriti z hipotekami.
Na usodi podjetja niso interesirani samo upniki, ki so pri družbi na katerikoli način angažirani s kapitalom, ampak tudi številni delavci in nameščenci, ki jim |>odjetje dolguje znatne zneske in, ki od ponovnega obratovanja podjetja pričakujejo zaposlitev in zaslužek. Podjetje je v zadnjih ietih zaposlovalo 300—350 delavcev in okrog 50 nameščencev, torej je krog tistih, čijih gospodarska eksistenca je na Strojne tovarne in livarne navezana, prav širok.
Strojne tovarne in livarne so v letih neposredno pred krizo, to je v letih 1028 in 1939, delale s prav povoljnini uspehom. Zaposlevale so tedaj okrog 900 deiavcev in letni promet je dosegel 37 milij. din. Dividende, ki jo je podjetje v teh dveh letih izplačalo je znašala 6odnosno8%. .Splošna gospodarska kriza pa je družbo hudo prizadela. Promet je začel rapidno padati, leta 1935 je znašal le še din 10.4 milij., 1. 1930 din 10.8 milijonov in lansko leto do 15. novembra, ko je šlo |X)djetje v poravnavo pa din 10.3 milij. din.
Vkljub temu, da bi Strojne tovarne in livarne imele naročila, ipak ne morejo zvišati prometu, ker jim primanjkuje obratnega kupitala. Kredita pa no morejo dobiti, ker imajo že velike obveznosti in vse nepremičnine so že obremenjene. Posamezni upniki so začeli pritiskati, v teku onega leta je izposlovulo rubež 158 upnikov. Duvčni zaostanki so narasli na nad 1.2 milij. din. Zarndi teh zaostankov pa podjetje ne more inkasiruti znatnih terjatev, ki jih ima proti državi.
Zaradi težav, v katere je prišla, je družba predlagala otvoritev poravnalnega postopanja, v katerem nudi nekritim upnikom 40% njihovih terjatev, plačljivo tekom enega leta.
Glavni del družbinih aktiv se nahaja v nepremičninah. Te so bile sedaj cenjene na 10.2 milij. din, vrednost strojev, ki so pritikline, pa znaša 2.9 milij. din. obremenitev nepremičnin pa znaša nad 10 milij. din. Vrednost zaloge znaša 4 milij. din, od te pa je zarubljeno blago v vrednosti 1.2 milij. din. Terjutve znašajo 4.1 milij.. ki so pa vse zastavljene raznim upnikom.
Na nekrite upnike, ki jih, kot že omenjeno, za 5.5 milij., odpade aktiv, po odbitku prvenstvenih terjatev v znesku 1.9 milij. din, 4.2 milij. din, od tega pa je 3 milij. din v nepremičninah.
Izvedba poravnave pri tem položaju za podjetje ne bo lahka zadeva. Ker tvorijo nekriti upniki razmeroma le mal del vseh obveznosti, tudi korist, ki jo bo podjetje od poravnave imelo v obliki znižanja dolgov, ne bo posebno velika, saj bo znižanje znašalo lo '2.2 milij. din. Glavno bi za podjetje bilo, da dobi nova sredstva, ki bi mu omogočila upostavitev obrata in povečanje prometa, ter laka sanacija, ki bi mu znižala obrestna bremena, ki bodo vkljub poravnavi še v ce'oli ostala. Od toga bo bolj kol j>a od poravnave odvisna usoda podjetja.
Dvig nemške marhe
Tečaj nemških čekov je bil že od jeseni na 14 din za marko. Na to višino ga je spravila intervencija Prizada in nu loj višini ga jo tudi držala. Sedaj pa jo bii tečaj v dveh zaporednih dnevih dvignjen po 10 točk. tako da notira nemška marka v čekih sedaj na vseli miših borzah 14.20.
Kot poroča Jugoslovanski kurir«, prodaja marke v Belgradu in v Zagrebu sedaj edino Poštna hranilnica. Iz kakšnega vira je Poštna hranilnica dobila nemško čeke Kurir 1 ne pove. Povpraševanje po čekih je sediij zelo veliko, ker dospevnjo terminska plačilu naših uvoznikov, ki morajo krili
v^emajle.
&SPI9S3N
tablete!
Oglas je regUlrlrm pod S. it. 441 od 2 4. III. 1936.
svojo obveznosti. V borznih krogih so. kot trdi »Kurir«, mnenja, dn bo marka še rastla. Zaradi tega dviga marke in zaradi njene čvrste tendence bo dobil naš izvoz v Nemčijo vzpodbudo in bo [>o-stal večji, če bo položaj marke ostal stalen.
Z večjim izvozom lio seveda samo narastel naš aktivni saldo proti Nemčiji, ki je 15. t. m. znašal 15.3 milij. mark, na drugi strani pa bo visok tečaj oviral uvoz iz Nemčije, tako da bo naša inedsebojnn trgovinska bilanca prišla še bolj iz ravnotežja kakor je že. Potem bodo zopet potrebni izredni ukrepi za likvidacijo našega snldn.
Izplačilu r italijanskem kliringu Dne 20. jan. je Narodna banka izplačala v novem kliringu nakaznice do št. 1007 od 9. novembra 1937. Izplačilni roki postajajo v jugoslovaneko-italijanskem kliringu vedno daljši, saj iraja od vplnčila že sko-raj dva meseca in pol. Omejitev italijanskih uvoznih dovoljenj, o kateri govorimo nn drugem mostu. ho predvidoma vplivala na hitrejšo likvidacijo naših klirinških terjatev. Drugače pa bi morali nnši izvozniki računati s precejšno zakasnitvijo bikasa svojih italijanskih hlagovskih terjatev.
Krupp ho dobavil plavže zn Ljubijo. Sklenjena je nabava posebnih instalacij za topljenje železne rude. Te naprave bodo nabavljene pri tvrdki Krupp. Vrednost nabavk bo znašala okrog 20 do 25 milij. din. Dogovor o dobavi bo podpisnn tekom prihodnjega meseca. Nove naprave bodo instalirane v Ljubiji in eventuelno v Zenici.
Borski rudnik in produkcija žvepla. Nušu produkcija ne krije potreb in vsled tega moramo uvažali letno za okrog 8 milij. din žvepla. Sedaj študirajo vprašanje, kako bi bilo mogoče to produkcijo dvigniti. Borski rudnik da letno okrog 45 000 ton surovega bakra. Pri produkciji tega bakra hi bilo mogoče dobiti okrog 30.000 40.000 Ion žve-!>la, če bi se instaliralo v rudniku posebne naprave s katerimi hi se izkoristil žvepleni dioksid, ki sedaj uhaja v zrak.
»Slavonija«, lesna industrija d. d. v angleških rokah. Ta tvrdka. ki jo je ustanovila Praštediona je prešla v angleške roke. Prva hrvatska štedioni-ca ho ostala lastnik samo ene njene podružnice. Angleški kupci nameravajo znatno povečali produkcijo in pridobiti nove pravice za sekanje. Družba je bila ustanovljena leta 1906 s 100.000 kron delniškega kapitala, ki je bil sukcesivno zvišan na din 60,000.000 v letu 1924. Po ponovnih redukcijah kapitala zaradi velikih izgub je leta 1927 bila glavnica znižana na din 6,000.000 in jiotem zvišana na 30,000.000, nato pa leta 1932 še enkrat reducirana na din 15,0011.000. Tvrdka ima svoje obrate v Slavonskem Brodil in Dragani čili pri Karlovcu ter ima tudi laslno gozdove.
Borz**
Dne 21. januarju.
Оепат
Angleški funt ,ie ostal na naših borzah ne-izprenienjen. Noliral je v Ljubljani 238 den., v Zagrebu 237.20—238.80 ('238) in v Belgradu 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling j" na ljubljanski borzi noliral 8.58—8.68, na zagrebški borzi 8.55—8.65 (8.00) na belgrajski pa 8.5565—8.(!565.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.10 do 14.30, v Zagrebu 14.10—14.30, za konec januarja 14.18—14.38, za sredo februarja 14.24—14.44. za konec marca 14.35—14.55, za sredo n pri la I4.'_'(> do 14.46 in za konec aprila 14.30—14.50. V Belgradu so nemški čeki notirali 14.10—14.30.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,351.068 dinarjev, v Belgradu pa 3.214.028 dinarjev. Promet v efektih pn je znašal na belgrajski borzi 2,127.560 dinarjev.
L j u b 1 j a n a — ' e č nji s p rimo m Amsterdam 100 h. gold. . . . 2403.66- 2418.26
Berlin 100 mark...... 1736.53—1750.11
Bruselj 100 belg...... 729.85— 734.91
Curih 100 frankov.....900 45 - 1008.62
London 1 funt.......215.25— 217.30
Newyork 100 dolarjev .... 4281.01—4317.33
Pariz 100 frankov...... 144.76— 146.20
Praga 100 kron...... 151 43— 152.54
Trst 100 lir........ 226.19— 229.28
Curih. Belgrad 10. Pariz 14.30, London 21.63, Newvork 432.75. Bruselj 73.20 Milan 22.775, Amsterdam 241.10. Berlin 171.25, Dunaj 84.10 (81.75), Stockholm 111.50, Oslo 108.70 Kopenhagen 90.55, Praga 15.20, Varšava 82.00, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.565, Buonos-Aires 126.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 9.S 100. ugr. 56 do 58, vojnu škoda promptna 436.50—438. begi. obvez. 81—84, 4% sev. agr. 51 53. 8% Blei pos. 94 tleti., 7% Bler. jios. 87.50—90, 7% |>os. DHU 100 den., Trboveljska 220—225
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 97 do 9S. ugr. 58 —60, vojna škoda promptna 4i!N do 488 (488), dalm. agr. 82—83 (82), 8% Bler. pos. 95.50- 98, '% Bler pos. 88-88 50. — Delnice: Trboveljska 220 den., Tov. sladk. Bečkerek 650 bi., Dubrovačka 110 130, Jadranska plovba 405 den., Oceunia 600 den.
Belgrad. Državni papirji : 7',i investie, pos. 96 den.. ugr. 56.75 den., vojna škoda promptna 437.50- 438 (437 -438), konec januarja 437- 488 (437.50), konec februarju 437 den. (437.50), konec marcu in aprila 137 den., begi. obvez. 83.50 do 84 (83.50), dalm. agr. 81.75 den. (82). SrA Bler. jios. 95.50 -96.50, 7 % Bler. pos. 87.75—88.50, T'/o pos. D i IB ICO den.. 7% stali. pos. 94 den. (94.50). — Delnice: NB 7775 hI. (7760), Priv. agr. bunku 220 den.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bč. nova suš. 106—108. Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bč., bč. okol. Sombor 177 do 179, gor. bč. 179—181, srem., slav. 177-179. bn. 172—174. gor. hn. in bč. ladja kanal 177—179, bč. ludju Begej 176—178, bč. lin. Tisa vlačilec 178 180. Oves bč„ srem., slav. 126—128. — H ž bč. 180 do 182. — K o r u zn bč., erein. nova 92—94, bč,, srem. nova za februar 94—96, bč. srem nova suš. 103 do 105. — Fižol bč. beli 2% 202—207. — Tendenca stalna. Brez prometa.
Živina
Glavni letni sejem v Novem mestu dne 18. januarja. Sejem jo bil zelo živahen tor jo bilo na sejem prignanih 631 glav goveje živine. 66 konj 1er pripeljanih 993 prašičev. Kupčija za mlade pujske jo bila zelo živahna 1er je bila cena ustaljena in razmeroma visoka od 100 do 150 din za glavo v starosti 8 tednov. Pršutniki so se prodajali po (i do 7 din, špeharji tudi po 8 din za 1 kg žive teže. -Kuj:Čija z govejo živino pa je bila bolj slaba. Prodanih je bilo le 59 glav govedi in od teh le 3 komadi dobro rejenili volov po najnižji ceni 5.25 din; ostala goved predvsem mlada živina, pa od 3 5 din zn kg živo teže. Na čez se je prodajala klavna živina po 3—4 din. plemenska živina po 4—5 din. Kônj je bilo prodanih 8, po kakovosti blaga so bili prodani ti po razmeroma visoki ceni.
Živinski sejem v Ljubljani dne 19 januarja. Nu sejem je bilo prignanih 78 volov, 56 krav, 21 bdet ter 121 konj. Prodanih pa je bilo 38 volov, 17 krav 1er 14 telet. Voli so se prodajali po 3.75—5.75,.krave od 2.25—5.25, teleta od .7—8 din za kg žive težo. Nn sejem je bilo pripeljanih tudi 140 komadov mladih pujskov od 6—10 tednov starih. Od teh je bilo prodanih 97 glav po ceni od 110—180 din za komad.
MNCNO KOM. ZAVOD, Manb®r
Aleksandrova 40
kupi takoi in plača naibolje
S hranilne knjižice
bank in hranilnic
Ш vrednostne papîp?e:
3°/0 obveznice, bone. srečke, dcinice itd.
® vafute vseh držav.
Prodaja srečk drž. razr. taterrle
Lilija
Sadjarska in vrtnjrska podružnica ima v nedeljo, dne 23. januarja, ob 9 dopoldne v litijski ljudski šoli svoi redni občni zbor. Na dnevnem redu je tudi zanimivo predavanje okrajnega kmetijskega referenta g ŠuSteršiča Franca, ki ga naj pridejo poslušat vsi zavedni sadjarji in vrtnarji.
Kulturni obzornik
Ob novi uprizoritvi „Veronike Deseniške" — za šesfdeseffef-nico O. Zupančiča
Ciril Debevec
(lz, domačega razgovora s samim seboj.)
1. Splošno mnenje?
Župančičeva »Veronika Deeeniška« je j>o mojem mnenju poleg Cankarjevih »Hlapcev« — kljub vsem napakam in nedoetatkom — najmočnejša in tudi odrsko najučinkovitejša slovenska tragedija. Tragiku je v usodah in značajih oseh. V »Hlapcih iu v .-Veroniki Deseniški ležita |>o mojem prepričanju trenutno oba vrhova slovenske tragične tvorbe. V Ieli dveh draniuh je postavljen temelj slovenski klasični gledališki umetnosti. V teh dveh delih je treba isknti in črpali virov zn ustvarjanje pravega. plemenitega in visokega igralskega slugu slovenskega tragičnega gledališkega izražanja, (ilo-boko sem preverjen, dn mimo omenjenih del ni mogoče priti do bistvenegu, pristnega obraza slovenske gledallSke umetnosti. Pot do resnično iz narodovega duha in narodovo krvi pogtiulega umetniškega izraza in umetniške oblike vodi saliio skozi »Hlapce« in skozi Veroniko Deseniško«,
>Veronika DeseniSku je tisto delo, ki hi od slovenske dramske literature — poleg Cankarjevih — v prvi vrsti zaslužilo, dn gn igrnjo tudi na izvenslovenskih odrih. Ne razumem hrvaških, srbskih in čeških oficlelnih gledališč, da »Veronike ne uprizorijo, posebno če pomislimo, kaj vse smo mi že vrednega ln tnnnlvrodnegn uprizorili Iz nji-
hove dramske literature. Če bodo čakali, du se ho uvlor sani pobrigal za uprizarjanje svojega delu, potem so sevedn v tem primeru v precejšnji pomoti in bodo močno verjetno čakali zaman.
2. Glavne odlike?
Jasnost in smotrnost v celotni zasnovi, dinamična zgradba dejanju inipozanlnu doslednost, zaokroženost in zlitost Herniunovegn značaja, prekrasna, kot kristal svetla in čista podoba grofice Jelisave, neznunost čudnegn romarja in trgovca Zida Bonaventitre, preprosta, n vendar zmagujoča dramatičnost posameznih prizorov (n. pr. s|>oznnnje Jelisave in Veroniko v II. dejanju, spot med Hermanom in Friderikom v IV. dejanju, učinek vesti o sinovi smrti nn grofn Hermanu v IV. dejanju, dvogovor Bonaventure in Veroniko, tor Friderik oh mrtvi Veroniki v V. dejanju), globina in nežnost občutja v sicer redkih Ijubavnih prizorih, posebno pn nenndkriljiva, v tisoč zvokih zvenečn in v tisoč burvah «e lesketnjoču, iskrenn in žlahtna lejiola jezika, ki preveva vse (lelo s tinlim čudežnim, ruzuin-sko mogočo neotipljivim, a vendar čustveno Inko zaznavnim in nepremagljivim čarom, ki je značilen zn pomembnost in dragocenost vnakeiia peeniškogii, lo se pravi, resnično umetniškega delu. V leni jeziku je toliko ritmu in toliko žive, neprenehoma '»e menjajoče dinamike, toliko prisrčnosti, otroškosli. miline in sile, toliko žalosti in grenkobe, toliko krepke udnrnostl in kipočega znnosn. toliko obupne bolesti in toliko mogočnega zdrnvjn. toliko bujne, lahkotne in prl«|iodobiie krilalosli in toliko trde, lnpidnrne zgoščenosti, dn je v tem prav zn prekratkem dramskem delu ol*»ežon do malega ves jezikovni Izraz našega mišljenju in čustvovanja. No vem, če bom dovolj razumljiv, toda Ivognl boni primero. dn so itii ob Župančičevem iozikti godi ravno narobe kakor pri Cankarjevem: pri Cankarju zn-čutlm najprej etično vrednost in šole Iz n|o in preko njo pridem do lepote izrazn. pri Župančiču pn zn-
čulim najprej lepoto in šole iz nje in |>o njej ee mi odpre in razodene tudi etična vrednost izraženo misli ali izraženega čustva. Včasih se mi zdi, da bi moral iz Prešernove možate iu grenke tragiČnosti, iz Cankarjeve umetniške, vseobsežne znnčajnosti in nravelvenoeti ter iz Župančičevo naravnost naivne lepote zrasli šole listi človek, ki bi mu lahko rekli pravi in res dragoceni slovenski človek.
3.	Krajšave, črte, spremembe?
Menda dane.* nu vsem svetu ni več gledališča, ki bi uprizarjalo drame v taki obliki, v kakršni so bile napisane. Danes krajšajo po vsem svelu Slin-keepearja, Goetheja, Molièra in jnsno ie. dn smo okrajšali tudi Veroniko Doseniško'. Važno jo pri tem |)oslii samo, lutko ga vršiš: nli črtaš zato, da |e deio krajše, ali pa zato, da je delo Imljše. Zn se-dunjo režijo mi jn dni avtor v pogledu črtanja s presenetljivo in obenem ljubeznivo hladnokrvnostjo popolnonin prosto roke in priznati moram, dn eeni se tega dovoljenju tudi v izdntnl meri poelužll. Pred ventil sem skušaj v vsebinskem |»ogledu Hernuinovl značajski mogočnosti, enotnosti in tehtnosti posln-viti enakovredno nasprotje in ravnovesje v véliki ljubezni in zato sem moral — zn svoj občutek — Friderika in Veroniko — no, recimo, nekoliko prezračiti in presojati (kje in kako, lo nnj preiskuje kritiku, če so ji zdi toliko vredno). Nekoliko enotnejši so mi zdi v sedanji okrnjinvl tudi z.nnčnj teto Sido. Vso druge črte pn so vsal v glavnem — večinoma le ekonomskega, dinamičnega in tehničnegn značnin.
4.	Skušnje, delo z igralci?
Mislim, dn se ne motim, če rečem, dn že dolgo nI bilo doln, pri katerem hi bili vsi, ki smo udeleženi, tnko s srcem zraven, kakor smo bili ravno pri »Veroniki-. Včasih «o ml je zdelo rolo, kakor dn — kljub zelo te«no odmerjenem časti — resnično »de* litino«. Navadno nninroč eamo »garamo«, ln to je
zu pravega igralcu precejšen razloček. Ponovno sem imel priliko opazovati in se |>onovno prepričati, kako taka in podobna dolu igralcu dvignejo iu okrepijo in luiko nujno bi bila taka in podobna delu neobhodno potrebna za umetniško rast slovenskega igralca in slovenskega gledališča. V lakom ozračju, knkor ga ustvarja n. pr. »Veronikn . so dn resnično delati, učiti, rasti in ustvarjati. (Filozofskim dvomljivcem in kranjskim nuvihancein pu zaupam na uho. dn vso lo res nima nobeno zveze z dejstvom, dn je nvlor »Veronike« slučajno tudi naš šef. Ce bi drama sumu po sebi ne bi In pomembna in dragocena, bi nn« v tem smislu, ki gu imuni v mislili jaz, tudi noben šef ne gânil in ne prenirtknil.)
Razen Herinunu, Jelisave in Bonaventure, ki jih igrnjo Levar, Maria Vera in Skrbinšek, je vsa podelitev oslulih vlog nova. Sevedn bodo pokazalo soie predstave, v koliko so nuni nušu prizadevanja uspehi. —
Ob koncu nnj «o pi'i|Kiinniin, du Jo moja Iskrena želju - In prav gotovo tudi željn vseli Igralcev, ki pri »Veroniki« sodelujejo, — dn bi liani izvedba žo pri prvi predstavi čim bolj uspela in dn hi Inko na najpošlencjši način Čestital i in se zahvalili Sesldesetletnemu pesniku zn vse, kur jo sloril lepega, dobrega In nepozabnega slovenskim Igralcem in z
njimi slovenskemu gledališču in njegovi kulturi. *
Razpis Sloinikovc nagrade. Mariborsko mestno poglavarstvo razpisuje Slomškovo nagrado za leto 1(>38 v znesku 5000 din Namenjena jc neobjavljenemu delu. in sicer prvenstveno pripovednemu, ki naj upodablja dobo prevrata ali narodnih bojev na Štajerskem nli Koroškem. Delo jc Ireba predložili do 31. julija 1°48 predsedniku mestne občine tako, dn jc nvtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. Nagrajeno delo je pripravljena odkupiti in založiti tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da ga izdn za 20 letnico našega osvo-bojenjn. — Predsednik mestne občine- dr Juvan.
150 letnica Avstralije :
Od kazenske naselbine do države
Dne 26. januarja se prično v Avstraliji velike spominske slovesnosti ob 150-letnici ustanovitve mesta Siiluey, ki bodo trajale cele tri mesece. Dandanes tako bogata angleška zvezna država Avstralija je začela svoje življenje kot revna kazenska kolonija. Proti koncu 18. stoletja je Anglija izgubila večji del ameriških kolonij ter je morala začeti misliti, kje bi dobila nadomestilo. V Ameriki, ki se je znebila angleškega jarma, je ostalo mnogo Angliji zvestih kolonistov, ki so tamkaj hudo trpeli in si želeli kam drugam. Za te je predvsem bilo treba novih kolonij.
Bila je sprožena misel, naj bi se v Afriki ustanovila kazenska kolonija, kar pa se je izkazalo za nekaj nemogočega. Vendar so razmere silile, naj se kje na svetu dobi kaj evela, ki bi bil primeren za kazensko kolonijo, ker so bile angleške ječe preveč polne. V tej stiski. je nekdo sprožil misel, naj bi se v ta namen porabila novo odkrita zemlja, ki jo je odkril že Cook 1er zasedel za Anglijo. Za to misel se je zlasti zavzel tedanji notranji minister lord Sidney, ki je menil, da bi bila dežela Novi Južni Wales za kaj takega kaj primerna. Težave so bile sicer velike, vendar je Anglija imela srečo, da je med svojimi pomorskimi častniki imela sposobnega moža, ki mu je naložila dolžnost novega guvernerja te dežele.
Ta mož je bil kapitan Artur Phillip, ki je od-plul iz Anglije z zgodovinskim brodovjem. v katerem sta bili dve veliki bojni ladji ter devet jadrnic. Na vseh ladjah je bilo 443 mož |x>sadke ter 720 kaznjencev, ki so jih peljali v novo kazensko kolonijo. Pot iz Anglije v Avstralijo je takrat — bilo je 13. majnika leta 1787. ko je brodovje od plulo — trajala celih 8 mesecev. Šele dne 18 januarja naslednjega leta je angleško brodovje priplulo v avstralski zaliv Botany Bay, kjer pa ni bilo primernega kraja za pristajanje, še le bolj proti severu so našli primeren prostor, kjer so dne 26. januarja leta 1788 zasadili angleško zastavo in se tam izkrcali. Ta zaliv so na-zvali Sidneyev zaliv, mesto pa, ki je tam pozneje ziastlo, se Se danes imenuje Sidney, pač |>o znamenitem angleškem notranjem ministru, ki je ta načrt tako toplo podpiral.
Brodovje, ki jo odplulo iz Anglije, je vzelo
Egiptovski kralj Faruk je svoji nevesti, s katero se jo 20. t. m. poročil, podaril tole ženitovaiijsko darilo, ki je vredno 4 milijone frankov. Sprednji del ovratnega obeska je narejen iz treh vrst samih demantov. Zadnji del pa ima dve vrsti iz žlahtne kovine, v kateri so vdelani sami dcinunti in drugi dragulji.
Hitrejša kot glas
Nekam neverjetno se sliši, pa bo menda le res: Živi namreč majhna živalca, ki tako urno lela po zraku, da njenega leta človeško oko sploh ne more zaznati. Samo uho sliši nekako čudno brenčanje. Ta živalca leti hitreje kakor pa glas. To je neke vrste muha, ki živi v Ameriki. Ameriška družba za naravoslovje in zemljepis je delala s to muho svoje poskuse in dognala, da ta mali letalec v eni sekundi preleti 360 metrov, da torej v eni I sekundi preleti celih 60 metrov več kakor pa glas.
»Vaš aparat pa strašno žvižgal« »Veste, ker dajejo Kanareki otoki.«
seboj za 2 leti živeža za vse svoje ljudi, za posadko in kaznjence. Toda trajalo je cela tri leta, jireden je prišla naslednja angleška ladja, ki je pripeljala iz domovine živež. Medtem so kolonisti trpeli lakoto, ker zemlja ni dajala nič, saj je niso znali obdelovati. Ljudje so trpeli veliko lakoto, toda z njimi vred je enako t r pel njihov guverner, ki ni imel nikakih večjih porcij, kakor vsi drugi. Vmes med pomanjkanjem pa so se takratni naseljenci morali še bojevati z domačini, ki so branili vsak košček svoje zemlje.
Dne 3. junija leta 1790 je priplula nova ladja, ki je pripeljala živež in še 222 ženskih kaznjenk. Kmalu se ju v novi zemlji, ki so jo imenovali Terra Australie, začelo novo življenje. Ljudje so se navadli obdelovati zemljo ter pridelovati živež. Kmalu je prihajalo vedno več novih naseljencev, ki pa se niso hoteli naseljevati zraven kaznjencev. Bilo jo marsikaj nevšečnosti, dandanes pa ni sledu o nekdanjih nasprotjih. Leta 1793 so se naselili v Avstraliji prvi prostovoljni naseljenci. Leta 1810 je Avstralija štela že 11.580 prebivalcev bele barve, dalje 25.888 ovac, 9544 glav govedi ter 7615 akrov obdelane zemlje. Toda že leta 1821 je bilo v Avstraliji 38.778 ljudi, 290.158 ovac, 102.839 glav govedi ter 32.207 akrov obdelanega sveta. Tako je rastla Avstralija, ki je danes svobodna zvezna država v ogromnem angleškem imperiju.
Dne 22. januarja 1788, torej pred 150 leti, se jc
rodil slavui angleški pesnik lord Byron.
Ženske letalke na
Angleškem
Dne 20. t. m. je angleško letalsko ministrstvo sporočilo javnosti, da bodo v civilnein letalstvu jx>-slej zaposlene tudi ženske. Nove žensko pilote bodo najprej porabili za službo na novih letalskih progah, ki jih bodo v teku tega leta šele na novo začeli. Po zadnjih izkazih je sedaj na Angleškem vsega skupaj 200 letalk, izmed katerih pa jih je doslej le deset zapisanih v seznam poklicnih pilotov. Tudi sloveča angleška letalka Amy Johnson se bo jiotegovula za eno izmed razpisanih služb.
Mraz dela lakoto
Rostovski list »Molot«, organ rdečega delavstva v Kostovu v Rusiji, je prinesel zanimivo kritiko razmer, ki vladajo v tamkajšnjih tovarnah: »... Že meseca septembra je v Taganrogu bila konferenca, ki je ugotovila vse polno po-
6 letni deček dvigne 90 kilogramov
V	kraju Soleftea na severnem Švedskem živi 6 let star deček, ki je lako močan, da z obema rokama dvigne od tal 90 kil težko utež. Z vsako roko pa brez posebnega nafiora dvigne po 50 kg. Medlem ko se drugi otroci igrajo, se pa on vadi v dviganju uteži. Ko so ga preiskali zdravniki, so izjavili, da je dečko tako močan, da lahko še naprej dviga take težke predmete, ker mu to ne bo nič škodovalo. Sedaj je prišel njegov oče k oblastem, ki jih je prosil, da bi mu biio dovoljeno močnega dečka za denar kazati drugim ljudem. Tako bi dečkova moč bila vsej družini v prid. Kaj so pa švedske oblasti na to odgovorile, nam ni znano.
*
Pes na grobu svojega gospodarja
V	Chropinu na Češkem je umrl tamkajšnji mesarski mojster František Večera. Rajni je bil navdušen lovec ter je imel lepega lovskega psa. ki ga je zelo negoval. Pes pa je bil tudi zelo bister ter je svojega gospodarja ubogal na vsak migljaj. Ko so potem umrlega mesarja dejali na mrtvaški oder, pes nikakor ni hotel oditi stran od odra, ob katerem je stražil nor in dan. Ko so gospodarja pokopavali, so morali psa s silo odstraniti. Po pogrebu pa je pes nenadno izginil od doma in ga nikjer niso mogli najti. Ko je potem čez dva dni nekdo od svojcev pokojnega Večera prišel na pokopališče obiskat grob rajnika, je našel na grobu psa ki je že dva dni tain ležal. Žival je bila že vsa sestradana in onemogla. Ves čas je ležala na grobu svojega gospodarja.
manjkljivost v mestni trgovini. Vendar od tistega časa še nismo opazili, da bi se bilo kaj na bolje spremenilo. Naj naštejemo nekaj dejstev, ki osvetljujejo ves položaj...
Mestnemu sovjetu je znano, da ljudje le neredno dobivajo kruh, prav tako mu je znano, kako nezaslišano ravnajo v trgovinah s kupovalci. Vendar vkljub vsemu nič ne ukrene... Jeseni so mesto preskrbeli na primer le s polovico jx>-trebnega krompirja. Če greste kedaj skozi ulico predmestja, kjer živi na tisoče delavcev, pa bosto videli, da ne boste v nobeni prodajalni našli dovolj zalog vsakdanjih potrebščin.
Za čevlje je v vsem Taganrogu le ena trgovina. Zato vsak dan ljudje pred njo stoje v dolgih vrstah, ki čakajo, Uedaj pridejo na vrsto. Neprijetnosti in zabavljanje so na dnevnem redu.
V vsem mestu s tako mnogoštevilnim prebivalstvom je le ena gostilna, kjer pa vrhu tega prodajajo neužitne jedi. V jedilnici velike tovarno sKrasny Gidropress* prodajajo pecivo in kruh, ki je že 7 dni star. V vsej tovarniški jedilnici
imajo samo ^edem vilic, šest nožev in pet žlic .. .< *
Lesena poštna palača
Medtem ko se je pri nas ljudem epočetka čudno zdelo, da so v Ljubljani dobili leseno cerkev, se pa Brnčani nič ne čudijo, da bodo dobili leseno poštno palačo. V Brnu na Moravskem je namreč tamkajšnja kolodvorska pošta docela nerabna. Zato bodo zgradili novo moderno kolodvorsko pošto. Ker pa bodo tako veliko zgradbo gradili dalj časa, sila pa je velika, so sklenili zgraditi zasilno poštno palačo iz lesa. Načrte je naredil arhitekt Kučera in bo vsa velika lesena palača veljala kakega pol milijona češkoslovaških kron. Ta nenavadna lesena poštna palača bo tako velika, da bo v njej prostora dovolj za blagajno
in pisarne, v katerih bo delalo 200 uradnikov. *
London se pripravlja za veliko razstavo angleškega imperija: To razstavo ho dne 3. majnika leta 1938 slovesno odprl sam angleški kralj. Dela so že v polnem teku. Na sliki vidimo poleg velikih dvoran tudi 90 metrov visok stolp, ki bo razstavi dajal svoj znak.
Katoličani na Danskem
Železniški most je ukradel
Pet žlic za vso tovarno
Danski škof msgr. Jožef Brems v Kodanju (Kopenhngen) je zastopniku katoliškega lista ie dni podal tole izjavo: Na Danskem je vsega skupaj 26.00(1 katoličanov, ki za njihovo dušno skrb skrbi kakih 100 duhovnikov, med katerimi pa je le 17 Dancev. Nekako 900 redovnih sestra deluje v šolah in bolnišnicah. Vsako večjo dansko mesto ima sedaj že svojo katoliško cerkev. O razvoju katoliške cerkve v zadnjem času je škof takole dejal:
»V teh 14 letih, odkar sem škof, je število katoličanov naraslo za 7000. Med tem časom je bilo zgrajenih 18 cerkva, mnogo kapelic, šol in klinik, ki sem jih jwsvetil in jih dal njihovemu namenu ... Vendar kaj to število pomeni v primeri s prebivalstvom nad 3 milijone ljudi, ki je nekdaj bilo vse katoliško! Dane« niti škof ni Danec, ker je premalo duhovnikov. Jaz sam sem j>o rojstvu Belgijec ter pripadam redu premonstratenzov. Lahko si sami mislite, koliko mi je pri srcu vprašanje dtihovskega naraščaja iz Danske. Nordijska škofovska konferenca mi je naročila, naj ustano-
vim semenišče za vso Skandinavijo. Semenišče že stoji zunaj v Ordrupu in ga lahko vsak hip izročimo njegovemu namenu, samo da bo dovolj kandidatov.«
Iz Tunisa poročajo, da je v okolici Marakeža podjeten Marokanec s pomočjo štirih delavcev ukradel cel železniški most ter ga prodal za staro železo Irgovcu s starim železjem v Casablanci. Njegovi štirje delavci so celih deset dni delali, da so most demontirali. Železni most je bil 6 metrov dolg in je tehtal sedem ton. Ko je bilo vse narazen, so železo naložili in odpeljali. Most je vodil čez globoko globel, čez katero je bila speljana železniška proga. Ker pa po tej progi že delj časa ni vozil noben vlak, ker so progo opustili, je bilo mogoče, da je svojo tatvino izvršil neopaženo. Ko so oblasti zvedele, kaj se je zgodilo, so tatu seveda zaprle.
Na Francoskem draginja živil naglo raste. Na sliki vidimo pekarno, kjer je nabit razglas pekov* skih mojstrov, da se kruh podraži.
Splošno že vsakdo ve, da človek poleti občuti mnogo manj lakote kakor pozimi. Vzrok temu ni le v tem, da vročina slabi in da mora človek v vročini uživati precej več tekočin. Vzrok je tudi v notranjem ustroju človeškega telesa. Naredili so poskuse z rentgenom na psih in so tole dognali: Kadar jo mraz, se pasji želodec mnogo hitreje prazni, kakor v vročem času. V mrazu znaša večja hitrost prebavljanja za 17% več kakor ob navadni temperaturi. Kadar pa toplomer kaže na primer 32 stopinj vročine, želodec za 10 stopinj bolj počasi prebavlja, kakor navadno.
JRebeha \e p emenita
Gurth je stopal k veznim vratom po dolgem temnem hodniku. Naenkrat je stala pred njim bela postava Tiste dni je bilo na svetu mnogo praznoverja. Zlasti so mislili, da Judje uganjajo vsakovrstne čarovnije. Zato se Gurth ni malo prestrašil. Kmalu pa je v svoje poniirjenje spoznal, da stoji pred njim Jtidova hči. ki je stopil za njo v etransko sobo.
»Koliko je moj oče zahtevni od tebe?« je vprašala deklica.
»No, osemdeset zlat-nikovl« je odvrnil Gurth.
»Veš, moj oče se je le šalil! Moj oče vitezu toliko dolguje, da mu niti v sanjah ne pride na um, dn bi od viteza zahteval lutko plačilo. Zalo sprejmi tale mošnjiček. Sto cekinov je v njem Svojemu gospodu vrni njegov denar, ostanek pa sani obdrži I«
»Sveta nebesa!« je mrmral Gurth. ko je zn-hvaljevaje se odhajal iz hiše. »Tale deklica prav gotovo ne more biti Ju-dinjn! Angel z nebes je! Še en tak srečen dan, pa se boin mogel odkupiti ter svojemu gospod služiti kot svoboden oproda!«
Ker ga je pa jiot nazaj grede vodila skozi gosto zaraslo globel, mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. Saj je jk> vsej okolici kar mrgolelo razbojniških izobčencev, ki so utegnili postati kai nevarni človeku, ki je sam s polno mošnjo zlata hodil okoli
bio v, 17.
Krani
•f ,lo*ef Guiičar. V četrtek popoldne okrog 4.
jc umrl zadet od kapi na svojem stanovanju na Tyrêovi cesti g. Jožef Gunčar, žel v pokolu, v starosti 71 let. Pokojnik jo hil tih, dober krščanski mož, ki je iskal največ družbe le pri svoji dobri ženi g. Ani, dobri prijatelji so mu bili tudi krščanske knjige in časopisi, predvsem pa Slovenec: in »Bogoljub . na katera je bil naročen že desetletja. Vsakdanjega Slovenca , je preči tal vedno od začetka do konca, tudi zadnji teden, četudi je bil bolehen. Pred dnevi je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče, veiftlar je bil še večinoma pokonci. Umrl je na stolu s knjigo v roki. Pokojni zapušča poleg žalujoče gospe Ano tudi sina g. Hinkota, postajenačelnika v Grobel-nem, in g. Vladimirja, tehničnega uradnika. Pogreb bo v soboto popoldne ob 3 izpred hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskric sožalje.
Številke, ki dajo misliti. Kranj in okolica sta pol rošila v I. 1037 : tobaka za 5.570.000 din, cigaretnega papirja za 37.378 din, vina 535.571 litrov po ca. 12 din t. j. 0.420.852 «lin, piva 119.507 litrov i h) ca. 10 din t. j. 1,195.670 din, žganja 19.120 litrov po ca. 20 din t. j. 382.400 din. Kranj in okolica sta torej skupno potrošila za te nepotrebne izdatke visoko vsoto 13,013.091 din.
V mestni klavnici v Kranju je bilo v 1. 1937 zaklanih 810 govedi, 286. lelet, 1063 prešičev in 23 kozličev. Zaklanih je bilo uvoženih 432 telet, 202 prešičev in 14.870 kg mesa. V letu 193<i je bilo zaklanih 865 govedi 367 telet. 1084 prešičev in 2 kozliča. Zaklanih je bilo uvoženih 412 telet, 98 prešičev, 5 kozličev in 14.073 kg mesa.
Dobrepofje
Ljudsko gibanje naše župnije. V naši župniji, ki šteje okoli 4300 duš, jc bilo v preteklem letu oklicanih 31 parov, Od teh je bilo v domači župniji poročenih 25 parov. Ostalih šest parov se je poročilo drugod, kar se jim zdi bolj imenitno in moderno. Doma rojenih je bilo 79 otrok, v ženski bolnišnici v Ljubljani pa 6 otrok, skupaj lorej 85 otrok. Umrlo pa je 39 oseb, med njimi je bilo 9 tujcev, ki ki so umrli v hiralnici, oziroma v zavodu Male svete Terezike v Ponikvah, ki ga je ustanovil naš duhovni svetnik župnik gosp. Merkun. Domačinov je torej umrlo 30. Statistika nam pokaže, da je bilo v naši fa<ri 55 zibelk več kot pa krst. Razveseljiva ugotovitev! — Duhovno življenje v naši župniiji je zelo razgibano, za kar skrbita z izredno vestnostjo naša gospoda dušna pastirja. V vsem letu je bilo razdeljenih nad 50.000 obhajil, kar je v primeri s celotnim prebivalstvom naše fare kar lepo število. Tudi naše marljive verske družbe so pokazale v minilem letu veliko delavnost. Redno so imele sestanke in shode. Dalje je štirikrat letno za šoloobvezno mladino skupno sveto obhajilo, poleg tega ima pa še vsako nedeljo po par razredov eveto obhajilo. Iz vsega tega je razvidno, da je dobro preskrbljeno za duhovno življenje naših faTanov.
Liajomer
Novoizvoljeni občinski odbor mesta in okolice Ljutomer je prevzel občinske posle. Na prvi seji so bili izvoljeni razni odseki.
Na dan volitev, dne 19. decembra preteklega leta smo na pošten in dostojen način obračunali z našimi nasprotniki, ki eo mislili, da bodo večno vladali ljutomersko občino. » V voiivnem boju so se zdK$ili vsi člani in somišljeniki JRZ v enotno fronto. Pri zMnjih volitvah pa so se še pridružili vsi dobri! pošteni možje in fantje, ki so dosedaj pripadali k dr. Mačkovemu gibanju in volili listo JRZ.
Bivša občinska uprava mesta Ljutomer in njeni pristaši so se v času volivne borbe zelo širokouatili. koliko dobrega so storili v prid mestni občini, da so odplačali veliko dolga itd. Pri vsem tem delu pa so vedno pozabljali na to. kar je bilo najvažnejše. Stranske občinske ceste Ljutomera so v tako slabem stanju, da posestniki niti s praznim vozom v jeseni niso mogli na svoje njive. Na mostove so tudi pozabili. Zgodilo 6e je, ko je neki voznik z njive peljal snop,je domov in se pripeljal na most, eo se mostnice zrušile in konji eo padli v potok.
Prepričani stno, da bo novoizvoljeni občinski odlior v bodoče s pridnim in složnim delom vse te napake in nedoetatke odpravil in nadomestil z dobrini.
F ram
Na. občnem zboru podružnice SVD v Framu je bil izvoljen sledeči odbor: I. Petek za predsednika, N. Skrbinšek za podpredsednika, J. Tavželj za tajnika in 1. Koren za blagajnika. Za odbornike pa gg. I. Bežjak, H. Koren, J. Čretnik in J. Ledinel;.
Težko operacijo ie na zagrebški kliniki srečno prestala soproga tovarnarja g. Bezjaka v Framu. Blagi gospe želimo skorajšnjega popolnega okrevanja.
Čudno postopanje. Pri trgovcu K. je nakupila ženica J. R. iz Loke več stvari in mu ponudila v
Maurice Leblanc:	1
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
»Toda vse to je minilo! Hočete reči druidi? Saj jih vendar več ni.-'
'Govorite liše! govorite tiše! če so... tu so hudobni duhovi. -
•Torej strahovi? je rekla Veronika in se čudila njeni lahkovernosti.
»Strahovi, da, strahovi iz mesa in kosli... z rokami, ki zapirajo vrata in vas zapro v ječo., bitja, ki potapljajo ladje, lista, ki so ubila Antona. Marijo l.e Goff in druge... tisti, ki so jih ubili sest in dvajset.:
Veronika ni odgovorila. Ni imela kaj odgovoriti. Vedela je, kdo je umoril Hergeinonta, Marijo Le Goff in druge in jiotopil obe ladji.
Vprašale je:
»Ob kateri uri so vas zaprli? Ob pol desetih... tedaj ko so se sestali ob enajstih s Conéjoujein v vasi.«
Veronika je imtuislila. Mislila je mogoče, dali sta bila Franc in Šlefan ob pol desetih na tem kraju in uro pozneje za skalo, od koder stu se vrgia na ladji. Ali bi se dalo domnevati, da sla osialn na otoku dva ali več sokrivcev?
Govorila je:
Na vsak način se je Ireba zn nekaj odločili. Tako ne morete ostali Morate se odpočili in okreni ali.c
Druga sestra se je dvignila. Z glasnim «lasom je rekla:
»Pred vsem se moramo skrili in se braniti.
»Kako? je rekla Veronika, ki bi tudi rada dobila zavetišče proti morebitnemu sovražniku.
»Kako? Tako bo. So to stvari, o katerih se jo na otoku mnogo govorilo, zlasti to leto in Maguenoc je sklenil, da se pri prvem napadu ljudstvo zateče v Prleurč.
0 . iz-
plačilo svojo podedovano hranilno knjižico. 'Гп I trgovec je podpredsednik te Posojilnice in je knji- ' žico takoj sprejel ter izknjižil iz nje zakupljeni i znesek 248 din. Revica ga je lepo prosila, naj ji izplača na knjižico iz Posojilnico vsaj še 80 din ' za popravilo čevljev. Tega ni hotel storiti, pač pa jo je poslal na občino |>o podporo.
Padanje rojstev. Lansko leto se je rodilo v naši fari 47 otrok, mrllfev pa je bilo 45. Presežka torej samo za dve osebi.
Za .osina smrt
Maribor, 21. januarja.
Danes okoli 9 dopoldne so našli v gozdu pri St. IIju na tleh moško truplo. Ugotovili so, da gre za 50 letnega nadzornika železniške delavnice Jakoba Mačka iz št. Iija. Maček je od jeseni bolehal na izpadanju las na glavi in bradi ter si je vzel to bolezen taiko k srcu, da je večkrat pravil, da si bo vzel življenje. Vendar domači na njegove besede niso desti dali. V torek popoldne je Maček nenadoma odlel cd doma ter se ni več vrnil. Domači so domnevali, da se je podal k svojemu očetu nekje v Slovenskih goricah. Ker ga tudi tam niso našli, so ga šli iskat v bližnji gozd. In danes ob 9 so ga našli mrtvega. Njegov obraz ie bil popolnoma razgrizen od miši. truplo pa je že začelo razpadati. Maček se je takoj j>o odhodu v torek pofioldne podal v bližnji gozd. kjer se je obesil. Zapušča tri nepreskrbljene otroke.
...IKI 4 j •
m
ШВ
Č0SCOLHDA
V vsaki tablici čokolade NESTLE, ki se prodaia po din 1*-in več, se naha;a po ena lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsc£e sveta«, tU. zvezek »Lepe pripovedke«, katerega si lahko nabavite pri Vašem dobavitelju, album .e zelo lnteresanten in poučen.
V nedeljo v Bohmjjl
Sprememba dobro de! To pravilo velja tudi za smučanje. Tekmovalci bodo gotovo veseli, ko bodo na prvenstvu Ljubljanske zinisko-športne podzveze v klasični kombinaciji tekli po novih smučinah, speljanih po strminah in ravninah Bohinjskega kota. V ugodnih snežnih razmerah bo oživljeni Smučarski klub Bohinj storil vse, da bodo tekmovalci in gledalci prišli na svoj račun. To bodo zlasti dokazali pri delih za ureditev Hans-senove skakalnice, raz katere bomo zopet videli švigati elegantno usločene postave, kakor takrat, ko so na njej vodili naši sedanji najboljši, s einu-škim letalcem Novšakom na čelu. Boliinj je pa tudi za prirejanje večjih prireditev kol nalašč,
Cetjshi spori
Tekma v slalomu za prvenstvo dravske banovine v Celju. Tekma v slalomu za prvenstvo dravske banovine in za prvenstvo MZSP pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine, ki je bil;; določena za nedeljo, 23. januarja, pri Celjski koči. se ji r e I o ž i zaradi neugodnih snežnih razmer na poznejši čas. Novi termin bo objavljen v časo-pisju pod šjiortno rubriko. Za prvenstvo banovine bodo ocenjena moštva (4 tekmovalci) posameznih klubov, za prvenstvo podzveze pa posamezni tekmovalci.
RAZPIS
državnega prvenstva v klasični kombinaciji v Bohinju v dneh 1. in 2. februarja 1938 .1. Z. .S. Z. razpisuje v dneh 1. in 2. februarju 1938 7.U vse verificirane tekmovalce državno prveimtvo v tekn na IS km in skoke /n kombinacijo v Bohinju. Tek na 18 kiu se vrši v torek, dno 1. febr., skoki pa na praznik, 2. febr. nu mi/., llannseiiovi skakalnici. Opozarjamo vso klube, d« prijavijo svoje tekmovalce, kateri nastopijo ua tem tekmovanju na predpisanih tok movatnili prijavnicah nujkimnoje do petka, 2S. t. m. Prijavnlue ni. Tekmuje so po tekmovalnih pravilnikih .1ZSZ. Start lil cilj .ie pri Sv. .liine/.ii. Cas slaria in objavo glede daril so objavi naknadno. Vodstvo tekni'1 bo od :ttl. dalje v hotelu Sv. Janez ob Holi. jezeru, li komur naj so obrnejo glede prenočišč in ostalih informacij.
Znani nemški prvak v alpski kombinaciji Rudi Crang si je pri treningu v Ga-Pa tako težko poškodoval nogo, da bo dalj časa nesposoben za tekme.
«nkimma*
Go&poslšrtf e!
pražena čebula spada v vsako kuhinjo. 1 doza à 50 gr odgovarja 4 kg sveže čebule. — Zahtevajte pri svojem trgovcu!
ker je jioleg dobrih terenskih jiogojev omogočen lahek dostop širokim množicam gledalstva.
V	soboto 22. ol) 14.30 (in ne ob 15.30. kot prvotno javljeno) sinuški tek na 16 km. Start pri gostilni Mencinger v Bistrici. V nedeljo 23. jan. ob 10.30 dopoldne pa se bo vršilo skakanje v kombinaciji in kot samostojna disciplina. Tu bodo skakali vsi, od 15-letnih junakov do preizkušenih starih tekmovalcev.
V	Bohinj se poceni pripeljete z nedeljsko |io-lo itno karto s posebnim smučarskim vlakom, ki ot haja iz Ljubljane ob 6. N? pozabite vzeti smučk s- seboj !
Vesti športnih zvez. klubov in društev »Herracsova« kolesarska sekcija sklicuje za jutri ob 10 zaradi predstoječega občnega zbora matičnega kluba važno sejo v prostorih restavracije »Novi svet«. Ker se bo končnoveljavno sklepalo tud:i o določitvi programa sekcijskih prireditev za letošnje leto, je udeležba vseh odbornikov obvezna.
TK Skala priporoča svojemu članstvu kakor ludi vsem prijateljem - ljubiteljem bete unrnvc, dn si* udeležujejo prijetnih smučarskih izletov, ki jih bo prirejala Tujsko-proenintu zvozit po domačih krajih, l/.leti bodo sproti in pravočasno javljenl po časopisih.
T K Skala vabi svojo članstvo na sestanek v klubskih prostorih. Slomškova ulleii št. 1, v sredo, 2(1. 1. in. ob s zvečer. Poročilo in razgovor o klubskem delovanju.
Uradna vremenska pororita
Tumkopiumetnih tvai Sloveniji J/.SS. SI'D
po stiuijii z dne 21. f. 1938.
Bateče-Ptanica. 870 in: —11, jasno, mirno, онгепјеп sneg,
S5 r iu, drsališče Domu Ilirije uporabno. Planieu-Tamar. 1108 m: jasno, mirno, pršič, 110 eni. Kranjska tiorn. sto nt: —5, barometer se dviga, jasno, mirno, osrcujeu sneg, 60 cm, sitnkališče in drsališče uporabno. l'niiè, tutu ni: pršič, liti cm.
Dovje-Mojstrana. Hitim: --1. jasno, mirno, 25 ein snega. Bled, 301 m: —1. barometer se dvigu. Jasno, mirno, sren, 2(1 em, jezero za drsališče deioniH uporabno. Pokljuka ■ Sporthotel, 13(10 Ul: 2, jasno, 25 cm pršičn
na 1C0 podlage, skakalnloa uporabila. Sv. Janez ob Boh. jezeru. >10 nt: —7, jusno, mirno, deloma s rež nn 5(1 podlage. Zlatorog v Bohinju, 530 ni: —7, jasno, pršič na pudingi .'HI cm.
Dom na Kontni. 132(1 nt: —it, jasno. 10 cm pršičn nu podlagi 3711 cm. Dnin nu Kofeah. 1300 ni: —.'t. jasno. Koča na Zelenici, /3:11 nt: — it, jnsno. Ljubelj, 1:170 ni: —(i, jnsno, snnkališčo uporabno. Dom na Krvavcu. 1700 tn: —10, jasno, sever, 1,i eni prSiča n» loo podlage. 1'cllka planina. 1.358 m; —8, jasno, pršič, 150 cm. Kamniška Bistrica, liOl nt: —5. jasno, 25 cm zmrznjenega snega. B likovnik. 470 m: pvšlč, №0 cm.
Sk, Loka, .130 nt: —2. jnsno, mirno, osren. sneg lOcm. Kitrešček, 833 m: trn, 10 em zmrznjenega snegu. Pohorski tlom, 1030 m: 2, jasno vetrovno, 5 cm nnvogu
snegu na 'iO em podlnge, srež. Mariborska koča. 1080 in: —2. jasno, vetrovno, .leni novega snegu liil (lOcm podlage, srež Pension bobniča, 050 m: —2, jnsno, vetrovno, 5 em no-
vogu snega nu (10 cm podlnge, srež. Pesek. 1382 m: —(1. jnsnn, mirno, srež, dO cm.
Sonjorjev dom. 1322 ni: —7, jnsno, votrovno, Klein prši-ča ua 120 podlage.
Koča poti l\opo. fi77 nt: —4, jasno, mirno, pršič, ICO cul.
It i m ski vrelec, 330 m: —7, jusno, mirno, sren, (10 em.
Buška koča, 1219 m: —3, jusno. vetrovno, 5 oni pršičn nu (K) oni podlnge.
Dodatno poročilo z dne 20. jan.	t!l.is
Sv. Križ nad Jesenicami. 1000 m: plus l,	oblačno, jug, 1.1 cm na vrhu zmuznjenogu snegu.
Jezersko, 800 m: —2, jusno, luirno, 10 em pršičn nu 40 cm podlnge.
Doni na Mrzlici, 1110 nt: 1. bnromelor	pniln, poobla-čeno, vzhodnik. dilem snegu.
I. slo vans' e smučarske tekme Zveze fantovs ih odsekov
V dneh od 11.—13 februarja bodo veliki dnevi smučarjev članov ZFO. Prireditev bo pridobil» ua svojem pomenu zaradi udeležbe čeških Orlov, ki bodo tekmovali z našimi najboljšimi za slovansko prvenstvo. Priprave so v polnem teku, fantje prld-no trenirajo iu po dosedanjih prijavah sodeč bo to ena največjih zimskošportniii prireditev /.tulit jega časa.
Smuk in slalom bosta dne 11. februarja na Črnem vrhu (v bližini koče ASK Gorenjca), tek in skoki |)ii 12. in 13 februarja v Planici. Opozarjamo vse tekmovalce, ki se nameravajo udeležiti tekem, da takoj odpošljejo svoje prijave ZFO. ker poteče rok za prijave z dnem 23. jami a rja.
Zadnji dan tekem, lo je v nedeljo, 13. februarja vozi iz Ljubljane poseben vlak k skakalnim tekmam. Odseke opozarjamo na tozadevno okrožnico in naj hitijo s prijavami za vlak. Vlak se bo ustavljal tla vseh postajah iz Ljubljane do Rateč (Planica).
Programi Rorfio Liublinnn
Sol/oto, 22. januarju: 12 Ilrugu zn drugo se ploščo vrtijo, z njih pa napevl veseli donijo! - 12.4.'t Poročilu — 13 Nu povedi — 13.20 Druga za drugo se plošče vrl 1 jo, z njih pa uiipevi veseli donijo! — 17 Zn delo-pusl! (igra Hud. ork.l 17.10 Kje in kduj zupiide mlii-dostnik kriminalu (g. Vojko .Ingodič) — Is Slovenski Sramel kvartet — 18.40 Pogovori s poaluSalcl — lo N'u-povedi Iu poročilu — 19.3(1 Nue. ura: Srltski rudarji v Španiji v srednjem vekti (dr. Vladimir Corovič, univ. prof.) - 19.50 Pregled sporedu 2(1 O zunnnll politiki (g. urednik ilr. Alojzij Kuhnr) — 20.30 .lože Voin-borgur: Noš uljnjak. če bi slike znživcle Itevlja pestrih prizorov po sliknh kranjskih čeb'lnlh piinjcv. Sodelujejo; llml. igr. drnž. in kvintet llintudra 22 Xapoved iu poročilu — 22.15 Veseli zvoki! (igra Uad. orkester).
Orugî program')
I	Sobota. 22. januarja: Belgrad: 20 Nnroilne pesmi,
21 Veliki orkester, 22.15 Kuvunii.šku godba, '.':' 15 Plesna glasba Zagreb: 20 Vokalni konc.. 20."tt (Irk. konc., 21 Pester program, 311.20 Plesna gl. — Dunaj: 10.10 <> filmu, 19.30 Violina, 20.05 (Irk. konc.. 21.35 Klnvirskt kvintet, 22 311 Dunajske melodije Budimpešta: 20 Opr-reta. neto Inzz Trst-Milnn: 21 Musengnljevu opera Muli M u i n I - nim-Bari: 17.15 Plesna gl., 21 Igra, 23.15 Plesnn gl. Praga: 20.15 N'ur. gluslin in pesmi, jI.30 Plesne gl. fnršara: 20 N'ur. gl.. 21.50 Operetna In plesnn gl. Sofija: 20.45 Vokalni kone.. 21.15 relo, 22.05 Operetna gl.. 22.40 l.nlikii iu plesnn gl.. 23.20 X:ir. pesmi Berlin: 20 .loh. Slraussovn opereto Iteneškn noč Hamhvrg-Koln: 20.10 Operetna gl. tipsko: 10.lil Kune. južiijnSke gl. Bcromilnster: 20.30 Cilre, 21.05 Kmečka godba. 22.10 IMcsnn gl. — Sottens: 20 Stara angleška gl., 20.45 Igra, 21.30 Griegovo sklndbe, , 22.15 Plesna gl. — Strasbourg: 21.45 Herliozovu opera Trojane! .
W»rinrraeonMMIl TT--
»V Prieuré? Zakaj?«
»Zato. ker se je tam . možno braniti. Skale so navpične. Od vseh strani smo zavarovani.«
»Most?«
»Maguenoc in Honorine sta že dolgo prej za vse poskrbela. Dvajset korakov levo od mostu je majhna koča. Ta kraj so si izbrali in vanj zaprli zaloge bencina. Tri ali šliri sodi so ga obešeni na mostu in z eno vžigalico jo stvar narejena. Na varnem smo. Nobena zveza iti mogoča. Napada ne bo.*
»A zakaj niso šli v Prieuré, namesto dn so zbežali na barko?
Barke? beg, lo je pametnejše... Ali sedaj nimamo več izbire.
»Ali bomo odšli?«
»Takoj. Še jo dan in la je boljši kot noč.
»A vaša sestra, ki spi?»
Imamo samokolnico. Peljali jo bomo. Do Prieuréja je j>ot ravna, ne da bi bilo Ireba ili skozi vas.
Četudi je bila Veronika le nerada s sestrami Archignal, se je zaradi strahu, ki ga ni mogla krotiti, vdala.
Naj bo. je rekla. Pojdimo tja. Jaz vas boni peljala v Prieuré in sc nalo vrnila po zalogo.
Oh! pa ne za dolgo. Kakor hitro bo most odrezan, bomo prižgale ogenj na griču Dolmen -aux--Tées in na obali se bo videl dim. Danes pada meala. a jutri...-
Veronika ni ugovarjala.
Sedaj se je sprijaznila z mislijo, da zapusti Sa rek.
Odšle so poleni, ko je vsaka spila kozarček žganju.
( epe v ainokolnlci se jo neuninica smejala in govorila nekaj besed, s katerimi se je obranila na Veroniko, kot hi tudi njo hotelu spraviti v smeh.
.»Ne srečamo j i h še .. pripravljajo se.'
■ Molči že enkrat, ie ukazala Gertruda, »prinesla nam boš nesrečo
»Da, da, zabavali se hotno... smešno bo. Zlal križ nosim okoli vralu ... drugega na rokah, ki je s škarjami izrezan iz kože ... Poglejte ... Povsod križi... Gotovo moramo priti na križe, zaspati moramo.«
»Ne čenčaj, prisinoda, je ponovila Gerlruda in ji pripeljala zaušnico.
Slišim, slišim... oni te bodo že nabili, vidim jih. Skrivajo se.c
Težavna steza je dosegla vrh planote, ki so jn tvorile bolj visoke skale ali manj raztrgane in razorane. Gozdovi so bili redkejši, hrasti pa so bili od morskih vetrov upognjeni.
Bližamo se goljavain, ki jih imenujejo <''rno pustinje, je izjavila Cecilija Archignal. Tu s|io-duj prebivajo.
Veronika jo skoinizgnila z rameni: . Kako lo veste?* Več vemo kol drugi,< je rek Imenujejo nas čarovnico, pa jo le re ki se je snm razumel na čnrovništvo. krat vprašal za svet: o zdravilih, o prinašajo srečo, o rastlini svetega Janeza..
»Pelin, sporiš.f se je rogala neumnlcd. sončnem zahodu jih trgajo...
Tudi o prerokbah,! je nadaljevala Gertruda. Vemo, kar so .govorili na oloktt pred sto in sto leti. Govorili so, da jo tn spod;»j celo ineslo z ulicami, kjer so nekoč stanovali. In še stanujejo, ki vain lu govorim.« odgovorila.
in jaz, da, smo videle enega... je liil oblečen .. šel je trgal k sveto omelo .. z zlatim kosirjem zlato svetilo ... Videla sem . iu luili drugi so ga vije, ki so ostali, dn ču-
ti Gerlruda. Maguetioe,
nas je več-knnniih, ki
-Ob
Videla sem jaz. Veronika ni ■Moji sestri dvakrat. Belo Velikem hrastu ... ob polni luni se je ga, kot vam pravim... deli... Ni sam. Več jih
vajo zaklad. . Da, da. prav sem povedala, zaklad... Pravijo, (In |o kamen, ki dela čudeže, ki tlaje življenje ali smrl, če se ga ilolaklleino. Vse lo je resnica, Maguenoc liani jo je razodel, resnica... Ti čuvajo kamen... Božji kamen...
letos nas morajo vse žrtvovati... da, vse... trideset mrtvih za trideset krsl...
•Štiri ženske nu križu, je polglasno zapela blaznica.
ln od lega ni daleč. Prej moramo oditi, ko pridejo do Velikega hrasta po omelo. Glejte, Veliki hrast se ze vidi. V gozdu pred mostom je.. Nad drugimi gospoduje...«
Za njim so skriti, je blebetala neuninica, ki se je obrnila na saniokolnici. Čakajo nas.
Dovolj je tega. Moici I Torej, a'i vidite Veliki hrast... tu doli... nad pustinjo... je bolj ... jo bol i ...«
Spustila je samokolnico, da jo padla, ko še ni stavka dokončala.
Cecilija je rekla:
»No, kaj? Kaj imaš?
Nekaj sem videla... je jecljala Gerlruda. »Videla sem nekaj belega, ki se je premikalo..
Kaj? Kaj hočeš? Ali se ob betom dnevu prikazujejo? Motiš se. .
Nekaj časa sla obe gledali, jiotem šli naprej. Veliki hrast ni bil več viden.
Pustinja, po kateri so hodile, jo bila valovila, |K»krila s kamenjem, ki je bilo nakopičeno v obliki grobov.
Tu je njihovo pokopališče. je zHŠe|ielalu Gerlruda
Nič vet' niso govorile. Večkrat se je Gerlruda morala odpočili Cecilija ni bila tnko močna du bi peljala -niuokolnlco. Obema so se šibile noge in z očmi sla se spraševali, kako daleč je še.
Prišle so v kotlino Zopet so šle kvišku. Stezo jo prehajala na pot. po isateri je Veronika šla pivi dan s llonorino, in stopile so v uozd, ki ie b!I preti mostom.
("'oz nekaj časa jo vedno večja razburjenost sester Archignal dala Veroniki slutili, da se bližajo Velikemu hrastu, in res ga je zagledala Debelejši je lui in ločen od sosednjih hrastov. Lahko se je več mož skrilo za lo velikansko deblo in mogoče... mogoče se tudi skrivajo.
Razpis
Uprava Obče državne bolnišnice v	Ljubljani
razpisuje na podlagi 61. SO. torke 10.	zakona o
državnem računovodstvu za čas od 1.	februarja do 31. marca 1038 naslednjo dobave:
1.	Špecerijsko blagi» in hišne potrebščine.
2.	Mleko in mlečne izdelke.
3.	Muko in mlevske izdelke.
4.	Meso, slanino, drobovino.
5.	Kruli in kvas.
G. Zdravila, obvezila iu sanitetskn lekarniške potrebščine.
Pismene ponudbe, kolkovane z drž. kolkom za 10 din, je vložiti pri upravi bolnišnice do 12 dne 28. januarja 1038.
Pogoje in ostala navodila daje ekonomat bolnišnice.
S, 3001/1938. OgJa$
Dobava dveh iomlkih kmo »rofektorfsw
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje za dan 9. februarja 1938 ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3./Ш. prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo zn dobavo dveh tonskih kino-projektorjev.
Ponudbe taksirane v smislu odredbe T. b. 25 taksne tarile zakona o taksah treba izročiti ali dostaviti |к> pošli v zapečateni kuverti do zgoraj navedenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba, 5t. 305).
Kavcijo v višini 5% za naše državljane, 10% pa za tuje državljane od skupne vsoto za dobavo in montažo dve Ionskih kino-projektorjev, treba položiti ali plačati po pošti blagajni Osrednjega uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba št. 420) najdalje do 10. ure za licitacijo določenega dne.
Pogoji licitacije se dobe brezplačno vsak delavnik ob uradnih urah pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 112), kjer se dobe tudi eventuelnu potrebna navodila.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
MAM OGLASI
V malih oglasih velja »seka besede Din t'—; zenltovnnjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačufe)o tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm «isoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Ne zamudite prilike!
Na Kui'ešččk	Ugoden nakup stavbnih
vozi avtobus v nedeljo, parcel z vodovodom tn 23. Januarja ob 8 Izpred elektriko v bližini posta Mestnega doma. Prijavo : Jo- • Pojasnila. Vlžmarje St. 69.	(p)
telefon 3IJ-9S.
Sluga
Pridno sobarico
sprejmem v stalno službo s 1. marcem. Ponudbe : Badlova ulica 2, Maribor.
Notarsko uradnico
Issvežbano, veščo stenografije sprejme notarska pisarna v Ribnici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 855.	(b)
Strugarski pomočnik
za les dobi službo. Ponudbe z navedbo starosti ln dosedanje zaposlitve poslati upravi »Slovenca« Maribor pod zn. »Lesni strupar« 784. (b)
Kupujte tega m frašna darila novoporočeiracem
TRGOVINA
h. тжт, ити&ш
Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna.
f
Ruski Rdeči križ. Ruska Matica, ruska kolonija in ostale ruske organizacije v Ljubljani naznanjajo lužno vest, da je predsednica, častna članica, zvesta prijateljica in dobrotnica, gospa
Terezifa Jenko
dne 21. januarja 1938 umrla. Veliko Slovanko bomo ohranili v častnem in trajnem spominu!
L j u b 1 j a n a , dne 21. januarja 1938.
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat. stric in stari oče, gospod
Jožef Quncar
železničar v pokoju
previden s sv. zakramenti, star 71 let, danes nenadoma umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 22. januarja ob treh popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Pokojnika priporočamo v molitev! Kranj, dne 20. januarja 1938.
Žalujoči ostali.
¥
Javljamo žalostno vest, da je umrla naša dobra mama, slara mama in sestra, gospa
Marija Greši roj. Vrfagnik
previdenn s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 23. januarja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesla 47 na viško pokopališče. L j u b 1 j a n a - S e v n i .c a - Z a g r e b , dne 21. januar ja 1938.
Žalujoči rodbini Cankar in (■ r n š I.
Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Ljubljana
тгт: љ
z večletnimi spričevali, vojaščine prost. 24 leten, zmožen nemščine, s šoferskim izpitom, želi premeni!! službo. Joško Grm, Turjak, grad.	(a)
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29 oktobra 6t. 6, telefon 37-33. Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj tn sod-ni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
tAta£ï v^êa&t
'(fflev&ncw
zaiamciio najpopolnejši uspeh
Pisalni stroj »Adler«
mod. 7, prav dobro ohranjen, proda za 1500 din
I.	Kokalj, Gradišče 11,
II.	liadstr., Ljubljana. (1

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva S. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-59
»Kappel«
pisalni stroji
nemški kvalitetni izdelek. Najboljši material, lahek tek, najmodernejša konstrukcija. Večletno jamstvo. — Tudi na obroke. V vseh velikostih in cenah pri gen. zastopstvu
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44 nasproti hotela »Meran«
Smrekove hlode
hrastove, jelševe, jeseno-vc, lipove, črešnjeve, orehove, h ruško ve in druge, kupim v malem formatu. VindlS Janez, parna žaga. Ptuj. '	(k)
Poslovne prostore
za tekstilno Industrijo ali celo privatno hišo s ca. 500 m! prostora iščemo v krajih Dobovu, Brcžice, Krško ali Rajhenburg. -Pismeno ponudbe prosimo na Publicitas, Zagreb, pod št. 48.580.	(m)
Pri hripi, prehtodu. nahodu
posku-ite novo sredstvo
VUTOX
ki Vam more pomagati in Vas osvoboditi težav. Dobiva se v vseh lekarnah.
Reg. S. 1>. br. !)4! z dne 21'. X. 1037.
« I »J
Trije poznani moški
iz okolico D. M. v Polju, ki jim je umrl oče ln so dne 20. januarja kupili okraske za krsto v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici in so vzeli s seboj še en napačen zavitek, se prosijo, da ga takoj vrnejo.	(e)
Mati, oče, hči in sin — vsi bodo kupovali
ROLLTEX
nogavice s % vtkane gume s to-le varstveno znamko
Za vsakdanjo porabo, sport in izlete neobhodno potrebne, ker ni potreba podvez in držalcev in so zelo trpežne.
Dobivale se bodo pred Veliko nočjo v vseh boljših trgovinah.
„SLOVENEC", podružnica : Miklošičeva ces ta št. 5

Naznanjamo tužuo vest, da je danes ob tričetrt na dve v Bogu zaspala naša preblaga, nad vse ljubljena mama, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa
Terezifa Jenko
vdova zdravnika
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, 23. januarja ob štirih popoldne iz hiše žalosti Jurčičev trg 3 lia pokopališče k Sv. Križu.
Njene premnoge dobrote naj ohranijo blagopokojni trajen spomin! Prosimo tihega sožalja.
L j u b 1 j a n a - P r a g a , dne 21. januarja 1938.
Dr. med. Eleonora Jenko-Groyer, hči; mont. inž. Miljutin Jenko, mili. svetnik, sin; vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
\
Pohištvo
Novo spalnico
S
črešnjevo, masivno, svetlo politiruno — izredno poceni proda Krže l-'rane, mizarstvo, Vrhnika. - Na ogled v skladišču, Tyrfle-va c. 23, Ljubljana, (š)
4-
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je naša dobra žena, mati, slara mati in tašča, gospa
Joslpina Windischer
roi. !Cr«sšovic
soproga posestnika, gostilničarja in mesarja
dne 21. januarja ob 11 dopoldne v 80. letu starosti, po kratkem iu mučnem trpljenju, previdenn s sv. zakramenti, za vedno zapustila.
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, 23. januarja ob treh popoldne iz hiše žalosti Kolodvorska cesta 2 na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 21. januarja 1938.
Josip Windisclicr, soprog; Josip, sin; Milka, snaha; Jože in Tomo. vnuka
iu ostalo sorodstvo.
Baron Anton Codelli sporoča v svojem in v imenu svojih otrok 1er sorodnikov žalostno vest, da je njegova srčno ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Rosalie
baronica
Codelli pi. Fahnenfeld
roi. baronica Taufferer pl. Weichtelbach
dne 21. januarju 1938 ob pol 2 zjutraj, po kratkem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 23. januarja 1938 ob 10 iz graščine Višnja gora v turno cerkev, kjer bo truplo slovesno blagoslovljeno, odkoder bo prepeljano v Ljubljano 1er bo dne 24. januarja 1938 ob 10 dopoldne položeno k večnemu počitku na pokopališču v Štepanji vasi v rodbinsko grobnico.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Višnji gori in v domači graščinski kapeli v Ljubljani dne 25. januarja 1938 ob 10 dopoldne.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1938.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei čef
izdajatelj: ivan Rakover
Urednik: Viktor Cenoic
Celjski kulturni teden
Celje, 21. januarja.
Maribor je pokazal meseca novembra s svojim umetniškim tednom velik smisel za slovensko zgodovinsko znanost, pokazal je iniciativo za povzdigo vseb umetnosti, v katerih moremo Slovenci tekmovati z vsemi velikimi narodi. Ni ga pa mesta v Sloveniji, ki bi bilo v umetniškem oziru tako avtohtono, kakor je ravno Celje. V Celju so se že dalj časa zbirali prijatelji, ki čutijo da so ravno v današnjih časih, ko se odnosi med umetnostjo in občinstvom vedno oddaljujejo, nujno potrebne prireditve, ki bodo zopet zbližale ljudi z umetnostjo in pokazale njene lepote in vrednote. V ta namen so si zbrali danes ob pol 8 zvečer v posvetovalnici na mestnem (»glavarstvu številni celjski umetniki in kulturni delavci. Tega tako važnega sestanka so se udeležili glasbeniki, dramatiki, llterati — 26 po številu. G. prof. dr. Pavel Strmšek je navzočim razložil zamisel, kako uresničiti da bi bila v Celju prireditev, pri kateri bi sodelovali vsi celjski umetniki in kulturni delavci. Po njegovem načrtu, ki je tudi načrt njegovih tovarišev sodelavcev, naj bi bil letoe meseca maja celjski kulturni teden. Vsi naši upodabljajoči umetniki v Celju, iz bližnje in daljne celjske okolice, naj bi razstavili vsa svoja umetniška dela, katera bi bila ves teden na vpogled. Prvi večer bi bil literaren, na katerem bi naši najboljši literati pokazali vsa svoja najboljša dela z recitacijami itd. Drugi večer naj bi bil glaebeni večer, na katerem bi nastopili celjski komponisti z najnovejšimi kompozicijskimi deli, solisti, posamezna pevska društva in orkestri. Tretji večer naj bi bil dramski večer. V mestnem gledališču bodo uprizorili večje domače delo, v primeru, če to ne bi bilo mogoče, bi povabili ljubljansko dramo, ki bi uprizorila popolnoma celjsko stvar »Veroniko Deseni-ško«". Vsekakor bo treba stroge izbire, da bodo na kulturnem tednu razstavljena res višinska dela. Da se bo vee gladko in odlično izšlo, bo potrebna stroga povezanost s celoto. Razveseljivo je dejstvo, da so celjski umetniki in kulturni delavci našli ne samo splošno naklonjenost, temveč tudi jjobudo od mestnega župana g. Alojzija Mihelčiča, ki je sam znan glasbenik, da bo mestna občina podprla to prvo in tako važno kulturno prireditev v Celju. — Umetniška dela bodo razstavljena v dvorani Narodnega doma ali v mali dvorani hotela Uniona. Efektivni stroški bodo znašali povprečno 16.000 din. Prepričani smo, da bodo to tako važno prireditev podprli vsi celjski denarni zavodi, prav gotovo pa bo zanjo prispevala tudi banovina, ki je vedno pokazala, da zna ceniti moralno važnost takih kul-
turnih prireditev. Mestni župan g. Alojzij Mihelčič je čestital v imenu celjske mestne občine Idealni zamisli ožjega pripravljalnega odbora in obljubil, da bo mestna občina podprla prireditev celjskega kulturnega tedna.
Po izčrpnih poročilih je bil izvoljen nov delovni odbor celjskega kulturnega tedna. Za predsednika je bil izvoljen celjski mestni župan g. Alojzij Mihelčič, za jK>dpredeedmco ga. Ela dr. Kala-nova, podpredsednika gg. ravnatelj prof. dr. Kotnik in višji vladni evetnik Lilek, poslevodeči podpredsednik g. prof. dr. Pavel Strmšek, tajnik g. Gerlanc, blagajnik g. Sader Ciril, odbornika: prosvetni referent duhovni svetnik g. Lukman in ma-gistratni direktor Ivo Šubic; v odbor so bili izvoljeni tudi zastopniki poeameznih oddelkov in zastopnika za propagando gg. prof. Bolhar Alojzij in dr. Šijanc.
Ko poročamo javnosti načrt Celjskega kulturnega tedna, vabimo vse, ki žele sodelovali pri prireditvi, da se priglase čimprej.
Potres v Slavoniji
Dne 19. t. m. so občutili v Slavoniji močnejši potres, ki pa k ereči ni imel večjih posledic, pač pe je napravil v mestu Daruvarju večjo škodo. V glavni, takozvani Poštni ulici, ee je v neki hiši podrl 8 m dolg zid. Podrla se je neka koliba tamkajšnje opekarne, obenem pa je potres razrušil neko stanovanje. Med prebivalci ni bil nihče ranjen.
Svojo ženo ustrelil
V Starem Bečeju v Vojvodini se je pripetila huda družinska žaloigra. Podjetni in bogati poljedelec Jovan Novak iz Žablja je z revolverjem ubil svojo ženo Justino, ki ga je že pred mesecem dni zapustila in ee vrnila k svojim staršem v Stari Bečej. Novak je zahteval od žene. naj se vrne k njemu, toda ta se ni hotela, nakar jo je ustrelil z revolverjem.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Kolodvorsko vprašanje v Ljubljani
Dne 12. januarja t. 1. je bil v »Slovencu« objavljen nov načrt za rešitev problema ljubljanske postaje. Ta načrt rešuje sicer nekatere prometne, a jih ne rešuje tako temeljito, kakor bi bilo treba. Članek je pisan tako, da dobi bralec vti6, da ima načrt nadvoza železnice velike prednosti pred po-globitvenim načrtom, neglede na velikansko pocenitev. Zato je prav, če si ogledamo tudi elabe etrani tega načrta.
Da so prometne razmere, ki eo nastale zaradi tega, ker železnica križa večino glavnih cest, ki vežejo Ljubljano z ostalo Slovenijo, nevzdržne, ni potreba na novo dokazovati. Nevzdržne so toliko bolj, ker železnica brani razširjenje mesta proti Savi. Izgovori, ki so se pojavili v našem čaeopisju, češ, da bi bilo bolj pametno, če bi se mesto samo bolj gosto naselilo ali pa, da naj se mesto širi proti Barju, ne držijo niti s higienskega niti s tehničnega etališča. Kdo pa bo zidal na Barju, kjer ni potrebne podlage, težke stavbe? Ali naj se vse zidave zavarujejo z dragimi betonskimi ploščami? In poleg tega še nezdrava vlažnost, ki so ji izpostavljeni ljudje in ki tudi na stavbe ne vpliva ugodno.
Dosedanji razvoj mesta je sam nakazal, katera smer je za razširitev Ljubljane najbolj na-
Tujski promet v Mariboru
Lani manj tu cev, pa več nočnin hahor leta 1936 Število inozemskih gosfov narašča od leta do eta
Maribor, 21. januarja.
Statistika o tujskem prometu v Mariboru v letu 1937. nam kaže, da je obiskalo v pretečenem letu mariborsko mesto skupaj 21.686 tujcev. Med temi je bilo 9075 inozemcev. V primeri z letom 1936. je obisk tujcev nekoliko padel — obisk je takrat znašal 28.588 oseb, jxirastlo pa je število inozemcev, katerih je bilo I. 1936. samo 7991. Po narodnosti se dele obiskovalci Maribora (v oklepaju obiskovalci 1. 1936): Jugoslavija 12.611 (20.597), Avstrija 4458 (3714), Cehoslovaška 1460 (2087), Nemčija 1535 (999), Madžarska 248 (190). Italija 514 (422), Poljska 169 (121), Anglija 62 (62), Francija 59 (58), Švica 100 (95), Romunija 75 (44), Bolgarija 105 (11), Grčija 21 (10). Turčija 7, Belgija 2 (11), Danska 33, Holandska 15 (14), Norveška 12, Švedska 9, Severna in Južna Amerika 52 (33), ostali kontinenti 13 (22). Zanimivo je, da se drži število obiskovalcev iz gotovih držav že leta na isti višini, dočini je začelo število Avstrijcev in Nemcev naraščati, Cehoslovakov pa padati.
Večjega pomena za gospodarstvo, kakor število obiskovalcev, je število prenočnin. V tem pa vidimo v letu 1937. velik napredek proti letu 1936. Lani je znašalo število nočnin 70.432 do 41.703 v predlanskem letu. Tuzemci so imeli lani 45.347 nočnin, inozemci pa 25.085. Če računamo, da potroši vsak tujec, ki prenoči v mestu, povprečno 50 din, znaša dohodek od tujskega prometa že lep znesek treh in jk>1 milijona din. V resnici pa bo ta dohodek še znatno večji. Nastanitvena kapaciteta Maribora znaša: v hotelih 153 sob s 300 posteljami, v prenočiščih 95 sob s 183 posteljami.
S stalnim letnim porastom tujcev, turistov in letoviščarjev se Maribor vedno bolj uveljavlja kot tujskoprometno središče severne Slovenije. Meseca junija je začel delovati mestni turistični odbor, ki se bavi z vsemi turističnimi vprašanji ter je pokazal veliko inicijativnost. V glavnem dosedaj ino-zemlski turisti Maribor samo preidejo. Vidi se lo zlasti v poletnem času, ko gredo dan za dnem
skozi mesto ogromni avtobusi inozemskih izletnikov: Cehoslovakov, Francozov, Avstrijcev. Nemcev, Madžarov in Italijanov. V poletni dobi obratuje preko Mariboru dvakrat na teden avtobusna proga Opatija—Dunaj ter izletniške proge zagrebškega Tapreda. Vsi ti tujci se ponavadi ustavljajo v Mariboru za krajši čas, lunogi tudi že prenoču-jujejo. Poleg tega je Maribor cilj številnih nedeljskih avtobusnih izletov iz Gradca ter izletov letoviščarjev iz Rogaške Slatine in Dobrne. Za obi- i skovalce iz naše države prihaja Maribor v poštev predvsem kot poslovno središče, vendar pa privablja zlasti »Mariborski teden« od leta do leta večje število izletnikov. Važen je Maribor tudi kot izhodišče za pohorske planinske postojanke.
Porast števila nočnin kljub padcu števila obiskovalcev (3 nočnine na gosta) nam kaže, da prehaja Maribor polagoma iz svojega tranzitnega obeležja v razvoj stalnega letovišča. Glavni kontingent stalnih gostov pa še vedno jemlje Pohorje ter neposredna mestna okolica: Kamnica, Pekre, Limbuš, ki so priznana letovišča. Vendar so ti okoliški gostje stalni vsakodnevni obiskovalci mariborskih iokalov. Obisk inozemcev se ho v lelošnjem letu nedvomno dvignil zaradi modernizirane ceste Maribor—št. Ilj, katere so se dosedaj avtomobilisti zaradi izredno slabega stanja izogibali. še bolj bi seveda porastel dotok inozemcev, če bi se uredila že cesta iz Maribora proti jugu. Velikega pomena bo nadalje dograditev Pohorske ceste, dalje cesta preko Sv. Urbana na Kozjak, pa tudi vprašanje mariborskega aerodroma ne sinemo izgubiti iz vidika. Intenzivno delo mestnega turističnega odbora in pa Tujskoprometne zveze za dvig tujskega prometa v Mariboru bo že v tem letu nedvomno pokazalo še lepše rezultate. Zlasti velikopotezna propaganda, ki se vrši za Maribor v tn- in inozemstvu, bo nedvomno rodila velike uspehe. Sedaj se vrši v mestu tudi komisijski ogled vseh prenočišč, da se potem določi maksimiranje cen, kakor je to uvedeno v drueih večjih mestih. Pritožbe tujcev zaradi cen v naših hotelih in restavracijah se namreč zelo množe.
ravna: ravnina tja proti Tacnu, Jcžici, Tomačevem in Jaršam.
Dočini dajejo drugod pobude za slične rešitve
grometnih problemov prometne uprave same (v elgradu so se kaj hitro navdušili za slično predelavo postaje), je morala pri nas iti javnost preko ljubljanske direkcije do ministrstva, da je mogla za stvar zainteresirati merodajne činitelje. Javnoet ie osvojila tudi najbolj ugodno rešitev tega problema (kar priznava g. Vidic sam), za katero eo se zavzeli tudi priznani etroikovnjaki (profesorji teh' nične fakultete). S poglobitvijo odpade jeklena pre-graja, ki veže Ljubljano. Toda — železniška uprava je proti poglobitvi. Jasno — železnici gre samo za dobiček. To velja za Slovenijo še posebej. Zaradi negospodarske politike, ki pač spravlja dohodke, noče pa investirati pôtrebnih vsot za popravila in izboljšanje prometa, propadajo naše proge vedno bolj. Položaj je za Ljubljano nevzdržen. Promet na glavnem kolodvoru narašča tako, da je treba poiskati kako rešitev. In, če že ne gre drugače, bi bila železn;ška uprava magari pripravljena pristati na kak zasilen izhod v obliki kake večje ali manjše flikarije na ljubljanskem kolodvoru.
Omenili smo že, da reševanje železniškega vprašanja v Ljubljani ne pomeni samo razširitve postaje zaradi povečanega prometa, ampak tudi nič manj važno osvoboditev centra, ki ga oklepa sedanja železniška proga. Če gledamo stega stališča, moramo reči. da tudi rešitev, ki jo je objavil »Slovenec« v svoji številki z dne 12. januarja, ne odgovarja.
Nadvozni načrt praktično odstranjuje gorenjski kolodvor s tem, da premakne glavni kolodvor proti šišenskemu hribu, ker nima pomena, da bi. bili dve poetaji 500 korakov druga od druge. S tem je glavni kolodvor bolj obremenjen, oškodovani pa so vsi prebivalci vzhodnega dela mesta (Vod-mata, Most, Svetokrižkega okraia in Kodeljevega), ki bodo morali delj hoditi na kolodvor.
Cestno vprašanje je rešeno, kakor je razvidno iz sikice v »Slovencu«, samo na Tyrševi cesti, meti tem ko ostanejo še vedno zatvornice na Celovški cesti, obenem pa bo železnica definitivno pretrgala možnost podaljšanja Miklošičeve in Resljeve ceste.
V tolažbo nam ostane samo to. da ostane most nad šmartinsko cesto še naprej, kar pa ni za Ljubljano nobena prednost, saj pomeni šmartinski nadvoz neestetsiko in z ozirom na dva ostra ovinka (na severni strani nadvoza in ob Kolinski) in na dva klanca, ki jih ima Šmartins'ka cesta zaradi železniškega nadvoza, za lase privlečeno rešitev.
Kakor lepo zveni, da bi ee ood postajnim poslopjem nahajalo centralno avtobusno in tramvaj-siko postajališče, tega ne moremo smatrati za praktično rešitev, ker bi na ta način umetno povzročena centralizacija prometa imela za posledico preobremenitev cesf okoli postaje, tako z ozirom na tramvajski in avtobusni promet, kakor tudi z ozirom na promet pešcev. Povsod drugod skušajo razbremeniti glavne prometne žile. Pri nas pa bi v tcni dosegli ravno obratno. Koncentrirali bi vsa vozila na enem mestu. Poleg tega bi še odpravili eno postajo in omogočili dostop z vseh strani. Kdo pa naj se potem zjutraj n. pr., ko prihajajo z jutranjimi vlaki tnlekarice, študentje itd., znajde sredi tramvajev in avtobusov, ki ravno db istem času prihaiajo in odhajajo kakor lokalni vlaki.
Mieel. da bi se porabili prostori pod nadvo zom za garaže, trgovine in delavnice, bi stisko v na novo ustvarjenem centru še povečala.
Clankar pravi, da bi v novem načrtu postaje lahko etalo 10 vlakov naenkrat na postaji. Vprašati se moramo, ali bi ee s tem položaj na postaji kaj izboljšal. Potnik bo lahko videl z enega mesta viseli 10 vlakov. Toda njegova orientacija s tem ne bo prav nič olajšana. Potnik ne bo vedel, na katerega
Hripav je Tvoj lepi glas,
Ti donese spas.
izmed treh oziroma šestih koncev naj se obrne. Izpraševal bo osebje, begal sem in tja, kar bo iz prometno tehničnih ozirov zelo nepraktično. Na bočnih progah, kjer se vrši mednarodni iu tranzitni promet, pa bo moralo biti več tirov in tam bo ostala slika ista kakor na sedanjem kolodvoru: skakanje čez tire, po katerih bodo premikali garniture iz remize na sedanjem Gorenjskem kolodvoru in poleg tega bodo skozi vozili še tovorni vlaki; torej vse nevšečnosti ostanejo, eanto v — drugi obliki.
Skrb pred dimom. Ta skrb ljudem drugod (n. pr. na Dunaju deloma pogreznjena, deloma dvignjena proga) ne dela preglavic, torej se nam je tudi v Ljubljani ni treba bati. posebno če pomislimo, da moremo, kakor g. Vidic zatrjuje, itak računati na elektrifikacijo osebnega prometa železnic.
Odprto je še vprašanje, koliko bi se zmanjšali stroški železnic pri nadvozu. Izkop je drag. Drage pa so tudi betonske konstrukcije, ki bi morale nositi proge, neglede na jxislopja. ki naj bi pomagala reševati nadvozni problem, kakor glavno poštno poslopje, tržnica, kraljev spomenik itd., ki jih seveda ne bi plačala železniška uprava. Vsekakor pa taka rešitev ne bi pomenila takega izboljšanja, kakoršnega si vsi želimo.	Ljubljančan.
Izropana mrtvašnica
pri Sv, KrištoSu
Ljubljana, 21. jan.
Stara mrtvašnica pri sv. Krištofu je postala -v noči na danes predmet skruniteljev in roparjev. V to na pol zapuščeno mrtvašnico, ki je prej podobna razvalini, kakor pa poslopju in ki že davno več ne ustreza sodobnim zahtevani, so ponoči vdrli neznani vlomilci ter tam vse razbili iu odnesli, kar je bilo količkaj koristnega. Tako so razbili tri stare cinkaste krste, ki so bile namenjene za primer kakšne nagle smrti in potrebo prevoza, razbili in odnesli so razne svečnike, krožnike, z oken in vrat so pobrali vse železje, sploh vso kovino, ki so jo našli v mrtvašnici. Vio-miti v to mrtvašnico jim res ni bilo težavno. Mrtvašnica je na samem in vlomilcem je zadostoval samo krepek sunek v šibka okna ali vrata pa so mogli nolri. Ena vrata pa so bila tako itt tako samo podprta. Tatvino so nedvomno izvršili zbiralci starih kovin in železja, ki gre sedaj dobro v denar.
To skrunjenje mrtvašnice nas vnovič opozarja, kako odveč je že sedanja mrtvašnica in kako nujno jiotrebna je nova moderna mrtvašnica pri sv. Križu, ki jo bodo zgradili letos. Pa še na nekaj drugega nas ta vlom opozarja; |x> Ljubljani se je silovito razširila dovoljena in nedovoljena kupčija s starimi kovinami. Policija mora prekupčevalcem krepko stopiti na pride in dovoliti nakup in prodajo starih kovin samo trgovcem, ki bodo jamčili, da blago sumljivega izvora ne liodo kujiovali od zločincev in tatov.
Blazen brivec napadel zupniha
V evangelskem župnišču v Bačkem Petrovcu je prišlo v noči na torek do strašne borbe med župnikom Mirkom Petrovičem ter nekim zblaznelim brivcem. Ponoči je brivec Jovun Vrbovski potrkal na /upnikova vrata. Župnik je takoj opazil okrvavljene oči brivca, ki je držal v roki velik kuhinjski nož. liri vee je vzkliknil: »Sedaj bom slehernega zaklal, kdor se mi bo ustavljal.« Župnik je skočil v svojo sobo, ni pa utegnil, da bi zn seboj zaprl vrata. Brivec je skočil za njim. Iz te sobe je župnik pobegnil v drugo sobo, kjer sta spali dve starejši gospe, ki sta bili pri župniku na obisku. Župnik jc pričel klicati nn pomoč. Njegove klice je slišala služkinja Agneza Agriku. ki je skočila skozi okno ter si pri tem zlomila nogo. Vendar je imelu toliko moči, da se je privlekla do soseda Matija Bedeja ter ga opozorila, da hoče brivec zaklali župnika. Bede je takoj odhitel v spalnico ter je tja pritekel ravno v trenutku, ko je hotel blazni brivec zabosti župnika v prsi. I5ede je odtrgal blazneža od župnika, toda brivec se jn vrgel na Bedeja ter njega zabodel v prsi. Bede sc je zgrudil nezavesten na tla. šele 18 letni Bedejev sin je z revolverjem v roki ukrotil blazneža, ki jc bil aretiran. Oblasti so ugotovile, da je brivec zblaznel. Martin Bede jo bil prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje jc smrtno nevarno.
— Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana.
Roland Dorgelès:
Kaj sem doživel v Rusiji?
(Nadaljevanje.)
V SSSU imajo prednost edinole člani stranke. Pol tretji milijon ljudi uživa posebne pravice: eden na vsakih sedemdeset prebivalcev. Vsak dvajseti iz jiodročja težke industrije, iz kmečkega stanu pa niti eden od sto. Ostali ne pomenijo nič.
Ob priliki volitev določa kandidate stranka, in čreda volivcev ima samo to pravico, da jih pred pozorno volivno komisijo z dvignjenimi rokami izvoli. ne da bi prej kaj razpravljala o njih. Sicer je pa vsa'ta komedija brez pomena. Ko so se izvršile volitve v vseh stopnjah — višje proti vrhu, strožje eo —: ko eo okrajni odbori izvolili jiokrajinske in ko so li izbrali Kongres sovjetov, in ii spet določili člane Osrednjega izvršilnega urada, ki so sami imenovali predsedstvo, tedaj se je piramida dvignila do vrha, do najvišje stojinje režima. In zato je odkritje kakega iirezponiebnega in neuglednega Ka-linina, teoretičnega predsednika Unije, le še norčija. Kajti vsa moč in oblast je v rokah Stalina samega, ki ni bil nikdar odvisen od volivcev in ne more pod nobenim pogojem trditi, da si ga je izbralo ljudstvo. V vseh dvajsetih lotili Sovjetska Rusija niti enkrat ni volila svobodno. Ni si sama postavila voditeljev: Sami so se postavili, kakor Kenial paša ali Hitler ali katerikoli diktator.
Nikar si ne domišljaj, pa če si ludi član stranko, da bi v Leninovem kraljestvu užival vse pravice. Samo najvišji voditelji si jih morejo privoščiti, medtem ko so navadni komunisti le vojaki. To pa niti za rdečo armado ni bogvekakšna stvar. Le vprašaj tovariše, ki pojdejo v Moskvo, naj poiz-vedo, kako se vrše tisti večni procesi »očiščevanja«. Mižal boš, take stvari boš zvedel.
Vsako leto je izključenih dvajset odstotkov članstva, da s« tako napravi prostor mlajšim. Te
stvari se ne dogajajo skrivaj, nasprotno, vsi so vabljeni in ker so zabave v SSSR redke, se na ee-jah zbere ljudi kakor v kinu. Trije komisarji, delegati stranke, zasedajo resno in svečano kot v Vojnem svetu. Določeni člani stranke odgovarjajo vznesenega obraza in drdrajo Karla Marxa na pamet.
Nenadoma pa se pojavi nov borec, približa se in vzbuja občo pozornost. Tožnik mu očita, da je prejel iz inozemstva pošiljko blaga. Nevarna zadeva. Ako razodeneš »kapitalistični državi«, da tebi kot sovjetskemu državljanu manjka najpotrebnejšega, služiš vendar »fašizmu«. Obtoženec odgovarja s tihim glasom. Slabo stoji njegova stvar. Hipoma se oglasi ogleduh:
»Naj nam tovariš kaj poroča o svojem bratrancu, ki je pobegnil na Finsko!«
»Saj ni pobegnil,« se je ta živo otepal v nevarnosti. »Imel je pravilni polni list.;:
»Toda zakaj se ne povrne? Nemara mu pa vest kaj očita, a?«
Po dvorani se zbudi šepet. Obtoženec se v hudi stiski brani:
»Jaz vendar nisem odgovoren za bratranca.« Ali tožnik je dobro poučen o zadevi.
Ni morebiti v Sibiriji spoznal Stnirnova?« Dvorano zagluše vzkliki. Smirnov, ki je bil v avgustu ustreljen! Zato torej ves ta teater. Še leta tri in tridesetega in štiri in tridesetega so preganjali nekdanje meščanske ljudi, pa odtlej se je vse spremenilo Krivcev ne iščejo več nn desnici, marveč na levici, med tnkozvanimi trockieti. — Obtoženec je prebledel Skušal se je opravičili, obrnil se je k negibnim sodnikom, vso dvorano je poklical za pričo:
»Moj bratranec se je junaško boril proti Kol-čaku. V tistem času se je spoznal s Smirnovim, ki je bil takrat branilec naroda, potem ga ni pa več nikdar videl.
Tisti, ki ga je ovadil, ga ne more postaviti na laž.
»Pisal si mu. Tvoja nekdanja žena mi je povedala.«
Da, in babnica je tukaj, nobene laži se ne bo ustrašila. Ugibajo, kaj neki se skriva za vsem tem. Eden izmed delegatov mrmra nekakšne opazke, a to ni važno. Obtožha sama zadošča, naj bo potem utemeljena ali ne. Član stranke ne sme biti nikdar osumljen.
»izključen!« sklenejo komisarji.
Konec, drama se je odigrala. Obsojenec odhaja in nihče ne dvigne roke v znamenje ugovora, kajti prišel bi v ječo. V SSSR ni temna celica več nič sramotnega.
Hvala Bogu — tudi bolj veseli prizori pridejo na vrsto. Na primer pijanec, ki grajajo njegovo nespodobno vedenje, ali starec, ki mu očitajo nevednost. Odkazati hočejo namreč, da imajo zadovoljivo politično in socialno šolo. Resnica! Vidiš jih, kako obračajo velike oči in momljajo. Neumni so postali od samega izpraševanja in nobenega odgovora ne vedo.
■Povej nam, kako delujejo Rabfaki (Delavske fakultete)? Kako se imenuje ljudski komisar za vodni promet? Ali veš, kaj je državni trust?«
Morda ve, ali pred tremi strogimi sodniki se ubogi slarPek več ničesar ne spomni. Ve« je zmešan in neumnosti govori. Mladi komsomolci, ponosni na svoje sveže znanje, se šalijo 7. njim, dokler se komisija naposled v smehu ne odloči in uvrsti oktobrskega veterana med »simpatizerje-.
Zdaj vidiš, da v sovjetski tovarni ne manjka zabave.
Razen tega boš po končanem dnevnem delu zahajal na obvezne tečaje. Uvrstili te bodo v uniel-nosliie. športne, vninške, soc.inlne krožke — Vaška
pomoč, Prva pomoč, Kemična vojna, Zaščita mednarodnega dela — in vsepovsod boš vezan, da za-
hajaš na konference in plačuješ članarino. Prav tako boš imel čast, da vršiš vojaške vaje. Da, da, dragec. Naravno, po sedmih urah dela. Tvoja žena in hči bosta imeli isti posel. Videl sem parado takih državljank in če hočem biti resnicoljuben, moram priznati, da so bile strašansko zadovoljne, ko so se šle vojake.
Pomni, da si ne delam nikakih iluzij. Neštetokrat so ti pravili, da je sovjetski delavec najsvo-bodnejši in najsrečnejši človek. Mnogo mi je na tem, da li dojiovem eno ali drugo stvar. Kaganovič li je brez dvoma znan. Ljudski komisar in velik prijatelj Stalina. Ali veš, kaj je rekel letos 23. aprila v svètu komisariata za promet?
»Od prvega julija dalje se bodo delavcefn. ki zaslužijo manj kot sto rubljev mesečno, povečalo plače za dvajset odstotkov.«
Kaj praviš na to? Uboga delavska para mora živeli z manj kot sto franki na mesec.
Se mar še navdušuješ? Praviš, da velja ruhelj več kot dvajset sujev... Oprosti, dragi moj, dobro vem, o čem govorim. Za ruhelj plačajo tri franke samo takile tepčki, ki si ne vedo |K>magati (po razvrednotenju franka plačaš štiri pet in dvajset). V resnici pa jc rubelj vreden komaj devetdeset centimov. Po tej ceni ga dobiš na Črni borzi in verjemi, da je dobro plačan.
Sicer pa— kar ustavi se pred prvo trgovino, ki nanjo naletiš, in vprašaj po cenah. Sirovo maslo: deset rubljev funt. Meso: deset do dvajset rubljev kilogram. Mleko: liter poldrugi rubelj. Jajce: pet in petdeset kopejk. Poceni sem našel edinole dve stvari: kaviar in rdečilo za ustnice, l'a verjemi, da delavke tega dvojega ne kupujejo mnogo. Običajno namizno vino: deset rubljev. Templanje čevljev: šestdeset rubljev. Bombažasto blngo: tristo rubljev. Če pomnožiš rubelj s tri — svobodno li —, a številka bo pomenila istočasno izdatke — in tvoj tovariš bo s sto rublji mesečno moral plačali za srajco 75 frankov, za par slabih vi j p v 500 frankov, in mesto da bi si za večerjo privoščil juho, 1k> nalepal črn kruh, ki stane en rubelj.
Dr. Sto'adinovič v Monahovem
Monakovo. 21. januarja. AA. Danes opoldne ie
priredil reichsetaatshalter general v. Epp kosilo na čast ge. Stojadinovičevi. Slavnostnega kosila eo se udeležili predsednik bavarske vlade Sieberl s svojo gospo, državni minister Adolf Wagner z gospo, vrhovni načelnik F ii 1 e r z gospo, topniški general v. Reichenau z gospo, letalski general Spe r le. državni tajnik Hoffmann, policijski ■predsednik v. Eberstein, oberfiihrer napadalnih oddelkov Beutl, podpolkovnik Hilbner, vladni svetnik baron T eu cher in drugi. Popoldne ho velika čajatvka na čast predsedniku vlade dr. M. Stojndinoviču in njegovi gospe v NemSkem muzeju, drevi bo pa njima na čast prirejena slavnostna predstava opere »Aida«.
Kosila, ki ga je priredil reichsslaatshalter von Epp, so se udeležile tele asebnesti: jugoslovanski poslanik v Berlinu Cincar Markov ič z gosi», Kabinetni šef jugcslov zunanjega ministrstva Dra gan Protič z gospo, šei centralnega presbiroja pri jugoslovanski vladi Kosta L u k o v i č , guverner Narodne banke Radosavljevič, nemški pcslanlk v Belgradu v. lleeren z gospo, nemiki vojaški ataše v Belgradu Faber, nemški general, konzul v Belgradu N e u h a u s e n in tajnik poslaništva v N os 11 ch.
Nemški novinarji na čelu z gauleiterjem in tiskovnim šefom Dressleriem pa so istočasno priredili danes ob 1.30 slavnostno kosilo jugoslovanskim časnikarjem na čast v lepih salonih hotela »Vier Jahreszeiten«. Na kosilu je bilo 35 povabljencev. Pri tej priliki sta imela topla govora gg. Dres-s 1er in Joža La kat os, ravnatelj -Jugoslovan; ekega Lloyda«. Po kosilu so 6i jugcslov. časnikarji ogledali ped vodstvom gauleiterja in voditelja tiska Dresslerjevo novo palačo »Haue der deutëchen Kunst«, kjer je nova velika razstava nemške arhitekture, ki io bo jutri otvoril vodja reicha in drž. kancler Hitler v navzočnosti mnogih visokih osebnosti Jugoslovanski časnikarji so tako imeli prilož-
nost, podrobno ei ogledati to razstavo. Po ogledu razstave so odšli časnikarji v »Nemški muzej« kjer so pili čaj.
Točno ob 19 sta dr. S t o j a d i n o v i č in njegova gospa v družbi nemškega poslanika v. 11 e e -r e n a in njegove gospe, generalmajorja F a b r a , nemškega vojaškega atašeja v Belgradu, ge. N e u -h a us no ve, iugoslovan. poslanika Cincar-Markoviča m njegove gespe ter drugih visokih osebnosti, prišla v »Nemški muzej«. Pri vhodu v muzej je dr Stojadinoviča pozdravil tajni svetnik profesor Zenecker v družbi znanega založnika Bruck m a nna, ki sta visoke goste vodila po muzeju v oddelkih, ki so jih najbolj zanimali, zlasti po etrojnem in prometnem oddelku, kjer je dr. M. Stojadinovič želel in tudi dobil kar najobširnejše informacije. Pri tej priložnosti je prof. Zenecker pojasnjeval razne instrumente — izume velikega jugoslovanskega junaka Pupina. ki so šele omogočili, da danes sploh moremo telefonirati na velike razdalje, in izume Nikole Tesle, ki so tu razstavljeni. Nato so eervirali v salonih muzeja, ki so kopija salonov na ladji »Bremen«, čajanko. Med čajanko je prof. Zenecker pozdravil dr. M. Stojadinoviča s kratkim govorom, v katerem je podčrtal duhovne zveze med tem n nize jem in Jugoslavijo, zlasti Pu-pinovo in Teslovo delo in obujal svoje spomine na Jugoslavijo.
Dr Stojadinovič se je zahvalil s kratkim govorom. nato ee je pa ljubeznivo pogovarjal z visokimi osebnostmi, ob iS pa je 6 svojo gespo in spremstvom zapustil muzej.
Jutri bodo slavnostno odprli razstavo arhitekture v novi palači doma nemške umetnosti. Slavnostni otvoritvi bo prisostvoval tudi predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič. Opoldne priredi vrhovni načelnik Monakovega Fiiler 6 svojo gospo svečano koeilo na čast visokim gostom, ki ee udeleže otvoritve razstave. Slavnostno otvoritev rarstavc bo izvršil vodja rajha in državni kancler Hitler.
Drobne novice
Knlerfnr
Snlxifa. 22. januarja: Vincencij in Anastazij,
mučenca.
Nedelja, 23. januarja: (3. nedelja po Razglaše-
nju Gospodovem.) Zaroka Marije Device. — Raj-mund Penjaforški — Zadnji krajec ob 9.09. Her-echel napoveduje deževno vreme in sneg.
Novi grobovi
-f- V graščini Višnja gora je v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Rozalija baronica Codelli pl. Fallut)nfeld roj. baronica Taufferer pl. Weieheelbach. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob 4 popoldne iz graščine Višnja gora v farno rerkev. kjer bo.truplo slovesno blagoslovljeno, nato pa prepeljano v Ljubljano, kjer bo v ponedeljek, 24. januarja oh 10 dopoldne položeno v rodbinsko grobnico na pokopališču v Štepanji vasi. — Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Ljubljani je umrla gospa Marija Grošl roj. Vrtačnik. Pokopali je bodo v nedeljo ob pol štirih popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Iz duhovniške službe v lavantinski škofiji.
Za kn.-šk duhovna svetovalca sta imenovana gg. Ivan Jerič deknn in župnik v Turni'-ču. in Jožef Krantz, dekan in župnik v Tišini. Za dekane so imenovani gg.: Janez Hornbok, kn.- šk. duh. svetovalec in župnik v Mežici, za dekailijo Mežiška dolina; Matija Munda, prošt. dek. upravitelj in župnik v Dravogradu, in Gregorij 1'olokar, kn.-šk. duh. svetovalec, dek. upravitelj in župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku. G, Mateju Riepl, kn.-Sk. lconz. svetovalcu. dekanu in župniku v Prevaljah, se določi naslov: emeritirani dekan. — Nastavljen je bil za kaplana v Laporju p. Manevel Koren, duhovnik kapucinskega reda v Studencih pri Mariboru. — Odpovedal ee je župniji Dobrovnik v Prekmurju tamkajšnji g. župnik Štefan Lejko.
—	Kočevski okraj se razdeli na dva šolska okraja. V preteklih dneh ie ministrstvo proevetc
izdalo določbo, s katero se upravni kočevski okraj »azdeli na dva šolska okraja. Prvi kočevski šolski okrai bo obsegal šole južno od Kočevja proti savski banovini Temu šolskemu okraju bo pripadalo 28 nižiih ljudskih šol. Drugi kočevski okrai bo pa ob-eegal vse nižje in višje ljudske šole severno od Ko-čevia in Dobrepolj. Prvega bo vodil novoimenovani okraini šolski nadzornik |}osp. Fink, drugega pa do-eedanii kulturni delavec in prvovrsten vzgojitelj, okrajni šolski nadzornik g. Peterim. Ker je v kočevskem okraju veliko število težko dostopnih šol in ie nadzorovanje teh šol zvezano z veliko izgubo na času, korak ministrstva prosvete toplo pozdravljamo. Nesporno je, da bo ta razdelitev v veliko korist naše mladine in kmečkega ljudstva kočevskega okrai a.
—	Od nedelje do nedelje. Pod tem naslovom smo preteklo nedeljo med drugim poročali, da so bili trije prevroči pripadniki ustavljenega tednika Pohod od sodišča obsojeni, ker so ga z avtomobilom ravnatelja Ljubl,anskega velesejina in predsednika Narodne odbrane širili tudi še potem, ko je bil ie ustavljen. Obsojeni so sodbo sprejeli in so se nadaljnjim pravnim lekoni odpovedali. Resnici na ljubo ugotavljamo da so bili obsojeni, ker so širili zaplenjeno številko 35 Pohoda že 6eptcmbra, ko Pohod še ni bil ustavljen. Tudi se niso vozili z avtomobilom g. Dularja. Proti sodbi so prijavili priziv zaradi izreka o krivdi m kazni iu zaradi Kršitve zakona. V bistvu pa je bilo naše poročilo točno.
—	3000 zajcev prodanih v Zagrebu. Prejšnji leden je bilo na zagrebškem trgu prodanih okoli 3000 zajcev. Strokovnjaki zagotavljajo, da eo letos zajci prav izvrstni in d j 60 tendenciozne vesti o nekakšni kugi med zajci. Tudi na zagrebškem trgu se pozna velika konkurenca divjačine, zlasti zajcev, govejemu evinisketnu, zlasti pa telečjemu mesu. Zajci eo po 25 do 36 din коб. Zagrebčani se tudi zelo zanimajo za lagnjetino, ki jo kupujejo po 26 do 28 din kg. Skoraj vsa jagnjeia pa pograb'jo gostil ničarji k seveda jagnjetino po gostilnah prodajajo še d^žie
—	Nizozemci bodo gojili zelenjavo na naši obali. V Split je despel direktor Zveze nizozemsko-friziiske vrtnarske zadruce Wekuis, k: namerava
spoznati na našem Primorju kraje, kjer bi ee dal gojiti zgodnji krompir ter razna zgodnja zelenjava, zlasti v srednjem Primorju, kjer so razmere za to najbolj ugodne. Wekuis je obiska! Sutivan, Supe-tar in Pestile n« Braču, kjer bo uredil nekaj poskusnih vzgajališč. Obiskal bo tudi Trogir in Ka štel. Priredil bo predavanja o vzgojenem vrtnarstvu in zelenjadaretvu. Po njegovem mnenju je naše Primorjp zelo primerno za vzgojo zgodnjih 6adežev in zelenjave.
—	Pri neredni stolici. napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaia naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v ćrevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joseiova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakoi tudi otrocih
Keg po min eoc Dol In nar idr S trr LMSS. St. V. №
—	Proračun donavske banovine. Proračun donavske banovine za leto 1938/3Q je v primeri z lanskim proračunom j>ovišan za kakšnih 15—20 milijonov din ter bo uporabljen v glavnem za javna dela. Lanski proračun je znašal 106 milijonov din. Го povišanje pa ne bo padlo v breme prebivalstva, ker se davščine ne bodo povišale.
—	Angleži se zanimajo za zlato v Dravi. Že nekaj let kmetje v občin' Bartolovac, zlaeti v vaseh Bartolovcu samem, v Zabniku in Stefancu pri Va-raždinu izpirajo iz Drave zlato. Iz Varaždina jio-ročojo sedaj, da se nekatere inozemske skupine, zlasti Angleži zanimajo, kako bi izpiranje tega zlata racionalizirali in izkoristili.
—	V proslavo Župančičeve 60 letnice izide
1>ri Akademski založbi težko pričakovana četrta cnjiga Del Otona Župančiča. Knjiga bo vsebovala prozo našega velikega pesnika ter bo po svoji tehtnosti in novosti izredno pomemben pojav na našem knjižnem trgu. Knjiga bo prihodnji teden naprodaj (7H9)
—	Izvoz aluminija iz Dalmacije. Dalmatinska tovarna aliiminiia v I-ozovcu je poslala na Japonsko z ladjo i>oši]jko 50 ton aluminija. V zadnjih treh me«ecih je ta tovarna poslala na Japonsko skupno 200 ton aluminija.
—	Smrt brata albanskega ministra. V nedeljo bi moral priti v Dubrovnik albanski minister notranjih zadev Musa Juka, minister pa se je ustavil v Cetinju, kjer ga je dohitela vest, da je njegov brat Amasa Juka v Dubrovniku že umrl Amasa Juka se je namreč zdravil ,v Dubrovniku V Dubrovniku je ministrov tajnik prevzel truplo ter ga z avtomobilom prepeljal v Skader, od koder sta minister in njegov pokojni brat doma.
—	Konlercnca delavskih zbornic v Sarajevu. V Sarajevu je sedaj konferenca predstavnikov vseh zbornic in delavskih organizacij in vse države. Zastopana je tudi ljubljanska Delavska zbornica ter razne slovenske delavske organizacije
—Uspehi našega ribištva v lanskem letu. Ribiči Dalmacije in Hrvatskega Primorja so se v začetku lanskega leta dobro pripravili za ribolov, ker so se cene ribam zvišale, ter so zato nabavili mnogo novih mrež ter drugega ribiškega orodja. Cena ribiškemu orodju je narasla na vrednost nad 37 milijonov din, število ladij na (>657, njihova vrednost j>a nad 27 milijonov. Napredovala je tudi motorizacija ribiških ladij. Ribiči se osvobajajo svoje navezanosti od obale ter se podajajo čim dalj na odprto morje. Uspeh ribolova pa je bil šibkejši, kakor so pričakovali. Ribiči so bili zadovoljni sicer z lovom na tune, pač pa so se sarilele. ki so najvažnejše ribe, pojavile v manjših količinah in še io neredno, ponekod pa so sploh izostale Mnogo so nagajali tudi delfini, ki zelo škodujejo ribolo"u' Namesto snrdel ua so dalinat. ribičii zelo mnogo nalovili lokard ali plavic in sicer 900.000 kg, medtem ko so prejšnja leta nalovili samo po 300.000 kg. Skupno so lani ribiči nalovili 3,277.000 kg rib, medtem ko so I. 1036 nalovili 3,789.000 kg rib Dalmatinske oblasti nameravajo uvesti sistematično proučevanje ribolova, zlasti pa sarlel, ki so najvažnejše ribe za naše ribiče.
—	Jteno uhil namesto svojega sovražnika. V
vusi Dopsinn pri Osjeku sta se že pred 6 leti stepla mladi kmet Radivoj Jankovič ln 00-letni starec Tomo Brkif. Jankovič je tedaj pretepel Brklča. Brklč pa je že svojčas ubil tri ljudi ter se je Jankovič neprestano Iml maščevanja. Konec novembra je Jankovič pograbil lovsko puško ter odšel pred BrkiČevo hišo. da bi Brkičn uhil, ker si je pač mislil da jc bolje, da on Brkiča ubije, kakor Brkič njega. Ko je Jankovič nn oknu zapazil človeško senco, je spiožil. Zadel pa ie Brki-eevo ženo, ki je bila takoj mrtva. Zaradi tega uboja je bil Jankovič obsojen na 20 iet ječe.
Pesem narodov — JelnlSlvo In svoboda
Velika iluzifa
(„ . . . in velika nada, da je bi'a svetovna vojna, poslednja»!)
Predprogram: iz zgodovine kitajsko-japonske vojne — autenlični prikaz potopa ameriškega vopiega broda »PaNAY«, žlirnal, črni pajk itd.	_	_ _.
Kino Matica
Danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri	TELEFON 21-24
Ljubljana
Dne 22. januarja 1938
Gledališče
Drama: Sobota, 22. lan.: »Veronika Deseni-ška«. Izven. Proslava 60 letnice rojstva pesnika Otona Župančiča. — Nedelja, 23. jan.: Ob 15: »Sne-guljčica« Izven. — Ob 20: »Veronika Deseniškai. Premiereki abonma. — Ponedeljek, 24. jan.: Zaprto.
Opera: Sobota, 22. jan.: »Helthea«. Izven. — Nedelja, 23. jan.: Ob 15: »Mala Florainyec. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Gorenjski elavček«. Izven. Gostuje Josip Gostič. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek,
24.	jan.: Plesni večer Katje Delakove in njene skupine. Izven.
Prireditve in zabave
Za Knobleharjev zavod bodo igrali veliki Fran-čiškovi križarji dramo »Pesem svete noči« y nedeljo popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani. Knobleharjev zavod je lani začel delovati in ima namen vzgajati misijonske poklice za južno Afriko. Vstopnice za to predstavo se dobe v predprodaji v pisarni »Рах et bonum«, Frančiškanska pasaža, tel. 43-63. Pridite in pomagaitel
Rokodelski oder uprizori v nedeljo 23 t. m. oh pol 8 zvečer veseloigro »1060 vozlov« v režiji g. J. Cestnika. V te j. veseloigri je vse polno zaplet-ljajev, ki ob njih razrešitvi morajo vsakemu gledalcu privabiti smeh in veselje. Vabimo vse prijate-1 jo i>oštene zabave!
»Božični odmevi« (igra s petjem), »Mašna strežnika iz Santarema« (misterij). Ti dve lepi mladinski igri pridite jutri pogledal v dvorano na Selu. Igrajo rakovniški oratorijanci. Začetek ob petih popoldne. Vstopnice se dobijo na Selu.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani ponovi v nedeljo, 23 t. m. ob 20.30 v frančiškanski dvorani prof. Jože Kranjčevo veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla«, ki je pri premieri dne 18. t, m. sijajno uspela. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 dinarja v pisarni »Pax et bon um« v frančiškanski jiasaži. Člani običajen popust.
Predavania
Fantovski odsek — Sp. Šiška ima v torek, dne
25.	t. m., ob 8 zvečer v samostanski dvorani javno predavanje. Predava g. inž. Jože Sodja »O tiskovni akciji«. Na velezanimivo predavanje vabimo starše in prijatelje naših fantov.
Svetovne zanimivosti v zadnjih petih letih je naslov predavanja, ki ga ho imel prof. dr. Vinko Šarabon v torek 25. t. m. ob 8 uri zvečer v Frančiškanski prosveti. — Predprodaja vstojmic v pisarni »Рах et bonum« po 3 in 2 dinarja, člani popust.
Predavanje g. univ. prof. dr. L. Pitamica: o »Filozofskih osnovali prava in čistipravni filozofiji«, ki ga priredita Filozofsko društvo v Ljubljani in Društvo za pravno filozofijo, bo mesto pretekle sobote drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta no univerzi v Ljubljani.
Sestanki
Pevsko društvo »Krakovo-Tmovo« ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 29 januarja, ob 20 v gostilniških prostorih g. Matka Sokliča, Pred konjušnico št 4
Odborniki fantovskega odseka — Šiška imajo v soboto, 22. t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani važno sejo, — Tajnik.
Naše dijaštvo
Pevci in pevkel Redna pevska vaja za akademsko mašo pri oo. frančiškanih je v soboto, 22. t. m., ob 6 in v nedeljo, 23. t. m., ob 10 Vabljeni so novi pevci in pevke, kakor tudi stari, da bomo zopet polnoštevilni.
Kino
Kino Kodeljevo. tel. 41-64. Drevi : »Moskva-Šanghoj« (Pola Negri in zbor donskih kozakov). »Charlie Chan v šanghaju«.
lekarne
Nočno služlio imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41 ; mr. l'rnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Uelar, žselenburgovu ul. 7.
Zimsko perilo. Karničnik. Nebotičnik.
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
I Obleka, perilo in obutev ubogim! V začetku tekočega meseca je mestna občina po časopisju prosila ljubljanske občane, da naj darujejo za reveže obnošeno obleko, perilo in obutev. Odziv občanov no to prošnjo je bil tako majhen, dn mora občino prošnjo ponoviti. V meščanskih hišah je gotovo mnogo obleke, perila in obutve, ki je lastnik ne robi več Ako jo po darujemo ubogim, jiin še prav dobro služi, saj ubogi no gledajo na kroj in jih ne moti, ako je blogo nekoliko obrabljeno Glavno je. da jih varuje pred mrazom iu mokroto. Da bi zbral čim več takega blaga ln ga mogel razdeliti med reveže, bo men/ni socialni urad zbiral vsako sredo na Vodnikovem trgu pred Vodnikovim spomenikom stare obleke, perilo in obutev. Tam bo stojnica, kjer bodo mogle gospodinje vsako sredo oddati blago, ki ga družine ne potrebujejo več. Razume se, do bodo gospodinje prinesle le snažno in porabno blago. Usmilite se naših ubogih.'
1 Zn dijake bo akcijska drama »Pesein svete noči« uprizorjena v nedeljo 23. januarja ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani po enotnih cenah — 4 din na vseh prostorih. — Ker so že razni zn-vodi rezervirali več sto sedežev, prosimo cenjene interesente, da si jih pravočasno preskrbe v Pox et bonum. tel. -13-63
1 Skupina bojevnikov Liubljana-Bcžigrad vabi svoje člane na I. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, dne 24 t m., ob pol osmih zvečer v kniižnici III. drž. realne gimnazije, Bežigrad. Vsak član je prejel vabiio in je vljudno naprošen, da drugo vabilo, ki je bilo priloženo, izroči tovarišu bojevniku, ki še ni član, in ga povabi na občni zbor. Iz poročil na občnem zboru bo vsakdo razbral pomen in namen bojevniške organizacije.
1 Razslava načrtov za novo trnovsko otroško zavetišče in za vojaški spomenik. Razstava teli načrtov Je odprta še do 24. t. m. Pregled osnut-
kov zn obe zgradbi je jako zanimiv. Z javnim razpisom je občina pridobila mnogo lepih in dobrih zamislekov, ki so oba arhitektonska problema osvetlili z raznih zanimivih vidikov. Obisk razstave se priporoča ne samo strokovnjakom, temveč tudi širšemu občinstvu. Vstopnine ni
1 Mesto venca na grob pok. Franca Jaklfča je daroval g. župnik Adolf Knol z Vranje peči 100 din za cerkev srv. Družine v Mostah. Bog plačajl
I I)ar za mestne reveže. I. A. Sunara, Cankarjevo nabrežje 5 je daroval namesto venca na grob jjokojne Tomazln Ane din 100 za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se za dar iskreno zahvaljuje.
1 Cestni valjar. Doslej je imela mestna občina dva parna valjarja, enega 16- do 18 tonskega, drugega pa 12- do 14 tonskega. Oba sta namenjena za utrjevanje težkih cestišč ter sta zaposlena neprestano Za lažja dela pa taki valjarji niso primerni (n. pr. za hodnike, za spramekeiranje, asfaltiranje cestišč itd.); zato je mestna občina kupila 6 tonski valjar in tako izpolnila tudi to vrzel v svojem cestnem parku. Valiar ima Dieselov motor in ima dvoje koles
1 Ukraden plaši. V Korytkovi ulici 26 je v I. nadstropju neznan zlikovec ukradel iz predsobe neki dijakinji temnosiv lodnast zimski plašč s sivo svileno podlogo (kimona kroj). Kdor bi kaj zvedel o prodaji ali nakupu takega plašča, naj to sporoči policiji ali pa na gornji naslov.
I Namesto venca na grob tov. inž. Peklarja je inž. Jože Duhovnik iz Zvečana daroval Jugoslovanskemu podpornemu društvu znesek 100 din. Iskrc-na hvala!
Celje
c Prireditev v korist najbednejšim v Celju, Družabni klub prirfdi drevi v veliki dvorani Narodnega doma svoj vsakoletni družabni večer. Vse priprave kažejo, da bo to prireditev nekaj edinstvenega in bo zadovoljila vse goste. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel mestni župan g. Alojzij Miholčič. Kakor se sliši, bodo počastili prireditev tudi odlični zunanji gostje. Pur ur nepresiljene zabave, solopetje, orke.ter, oktet, z obiskom pa boste pomagali tudi našim revežem. Vljudno vabljeni!
K1N0 M R T R 0 P 0 L — CE LTE ~ » II A D 2 1 MURAT - BELI VRAG«
Oglejte si film po znamenitem romanu Leva Tolsloja. prežetega z divno muziko Čajkovskega, Musorgskega in Borodina. — Sodeluje slavni ZBOR DONSKIH KOZAKOV Ivan Možu h in	L i 1 D a g o v e r
c Konj ga je brcnil v glavo. V četrtek je zadela v Žirovcih pri Pristavi huda nesreča 17 letnega posestniškega sir.a Grobin Ivana. Ko je opravljal hlevska dela ga je konj brcnil s kopitom v glavo m mu prizadejal zelo nevarne poškodbe.
KINO UNION
Mlado, talentirano Slovenko Geraldino Katt lahko vidite danes ob 18.30 in 20.30 v filmu »FLORENTINE« kjer predstavlja mladega, porednega mornarčka, ki je celih 12 let služil na brodu svojega očeta.
Maribor
m Proslava 'Zupančičeve 40 letnice, ki jo ja priredilo mariborsko gledališče \ četrtek zvečer, je krasno uspela. Mariborsko občinstvo je gledališče napolnilo do zadnjega sedeža. Gledališče je uprizorilo pesnikovo odrsko delo »Veronika Dese-niško«, pred predstavo pa je imel govor o Župančiču pisatelj iîadivoj Rehar
Restavracija in kavarna OREL
Danes domača pustna zabava
m Veliko delo mariborski reševalcev. Reševalni oddelek mariborske gasilske čete je izvršil v lanskem letu 2160 prevozov. Njegovi štirje reševalni avtomobili so prevozili skupno 19.416 km. Poleg tega je nudila postaja v 507 primerih raznih nezgod prvo pomoč. Daljših prevozov je bilo 22, od tega 15 v Gradec. V bolnišnico se reševalci prepeljali 415 oseb zaradi notranjih bolezni, 164 zaradi poroda, 151 zaradi zlomljenih udov, 258 zaradi težjih poškodb, 22 zaradi kapi, 75 zaradi živčnih bolezni itd. Pri obratnih nezgodah je interveniral reševalni oddelek v 79 primerih, zaradi cestne nezgode pa v 100 primerih
m Volitve obratnih zaupnikov na MP. V četrtek zvečer so bile v mestnih podjetjih volitve obratnih zaupnikov Vložena je bila le lista Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev ter so bili vsi predlagani kandidati soglasno izvoljeni.
Gledališče
Sobota, 22. januarju: Ob 20. »Veronika Deseniška«. Red A.
Nedelja, 23 januarja: Ob 15. »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. — Ob 20. »Rdeči nageljni«. Znižane cene.
Jugoslovanska kniiqarna v l|ub||anl
Komunizem in komunistična Rusija je naslov
delu, ki ga je spisal Fran Erjavec, založilo Jugoslovanska knjigarno v Ljubljani, ceno 80 dinarjev, 536 strani. — To je sedaj v slovenščini gotovo najobsežnejše delo o tem važnem vprašanju. Kaj takega do sedaj Slovenci ne Hrvoli in lie Srbi nismo imeli. S tem je izpolnjena velika vrzel na nošeni književnem trgu. Komunizem je idejo, ki jiretresa že desetletja ves svet ter piše usodo mnogim narodom in državam. Zato se bavita s tem vprašanjem nele javnost, publicistika, temveč tudi znanost in politika. Pri nas nihče ne bo mogel mimo tega velikega in edinstvenega Erjavčevega dela. za katero mu bodo hvoležnl nele vsi oni, ki se tiovijo z javnim delovanjem, temveč ludi vsi vzgojitelji, voditelji delavskih organizacij, kulturnih društev itd., soj jim nudi knjiga res izčrpen pregled na vso ideologijo in na vso praktično uveljavljanje komunizma in obilico gradivo za resno in globoko razmišljanje. Priporočamo.