Poštnina plačana pri pošti 1310 Ribnica ÖCs) E) Cöffl SD S] m 061/866-15^1 zci yci/e re/elje in zdravo žirljenje kruh in pecivo iz no/e pekorne! izdajatelj NOVE NOVICE Stane Hafnar s.p., Ribnica. Glavna m odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor. Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Javno glasilo NOVE NOVICE vpisano v evidenco javnih glasil Uradu Vlade za informiranje pod zap. št. 1353. je pri Naročnina na 12 številk 1.800 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. 860-710, 855-939, fax 861-704 Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-41068 61331 Dolenja vas, Obrtniška ul. 2 Tfel.: 061/864-518 - M/Fax: 061/864-118 POOBLAŠČENI KONCESIONAR ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA RENAULT OMEJENA KOLIČINA VOZIL RENAULT POŠKODOVANIH ZARADI TOČE PO ZELO UGODNIH CENAH. Rabljena vozila R dioBE BOPl,2 96/4 10.000 km R 5 DIESEL 94/10 63.000 km R 21 TL 1,4 4V 89/9 123.000 km CITROEN ZX 1.4 AVA. 92/7 73.000 km ZASTAVA 128 SKALA 90/3 120.000 km VUGO 45 86/4 97.000 km CHEVROLET BERETTA2,3 GTZ 94/95/4 33.000 km ŠKODA 135LS 93/6 35.000 km NISSAN SUNNY 1,4 LX 91/4 117.000 km HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS 93 93.000 km 15.500 DEM 9.800 DEM 8.400 DEM 12.000 DEM 3.300 DEM 1.500 DEM 27.500 DEM 7.800 DEM 12.500 DEM 15.900 DEM Megane je mega novost leta 1996. Elegantna limuzina s petimi vrati je izpopolnjena naslednica priljubljene renaultove devetnjstice, Megane coupe pa je renaultov vrhunski športnik, namenjen vsem, ki jih navdušuje dinamična vožnja. ♦ NAGRADA ZA ZAUPANJE: podaljšana garancijska doba za pri nas kupljena vozila na 100.000 km ne glede na čas ob rednem vzdrževanju na servisu HAST RENAULT __ AVTO ŽIVLJENJA UVODNIK Volitve, ki bodo v nedeljo, so na splošno svojevrstno zrcalo današnje družbe, ki se kiti z metaforami, kot so: moderna, demokratična, bližja zahodnim kulturam... Predvsem zbode že bežen pogled na liste kandidatov praviloma vseh 21 strank, ki se bodo potegovale za čim večje število lastnih poslancev v slovenskem Državnem zboru: med njimi skoraj ne najdeš ženskih predstavnic. Tisto bagatelno število žensk, ki si je le priborilo pravico, da ji ljudstvo da ali ne da svoj glas, je v kočevskem in v ribniškem volilnem okraju tako pičlo zastopano, da tega človek preprosto ne more dojeti: je mar politika tako neresna rabota, da se ženskam ne zdi vredno, da bi zgubljale svoj čas in energijo zanjo ali pa smo ženske še vedno tako strahotno porinjene na rob naše nove, oh in sploh, države? Se bo morda našel brihtnež, ki bo statistično ali kako drugače dokazoval, da Ženske kljub nespornijv neštetih primerihjdokazani izredni inteligenci in intuiciji nekako nismo primerne, da bi zastopale ljudstvo v parlamentu? Ne vem, kdaj se bomo vsi skupaj zavedli, da se bomo speljali na prave tirnice samo z neskončno iskrenim odnosom do sebe in do drugih: samo tisti, ki je zares sposoben, tako po psihofizičnih lastnostih kot po nujno spoštljivem odnosu do življenja samega, bi lahko zastopal ljudske interese -ne glede na spol. Upam, da bomo šli na volitve v čim večjem številu in da bomo obkrožili pravega, imena vrednega, ČLOVEKA. URE. ^.Ljubljana I Vol. enota: 4 vol, okraj: 1 Območje: VOLILNA ENOTA občina Kočevje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Draga, Kočevje Mesto, Kočevje Rudnik - Šalka vas, Kočevska Reka, Osilnica, Stara Cerkev, Struge na Dolenjskem, Kostel, Poljanska dolina ob Kolpi, Ivan Omerza Livold 1. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI BOJAN KOCJAN 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS MARJAN ŠTUBLER 3. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV JANKO VEBER 5. ZELENA ALTERNATIVA - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE JANEZ ČERNAČ 6. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DR. BOŽIDAR VOUČ 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE BOGOMIR ŠPILETIČ 8. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND) ADOLF FLOJHAR 9. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS STANE LAVRIČ 10. NAPREJ SLOVENIJA - NPS ANTON PIŠKUR 11. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA-STRANKA CENTRA - SOPS BRANKO LAMPRET 12. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE RUDOLF BALOH 13. NACIONALNA STRANKA DELA ANDREJA KEŽAR 14. LIBERALNA STRANKA MILENA BLAŽEKA 15. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS), REPUBLIKANCI SLOVENIJE (ReS), REPUBLIKANCI ROBERT KOVAČ 16. NOVA STRANKA MATIJA KO-BOLA 17. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA -KSU FRANC LOVŠIN 18. SLOVENSKI ..FORUM-SF IN DEŽELNI STRANKI: ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA ZA GORENJSKO -ZZG IRENA TROBENTAR 19. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DEMOKRATI SLOVENIJE - DS DR. FRANCE KERVINA 20. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD ALOJZ KOŠIR 21. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA -'SLS MIHAEL PETROVIČ Vol, enota: 4 vol, okraj: 2 Območje: VOLILNA ENOTA občina Ribnica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ribnica, Sodražica, Sv. Gregor, Velike Poljane, Dolenja vas, Loški Potok 1. ZELENI SLOVENIJE. ZELENI BOJAN KOCJAN ' ‘ 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS MARJAN ŠTUBLER 3. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LADO OREL 5. ZELENA ALTERNATIVA - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE JANEZ ČERNAČ 6. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DR. BOŽIDAR VOUČ 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE JANEZ JANŠA 8. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND) ADOLF FLOJHAR 9. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS STANF 1 AVRIČ 1Ü. NAPREJ SLOVENIJA - NPS ANTON PIŠKUR 11. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA - SOPS JOŽEF - NIKOLAJ HRIBAR 12. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE VITO KOŽEU 13. NACIONALNA STRANKA DELA ALEKSANDER UNETIČ 14. LIBERALNA STRANKA JANEZ HOČEVAR 15. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS), REPUBLIKANCI SLOVENIJE (ReŠ), REPUBLIKANCI ROBERT KOVAČ 16. NOVA STRANKA MATIJA K0-BOLA 17. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA-KSU FRANC LOVŠIN 18. SLOVENSKI FORUM-SF IN DEŽELNI STRANKI: ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ŽVEZA ZA GORENJSKO -ZZGFRANC PODGORŠEK 19. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DEMOKRATI SLOVENIJE - DS PETER KARPOV 20. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD BENJAMIN HENIGMAN 21. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA-SLS FRANC BUT Zeleni Slovenije imajo v Kočevju trdno strankarsko jedro treh istomišljenikov in sokrajnov Šalke vasi, ki so hkrati tudi občinski svetniki. Bojan Kocjan, Miran Novak in predsednik Branko Dekleva dajejo številne predloge na področju urejanja okolja, vendar za običajno pojmovanje Zelenih delujejo bolj strokovno kot populistično. Pripombe imajo na okostenelost občinskih organov, za kar je po njihovem odgovoren župan. Trdijo, da so prvi dali pobudo za dogovor o skupnem predstavniku Kočevja; v parlament, Združeni listi pa so na podobno odgovorili, daje prepozna in zato tehnično nerešljiva. Združena lista socialnih demokratov ima v Kočevju močan volilni potencial, ki ga nameravaj o izkoristiti s kandidaturo župana Jauka Vebra. Taje nanjo pristal, ker je v dosedanji praksi spoznal, da se o večini za Kočevje usodnih zadev odloča na državni ravni. Očitke na račun tega, da kot župan ne zmore zadovoljiti vseh pričakovanj volilcev, opravičuje z veliko odgovornostjo te funkcije. Kljub usodni povezanosti s stranko je pri odločanju precej samostojen predvsem pri vodenju občinske kadrovske politike. V predvolilnem času se veliko udeležuje raznih otvoritev cest in objektov, kot je npr. cesta Borovec-Dragarji. V ribniškem okraju na listi ZLSD kandidira odvetnik Lado Orel, ki se že po stroki zavzema za pravno državo, ki naj bi tako uredila tudi položaj domače obrti. Kandidat je tudi aktiven svetnik in športni funkcionar, računa pa tudi na tisti del volilcev, ki se ne strinjajo s prevrednotenjem zgodovinskih zaslug NOB. Zeleno alternativo na volitvah v naših volilnih okrajih zastopa Janez Černač, ki je med najaktivnejšimi člani Društva za Kočevski narodni park. Ima močne zveze z republiškimi in evropskimi inštitucijami, ki zagovarjajo parkovno zaščito, zato si je v domačem okolju zameril bolj pragmatičnim pogledom na izkoriščanje naravnih danosti. Znan je tudi v likovnih krogih. kjer je odraščal kot na Kočevje, kjer je prežhcl aktivno družbeno angažirano obdobje in na Ribnico, kjer je aktiven upokojenec. Stranko udarnega imena Naprej Slovenija zastopa v obeh okrajih Anton Piškur, ki svojih motivov za kandidaturo ni (še) javno izrazil. Poznan je kot eden večjih podjetnikov gradbene stroke pri nas, kije zgradil veliko cest in ki pri uresničevanju poslovnih ciljev ne pozna zaprek. Novo stranko v Ribnici in Kočevju zastopa Matija Kobala, znan kočevski suhorobar in krošnjar. Je dober poznavalec in znan zagovornik kočevarske tradicije, pred kratkim pa je postal tudi turistični vodič. Krščansko socialno unijo v Ribnici in Kočevju zastopa Franc Lovšin, kije bil prvi neposredno izvoljeni predstavnik občine Ribnica v skupščini, kamor je kandidiral kot krščanski demokrat. Pozneje je razočaran nad politokracijo ustanovil Gibanje za občo demokracijo, ki pa ni dobilo dovolj glasov za vstop v parlament. Slovenska nacionalna stranka ima vsaj v kočevskem občinskem svetu dva predstavnika, vendar nima domačega predstavnika na listi. Irena Trobentar kandidira na listi Slovenskega Foruma. Razočarana je nad politikantstvom v SNS, s SF pa simpatizira, ker ni spolitiziran in so se v njem našli samostojno misleči intelektualci. Dr. Božidarja Voljča je iz zdravstva v politiko pripeljala njegova okoljevarstvena angažiranost, potem pa je v skupščini od blizu spremlja in soustvarjal slovensko osamosvojitev. Na ministrski položaj gaje postavila koalicija Demos, ki pa jo je Voljč na funkciji politično preživel s priključitvijo LDS tako kot tudi reformo zdravstvenega sistema in stavko zdravnikov. Precej volilcev si bo najbrž pridobil med nekadilci, volilci pa bodo tudi povedali, ali je ohranitev sorazmerno visokega standarda zdravstvenih uslug ob razpadu nekaterih drugih sistemov tudi njegova zasluga. Janez Janša bo kot predsednik SDS poskušal priti v državni zbor s kadidaturo v Grosuplju in v Ribnici, saj stranka zaradi zavzemanja za večinski volilni sitem nima svoje nacionalne liste za strankarske prvake. Janševi socialdemokrati so bili na: lokalnih volitvah v Ribnici najmočnejša stranka, vprašanje pa je, če bodo svoj politični kapital uspeli enako uspešno vložiti v državnozborske volitve. Kočevska SDS je šla v močno predvolilno kampanjo z v javnosti zelo odmevnim kandidatom Bogomirjem Špiletičem, ki je doma iz Morave in sc jc v zadnjem času poklicno močno angažiral pri odkrivanju gopodarskih preštbpokov in zlorab, ki jih s svojo zakonsko nedorečenostjo omogoča lastninjenje. Na njem in poklicni kolegici Logarjevi temelji velik del kampanje SDS, čeprav formalno nista njena člana. Eno izmed upokojenskih strank, DeSUS, v obeh volilnih okrajih zastopa Stane Lavrič, k\ na glasove računa tudi zato, ker je bil v svojem življenjskem obdobju vezan tako na Loški Potok, Alojz Košir je učitelj na kočevski srednji šoli in predsednik občinskega odbora SKD in občinskega sveta. Politični nasprotniki so večkrat izrazili nezadovoljstvo nad njegovim vodenjem sej sveta predvsem po proceduralni plati, drugače pa velja za strpnega predstavnika politične opcije, ki je imela na Kočevskem v preteklosti še posebej omejeno možnost artikulacije. Benjamin Henigman je v kratkem času naredil hiter političen vzpon, koje bil pred štirimi leti na listi SKD neposredno izvoljen v Državni zbor. Mladega politika so vključili v številne komisije. Po njegovem mnenju je njegovo poslansko delo premalo znano javnosti, zaradi sodelovanja v vladi pa je v Ribnici stranka izgubila nekatere simpatizerje. Poteguje se za ponovno poslansko mesto, kar pa bo teže dosegljivo tudi zaradi konsolidacije predvsem konkurenčnih strank t.i. slovenske pomladi. Presenečenje na listi SLS za kočevsko volilno okrožje je kandidatura dr. Mihaela Petroviča, ki naj bi se po zadnji samostojni kandidaturi na lokalnih volitvah iz politike umaknil. Stranka na Kočevskem že iz zgodovinskih razlogov nima tradicije ter naravnega zaledja volilcev, zato so ga k sodelovanju pritegnili kot izkušenega politika. V nasprotju š kočevsko situacijo je kandidatura Franca Buta na listi SLS za ribniški okraj pričakovana. But se je po strankarski plati že prej precej angažiral tako v Ribnici kot v državnih institucijah, saj je mad drugim direktor Zadružne zveze Slovenije in član sveta RTV. SLS je od vseh strank, ki imajo lokalnega kandidata za poslanca, pripravila najbolj odmevno predstavitev. NOVE NOVIČKE RIBNIČANI NA SEJMU V ITALIJI Plod dolgoletnega sodelovanja med ribniško občino in italijansko Arccevio je tudi povabilo k sodelovanju Ribničanov na največjem sejmu na področju Ancone. Ribnica je kot gost s celo stranjo zastopana v posebnem sejemskem katalogu, na samem sejmu pa bodo sodelovali suhorobar, lončar in rezbar. Stalno suhorobarsko stojnico naj bi s pomočjo pobratene italijanske občine Ribnica dobila tudi pred vhodom v svetovno znane jame Frassas, ki jo letno obišče več milijonov ljudi in v kateri se antropologi po več mesecev preživljajo v razmerah predjamskega človeka. OBNOVA BAZENA Ribniška občina je dosegla dogovor z Ministrstvom za šolstvo o sofinanciranju 14 milijonske investicije v obnovo bazena. Z njo bo še letos dosežena boljša toplotna izolacija in manjša izguba energije, prihodnje leto pa bodo preverili še bazensko tehniko in oblogo. Država bo podprla obnovo, ker je to edini uporaben bazen na območju osnovnih in srednjih šol na območju Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka, Osilnice, Fare in Kočevja, kjer je mogoče opravljati programe plavalnega opismenjevanja otrok. Občina načrtuje tudi obnovo dvorane, s katero bodo preprečili nabiranje kondenza na tleh in ki bo opravljena v naslednjih dveh letih. DOIBU REDKA PRIZNANJA AMZS Ob 50-letnici AMD Kočevje so 17. oktobra v gostišču Jasene pripravili slavnostno sejo, na kateri so se poleg sedanjih članov odbora zbrali še nekdanji klubski funkcionarji in direktor AMZS Boris Korbar. Predsednik AMD Kočevje Jaka Lavriša je ocenil prehojeno pot društva, ki je na začetku dajal poudarek tehničnemu usposabljanju članov in tekmovalnemu moto športu, zadnja desetletja pa se ukvarja predvsem z izobraževanjem bodočih voznikov ter prometno preventivo. Društvo je tako izšolalo preko 10.000 voznikov do leta 1986, v zadnjih desetih letih pa povprečno 400 letno. Uspeh društva je tudi dejstvo, da je kočevska občina med prometno najbolj varnimi vsaj po udeležbi mladine v nesrečah, predvsem pa so v AMD ponosni na novo bazo AMZS. Poudarili so še, da so vse to dosegli ob zelo pičli pomoči družbe in da bodo naslonjeni predvsem na lastne sile delovali tudi v prihodnje. AMZS je podelilo izredno redko zlato priznanje Janezu Troštu in srebrno Jakobu Lavriši, po leg tega pa sta zveza in društvo podelila še vrsto odlikovanj, priznanj in plaket tako zaslužnim posameznikom kot organizacijam. MEDVED ZA' SLUŽEN ZA PREVOZ ŠOLARJEV Ministrstvo za šolstvo je za prevoz otrok v šolo na področju Sv. Gregorja, Velikih Poljan, Dan in Otavic nabavilo dva kombija in ju izročilo tukajšnjim šolam. Na Sv. Gregorju je bil prevoz 16 otrok iz 11 vasi zaradi bojazni pred morebitnim srečanjem z medvedom organiziran že od začetka šolskega leta, nova vozila pa bodo omogočila še prevoze skupaj okrog 80 otrok iz vasi in zaselkov na območju občine Ribnica kot so Žukovo, Otavice in Dane. Če država ščiti medvede, je seveda prav, da pred njimi zaščiti tudi svoje najbolj nemočne državljane. MISEL JE POGNALA KORENINE V Likovnem salonu v Kočevju so 15. oktobra odprli razstavo del z letošnje likovne delavnice, ki jo je pripravilo društvo Kočevski naravni park. Letos je slikarje Franca Bergerja, Bogdana Borčiča, Valentina Omana, Roberta Pre-miga in Andreja Trobentarja na domačiji v Lazah pri Dolu gostil Milan Lampret starejši. Razstava je bila že četrta po vrsti inje po mnenju dr. Mihaela Petroviča že pognala korenine. MILIJONI VEČINOMA PORABLJENI Iz predloga rebalansa proračuna, ki so ga kočevski svetniki obravnavali na seji sveta po zaključku redakcije Novih novic, je razvidno, daje bila letos že realizirana večina planiranih investicij. Med naj večjimi s 60 milijoni je naložba v obnovo bivše Trikonove zgradbe oziroma bodoče glasbene šole. Za ostale investicije komunalno-infrastrukturnega pomena je letos namenjenih še 105 milijonov tolarjev, od katerih jih je 59 po- bralo asfaltiranje 4,5 km odseka ceste proti Koprivniku , 30 milijonov pa ureditev ceste in kanalizacije v Mahovniku. Nekaj milijonov bo ostalo še za dograditev kanala E v Šalki vasi z asfaltiranjem ceste. Kanal A, s katerim bo rešeno kanalizacijsko omrežje v Šalki vasi, se še načrtuje, prav tako tudi razširitev čistilne naprave. OSTRIŽENE OVCE Revija Drobnica je na farmi pri Brelihovih v Starem Bregu 12. oktobra pripravila I. državno tekmovanje v striženju ovac. Za Kočevsko so se slovenjgraški založniki odločili, ker je ovčjereja v Sloveniji v velikem razmahu in ker tudi tukaj postaja vse pomembnejša panoga. 16 tekmovalcev se je pomerilo v ročnem in strojnem striženju, vsakega tekmovalca pa je čakalo 10 ovac. Ročno je vse uspel ostriči v 1 uri in 38 minutah le Marko Dražetič iz Brežic, ostalim pa so število ovac zmanjšali na 5. Prvak v striženju z električnimi škarjami je postal Toni Giodani iz Starega Loga, ki je potreboval le dobrih 37 minut. Veliko pozornosti in spoštovanja si je prislužila tudi 83-letna Nežka Kosmač iz okolice Cerkna, ki je številnim gledalcem predstavila umetnost ročnega striženja ovac,. STALNA RAZSTAVA RISB BOŽIDARJA JAKCA V četrtek, 24. oktobra 1996, je bila ob 18. uri v prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje otvoritev stalne razstave z naslovom " BOŽIDAR JAKAC: RISBE”. Ob razstavi je izšel bogat katalog, v katerem so v sliki in besedi predstavljene risbe iz donacije Božidarja in Tatjane Jakac.Razstava bo na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ali po predhodnem dogovoru po tel 061/ 855-811, 854-81 L Slikar Božidar Jakac je leta 1987 podaril Občini Kočevje 34 risb, ki jih je ustvaril med zasedanjem Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od L do 3. oktobra 1943. Po umetnikovi smrti 1989 je vdova Tatjana Jakac povečala zbirko z novimi darili, tako da šteje danes Jakčeva zbirka v Pokrajinskem muzeju Kočevje 79 del. Dela iz prve donacije smo predstavili leta 1992 na razstavi v eni izmed prenovljenih dvoran muzeja. Svoje mesto imajo tudi na novi stalni razstavi v dvorani zgodovinskega zasedanja. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS Stane Lavrič kandidira v volilnih okrajih Ribnica in Kočevje (občine Ribnica, Kočevje, Loški Potok in Osilnica). Na volilnem lističu je zapisan pod zaporedno številko 9. Stane Lavrič je bil rojen 18. 05. 1931 v Loškem Potoku. Po končani gimnaziji je v Ljubljani končal srednjo gozdarsko šolo in bil vso svojo aktivno dobo na odgovornih vodilnih mestih, za kar se je moral nenehno dokazovati z delom in izobraževanjem. Vseskozi pa je bil tudi aktiven na mnogih področjih, ki zadevajo preprostega malega človeka. Zadnja leta, ko je upokojen, se njegova aktivnost čuti predvsem v kraju Grčarice, kjer živi, in pa v Društvu upokojencev Ribnica, kjer opravlja v zadnjem mandatu funkcijo podpredsednika. "Veličino poslanskega dela vidim v delu z ljudmi. Tu ne vidim le angažiranja za upokojence, ampak za vse, predvsem za tisti sloj, ki danes težko živi- Ker sem tudi sam oče in dedek, me zanimajo in bolijo tudi problemi prihajajočih generacij, ne le naše. Zavedati se moramo, da bomo boljše in lepše živeli le, če se bo vsem nam izboljšal standard. Zavzemal se bom za ohranitev pravic upokojencev, ki so si jih pridobili s svojim delom, pa tudi za pravice delavcev, ki jih dandanes marsikateri delodajalec krši. Sicer pa obljubljal ne bom preveč. Raje bom, Če boste to VI hoteli, za reševanje družbenih problemov tudi konkretno kaj storil." BOJAN KOCJAN, dipl. ing. gozdarstva Rojen je bil leta 1963 v Ljubljani. V Kočevju je nabiral znanje v osnovni šoli in gimnaziji. Študiral je na Biotehniški fakulteti, na oddelku za gozdarstvo. Takoj po končanem študiju se je vrnil v Kočevje kjer dela na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje. Bojan Kocjan velja za najbolj doslednega svetnika Občinskega sveta, dobrega poznavalca našega prostora, predvsem pa izredno aktivnega svetnika, saj je v dveletnem delovanju s kolegoma iz Zelenih Kočevja dal več kot 50 pobud za izboljšanje življenjskih razmer na Kočevskem in tudi na državnem nivoju. V domačem kraju je poveljnik gasilskega društva in mentor mladih gasilcev. Poleg tega je tudi aktivni član drugih društev. ZELENI SLOVENIJE JN ! ZELENI KOČEVJA* p* Zavzemamo se za zdravo in naravno okolje, za bogate^ ^ ^ medčloveške odnose in za zadovoljnega posame^il;™k^j živi v sozvočju z naravo, kjer mu država ne orne hotenj in interesov. Ljudska modrost govori: Kaj poma| galop, če ni v pravo smer! Naše delo pa je usmerjeno v izboljšanje življenjskih razmer, ki ta trenutek niso najbojp! Kar preveč je revščine tako v duhovnem kakor v materialnem pogledu. Tako stanje pa nima nikakršne posluha za varovanje narave. Kljub temu smo se Zeleni. Kočevja trudili in velikokrat tudi dosegli določene uspef Od številnih opravljenih del bomo omenili le nekateij Aktivnosti za vračanje zemlje in gozdov na| last Kočevske. Zahtevali smo popoln nadzor še zaprtega področja Kočevske. Zavzemamo se, da dobimo rento za prostor, ki ga ft zaseda vojska in policija. Delujemo tako, da bo Kočevska avtonomna ^ pokrajina Slovenije s svojo registersko številko in v smeri A preselitve dela državne uprave v Kočevje. Od občine zahtevamo, da dela racionalno z denarjem prebivalstva. M Na občino pritiskamo, da se izgradi nova šola, adaptira Gimnazija, da se prično priprave za g®dnjo športne U dvorane, da dobi knjižnica nove prostore itn. Delujemo tako, da se gradijo kanalizacijski vodi iif || druga komunalna infrastruktura, med drugim smljdosegli m | pokablitev električnih kablov ob Kolpi. Borimo se proti gnojevki in ostalim onesnaževalcem v našem okolju. Aktivni smo tudi v Občinskem svetu, kjt^rri| ogromno pobud za boljši jutri Kočevske. Tudi vnaprej se bomo Zeleni Kočevja in Zeleni Sloveli trudili za izboljšanje življenjskih pogojev v našem konc v naši lepi Sloveniji. Bojan Kocjan je prav gotovo primerna osebnost za zavzemanje interesov in želja na državnem nivoju za prebivalstvo Kočevske in Ribniške doline. Če človek pljuva po zemlji, pljuva tudi po sebi. Takd^ govorili indijanski modreci. Pazimo na naše oko|r skrbimo zanj in preprečujmo onesnaževanje. Stane Lavrič AKTUALNO Otvoritev prenovljene Mesarije M-KG Kočevje PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DAUE M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje jev petek, 25.oktobra, odprlo prenovljeno mesarijo in s tem po besedah direktorja Janeza Žlindre zaključilo -mpp 10 letni program razvoja kmetijstva na Kočevskem. Na otvoritvi so se zbrali številni predstavniki političnega in poslovnega življenja, blagoslovitev objekta pa je za krajšo pridigo izkoristil tudi kočevski župnik. Pred desetimi leti si je podjetje zastavilo zelo ambiciozen program, ki je bil po ugotovitvah direktorja M-KG Kočevje zaradi nerazumevanja tako nekaterih znotraj podjetja kot v občini in na republiški ravni večkrat ogrožen. V slavnostnem nagovoru je ugotovil še, da kljub temu v podjetju dosegajo strokovne, tehnološke, organizacijske, ekološke in ekonomske rezultate, ki so v vrhu v Sloveniji in v zgornji polovici v EU. Koncept razvoja je šel v smeri večdružinske kmetije turističnega tipa, ki daje socialno varnost vsem zaposlenim, čeprav zaradi nepopolne zakonodaje o lastninskem preoblikovanju podjetja niso prešla v last zaposlenih. Janez Žlindra je Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov označil za škodljiv, zato se ga ne držijo v celoti. Hkrati je pozval še k spravi občinske javnosti z njihovimi programi, saj podjetje poleg zagotavljanja socialne varnosti mnogih prispeva še k urejenemu videzu mesta. Direktor OE Mesarija Ciril Debeljak je povedal, da bo prenova Klavnice izboljšala delovne pogoje, izvajanje sanitarno veterinarskih predpisov in povečala storilnost in kvaliteto. V prizidku so namreč pridobili prostore Prenovljeni objekt bo še z nekaterimi investicijami v opremo omogočilo zakol in predelavo 35.000 kom govedi, 25.000 prašičev ter predelavo 2000 kom. jelenjadi, 700-1000 divjih prašičev, 600-800 srnjadi, 15-20 medvedov................. Župnik Marjan Lampret je božji blagoslov objekta opravil tako v imenu tistih, ki direktorja Žlindro “kolnejo" kot tistih, ki ga blagrujejo. S Otvoritev so s kulturnim programom oblikovali Janez Dolinar, mlada pevka Jasmina Movrin in MPZ Svoboda. “Ohranjena zdrava kmečka trma in pamet bosta narekovala, da bo karavana šla dalje, čeprav bodo psi lajali... Naš realiziran program je lahko tudi SPRA VA z vsemi tistimi, ki niso verjeli in ki še ne verjamejo v zdrave dobre namene podjetja in vodstva...” našega za ločeno skladiščenje mesa od mesnih izdelkov, hladilnice za gotove proizvode iz predelave, prostore za pakirnico in dimne in zo-rilne komore, kjer se bo odvijala proizvodnja trajnega programa - tudi t.i. divjačinski program z zaščitno znamko Iz Kočevske. Prispevek kmetijcev k izboljšanju gospodarske podobe kočevske so po- izdajo hvalili tudi kočevski župan in predstavniki Poslovnega sistema Mercator, pred blagoslovom pa je kočevski župnik v prigodni pridigi ozoril na to, da nas usmerjenost v pridobivanje materialnih dobrin, ki jih tako izpostavljamo posebej zaradi približevanja Evropi, ne bi smela odvrniti od duhonih vrednot. S. H. PONUDBA SKB banke SKB ponudba za mlade Pogleduješokrog sebe in iščeš"svojo banko"? Bi rad svoje prve zaslužke ali pa le njihov del modro privarčeval ali pa jih dvigoval na bančnem avtomatu? Morda pa potrebuješposojilo? Odgovore na taka in podobna vprašanja ti lahko pomagamo najti v SKB banki, ki od prvega oktobra letos študentom nudi tekoči račun, varčevanje in posojila. Če prejemaš štipendijo, pokojnino ali plačila za opravljena praktična dela v vzgojnoizobraževalnih programih oziroma druga občasna nakazila, kot je delo prek študentskega servisa, lahko pri SKB banki odpreš svoj tekoči račun. Potrebuješ osebno izkaznico, potrdilo o šolanju in, če prejemaš štipendijo, dokument o nakazovanju štipendije. SKB banka tekoči račun študentov vodi brezplačno. Za čas študijskega leta je avtomatski limit 15.000 tolarjev, možen pa je izredni limit do trikratnega zneska štipendije za dobo šestih mesecev. Obresti se obračunavajo in pripisujejo trimesečno. Obrestna mera je 2 odstotka letno. Za nakazila plačil za delo preko študentskih servisov lahko pri SKB banki odpreštudi žiro račun. SKB banka nudi študentom poleg vpogledne hranilne knjižice odprtje varčevalne knjižice za kratkoročno varčevanje (15 dni). Minimalno stanje na varčevalni knjižici 5.000 tolarjev, posamezen polog pa mora odležati najmanj 15 dni. Realna vrednost sredstev se ohranja s temeljno obrestno mero. Banka ti nudi tudi možnost pridobitve kratkoročnega gotovinskega posojila. Posojilo je omejeno na obdobje šestih mesecev po obrestni meri D ali T + 9 odstotkov. Posojilo mora biti zavarovano s poroštveno izjavo staršev. Več o študentski ponudbi SKB banke lahko izveš v Poslovni enoti Kočevje in Agenciji Ribnica ter preko zelenega telefona 080-15-15 in Interneta na naslovu www.skb.si. PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222 m ŠUMIKA Mi AGENCIJA RIBNICA Kolodvorska ul. 9a Tel.: 861-117 VLOMILCEMA BOGAT PLEN HITRO ZASEGU 1. oktobra je bila policijska postaja v Kočevju obveščena o vlomu v stanovanje na Ljubljanski cesti, pri čemer je lastnik pogrešil okrog 4000 DEM in 200 $. Policisti so 2 polnoletna storilca iz Kočevja izsledili v dveh dneh. Večino denarja sta že zapravila za nakup avtomobila in druge stvari, ki so jih zasegli skupaj z ostankom denarja, strorilca pa kazensko ovadili. IZVEDLI DVA ROPARSKA NAPADA ZAPORED 7. oktobra zvečer se je zgodil rop najprej na Ljubljanski ulici, potem pa še na Kolodvorski. Trije mladoletni storilci so pretepli starejša občana in jima odvzeli denar. Oba sta utrpela lažje poškodbe, enemu pa so morali poškodbe oskrbeti celo na ljubljanskem UKC. Policisti so storilce, večkratne povratnike, izsledili in jih prepeljali na 48 urno pridržanje v Ljubljano. Preiskovalni sodnik je za enega odredil pripor, druga dva pa bosta sodni postopek čakala na prostosti. V Kočevju so letos sicer v prvih devetih mesecih obravnavali že sedem ropov in tri primere izsiljevanja (lani 5 ropov in 3 izsiljevanja), nekaj primerov izsiljevanja pa je še v postopku, vendar za vse velja, da so bili storilci odkriti in predani v nadaljno obravnavo. VAŽNEJŠI DOKUMENTI KOT DENAR 12. oktobra je M.M. na policijsko postajo v Ribnici prijavil tatvino denarnice, v kateri naj bi imel 3.000 tolarjev in osebne dokumente. Neznanec naj bi tatvino izvršil v lokalu v Prigorici teden dni pred prijavo, oškodovani pa je prijavo na policiji potreboval predvsem zaradi preklica dokumentov. POZABIL NA ’ROČNO’ 16. oktobra v Sodražici voznik tovornega vozila ni zategnil ročne zavore, tako daje vozilo zdrselo po klancu navzdol in trčilo v drugo parkirano vozilo. Povzročitelja bo obravnaval sodnik za prekrške. ZUNANJEIN NOTRANJE ČIŠČENJE POLIRANJE Delovni čas: vsak dan razen nedelje od 8.00 do 18.°° Hrovača 13 b • ob ribniški obvoznici ČRNA KRONIKA KRIVE TUDI NATAKARICE? 17. oktobra je v v Mali Slevci, teden dni kasneje pa v Loškem Potoku, v gostinskih lokalih prišlo do pretepa med pijanimi gosti oz. razbijanja. V obeh primerih so pobesiti po intervenciji poleg izgrednikov v predlog za uvedbo postopka pred sodnikom za prekrške uvrstili tudi natakarice, saj naj bi z alkoholnimi pijačami stregli goste, ki so že kazali znake vinjenosti. OD VRAT DO VRAT BREZ DOVOLJENJA 19. oktobra so na policijski postaji v Ribnici obravnavali dva državljana Hrvaške zaradi nedovoljene prodaje tekstila od vrat do vrat. Predana sta bila v obravnavo sodniku za prekrške in inšpekciji, saj nista imela ustreznega delovnega dovoljenja in delovne vize. PLEN KOMAJ ODNESLI 19. oktobra je najbrž skupina vlomilcev dodobra izpraznila zalogo pijače v planinski koči na Sv. Ani nad Ribnico. Planinci so pogrešili po 24 pločevink piva Union in Zlatorog, 17,5 1 Fante, 10 1 Cocacole, karton plastenk Sole, 20 steklenic vode Zala, poleg tega pa še nekaj steklenic močnih alkoholnih pijač. Škode je za okr og 30.000 tolarjev, za storilci pa še poizvedujejo. DENARNICO ODVRGEL V GOZDU 20. oktobra se je na policijski postaji v Ribnici oglasila C.M. iz Ribnice, ker ji je neznanec iz parkiranega avta pred pokopališčem v Velikih Laščah odvzel žensko .„žbico. V „jej so čeki LB, prometno dovoljenje nekaj gotovine. Torbica z dokumenti je bila kmalu zatem najdena v ob gozdni poti v okolici Velikih Lašč, denar pa „e. Primer raziskujejo viški ^____________ TRAKTORIST IDNO ZAVIJAL 21. oktobra je na magistialni cesti pri z neprimerno hitrostjo pa je pripeljal tudi voznik osebnega avtomobila. V trčenju je nastalo za350.000 tolarjev škode, traktorist je utrpel telesno poškodbo, zoper oba pa so policisti uvedli postopek pred sodnikom za ROMI V ZEUNAH SO SE UPRLI ARETACIJI 21. oktobra dopoldne so policisti iz Policijske postaje _ Kočevje v romskem naselju v Željnah izvedli privedbo v zapore za Roma G. E.. Hotel jim je ubežati, vendar so ga policisti prijeli in odvedli proti "marici". V tem času se je okrog zbrala gruča Romov, ki so začeli zmerjati in groziti celo z vilami. Policista je ena od Rominj udarila po roki, druga pa je s kamenjem razbila okno in poškodovala vrata na službenem vozilu. Policisti so uporabili prisilna sredstva, zoper izgred-„ike pa bodo kazensko ovadili za poškodovanje tujih stvari in preprečitve dejanja po uradni dolžnosti. ČEZ CESTO PRED AVTO ÜlililillijülÜÜÜIÜiÜliiiiljlÜiiiÜÜÜIIülllllÜilÜlÜliljlüÜtiiiiiiÜHiliiiiiiiÜliiiiliijlji-iiiüiiliiijilüHiiililiiijlÜliililiiÜlüilÜÜilÜiÜliiiiÜiii 22. oktobra je po ugotovitvah SKUPAJ PROTI KRIMINALU tel. 080-1200 Uprava za notranje zadeve Ljubljana »Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni« ribniških policistov voznik motornega kolesa C.S. zapeljal izpred parkirišča pred Miklovo hišo proti Struški ulici, pri prečkanju ceste pa je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila B.N.. Motorist Č.S. je padel po vozišču in utrpel sled poškodbe. RAZBIJAL STEKLA V noči iz 22. na 23. oktober so neznanci napjrej razbili steklo na poslopju ribniškega vrtca, potem pa še na kuhinji bližnjega zdravstvenega doma. Osebje in policisti so pregledali notranjost objektov, vendar niso ničesar pogrešili. Po vsej verjetnosti je šlo za objestnost, imajo pa tudi osumljenca. PORUŠIL OGRAJO 23.oktobra je predstavnik cestnega podjetja obvestil ribniške policiste, da je prejšnjega dne neki voznik tovornjaka poškodoval ograjo na mostu na magistralni cesti v Žlebiču. Voznika so izsledili in prijavili sodniku za prekrške, saj je napravil za 50.000 tolarjev škode. IZSILIL PREDNOST 23. oktobra je prišlo do prometne nesreče v Sodražici, v kateri je voznik osebnega avtomobila Š.A. izsilil prednost vozniku osebnega vozila L.B. Pri tem je nastalo za 150.000 tolarjev škode, eden od sopotnikov pa je zado-bil sled poškodbe. Popravek NI POVZROČILA NESREČE V zadnji številki smo v tej rubriki pod naslovom Vijugaste lokalne ceste napačno interpretirali potek dogodkov iz policijskega poročila, namenjenega za objavo. Občanka 7. oktobra med Danami in Bukovico tako ni vozila po levi in ni povzročila prometne nesreče, temveč se je vanjo zaradi vožnje po levi zaletelo vozilo, ki ji je pripeljalo nasproti. Ker smo sodeč po intervenciji na uredništvo občanko z napačno objavo hudo prizadeli, se ji iskreno opravičujemo in objavljamo ta popravek. f—) \y ’c3^><^«*'«'**'*'*'*'*'*'t*'*'»W'''*'*'**'*'**'*'**'*'*l Levo zg o raj. Združeni! Janko Veber druženi, da bo socialna pravičnost izhodišče uspešnega gospodarstva. Naj se vam predstavim. Sem Janko Veber. Diplomiral sem na FAGG. Sem župan kočevske občine. Težave in možnosti za razvoj občine so me gnale v kandidaturo za župana in v tem trenutku v kandidaturo za poslanca v Državnem zboru. Tako kandidiram v 1. volilnem okraju IV. volilne enote. Slovenija naj postane država pokrajin. Razvoj, ki si ga želimo, mora prinesti zmanjšanje ZDRUŽCNA LISTA c i a l n i h d ti m o k ruto brezposelnosti in oživeti podeželje. dati mestu Kočevje regijski pomen in vrniti občini zemljo. Nujno je ohraniti večja podjetja in odpreti nova. podpreti turistično in obrtno dejavnost. Slovenija naj končno postane pravna in socialna država, kjer bomo imeli vsi delo. Da bo pravica šibkih enaka pravici močnih. Združeni in zmagoviti! C? Levo zg o r aj. Združeni! Lado Orel ZDRUŽINA LISTA ocia lnih demokratov \Z druženi, da bo socialna pravičnost izhodišče uspešnega gospodarstva. Naj se vam predstavim. Sem Lado Orel in že vrsto let delujem kot odvetnik v Kočevju. Z družino stanujem v Ribnici. Zavzemam se za dosledno delovanje pravne države in pravno in socialno varnost vsakega državljana. Čim prej moramo prekiniti sedanje bogatenje manjšine in postopno siromašenje večine. Predvsem se zavzemam za ureditev položaja domače obrti. Z davčnimi olajšavami in finančnimi spodbudami je potrebno spodbuditi razvoj te dejavnosti, ki je v naših krajih pomembna in je njihov zaščitni znak. Sedanja površna ah neprimerna urejenost onemogoča njen razvoj. Zato sem se odločil kandidirati v 2. volilnem okraju IV. volilne enote. Da ta država postane res pravna in socialna. Združeni in zmagoviti! m m * * * * * * ¥ * * * ¥ ¥ v ¥ * v ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ m m ¥ f m ¥ % m m ¥ v m awvww^ CIVILNA ZAŠČITA :■ Vaja POTRES 96 VARNO TUDI IZ NAJVIŠJIH NADSTROPIJ Občinski štab civilne zaščite, prostovoljno gasilsko društvo Ribnica in ribniški jamarji so 19. oktobra na Knafljevem trgu prikazali, kako bi potekalo reševanje ogroženih stanovalcev. Stanovalci so se prepričali, da v Ribnici za I; reševanje tudi iz najvišjih nadstropij obstajajo dovolj visoke lestve in ;! posebni tobogani, po katerih so mnogi prostovoljci varno zdrsnili v objem gasilcev. V skrajnih primerih se je mogoče zanesti tudi na jamarje, s ki so prikazali spretnost spuščanja ■j po vrvi. Gasilci pa se v praksi bolj ■; pogosto kot s potresi srečujejo s 5 posledicimi prometnih nesreč, zato ■I so priložnost izkoristili še za prikaz I; uporabe nove tehnične opreme za ;■ reševanje iz razbitin ter nove S metode gašenja požara na vozilu. ;I novo odprtino. Zamenjave med kurilno sezono stanovalci niso občutili toliko po hladu v stanovanju kot po udreti po žepu, saj so oktobra za ogrevanje morali nepredvideno plačati dvojno mesečno ogrevalno tarifo. S***? ^ * s Na Knafljevem trgu je kmalu j'- zanimanjem spremlja I; po Potresu 96 prišlo do pravega rušenje. Ker dotrajanega kotla ni bilo ■! mogoče zamenjati skozi vrata, je bilo potrebno zanj napraviti v steni ^LESING PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL.. 853-306, 853-645 ger&išsjL .trnovim DfiRKO m KOVU C Te!.. fax:o61/852-503, Reška Ha. Kočevje • REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNA VOZILA ZASTAVA. FIAT. LADA, VW.SKODA, RENAULT • POPRAVILO VAŠEGA VOZILA OPRAVIMO HITRO. KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH J v POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljane izpušna lonca montiramo BREZPLAČNO ZAKAJ STE SE ODLOČILI KANDIDIRATI ? Kandidirani,ker poznam in razumem razmere na kočevsko-ribniškem področju, ker tam živim in ker menim, da to področje ima možnosti za razvoj, h kateremu sem tako kot prej tudi sedaj pripravljen prispevati. ZAKAJ KANDIDIRATE NA LISTI LDS? Po združitvi Ekološko socialne stranke sem postal član LDS. Kandidiram, ker sem član vlade, ki jo vodi predsednik te stranke in ker podpiram strankin program. KAJ VAS NAJBOLJ ZANIMA V POLITIKI ? Ustvariti pogoje za nemoten in uspešen razvoj slovenske države. KAJ LAHKO STORITE ZA SVOJ OKRAJ? Na podlagi analize si bom prizadeval poiskati realne možnosti za ekonomski in socialni razvoj področja, pripraviti ustrezen program in ga uresničevati tudi na politični ravni. dr. Božidar L ZDRA VINSONARA VNI RAZVOJ PODROČJA. 2. RAZVOJ IN SPOŠTOVANJE TRADICIJE. 3. S SLOVENŠČINO IN PRIDNOSTJO V EVROPO. VOLJČ pr ^ Dr. Božidar Voljč kandidira v volilnih okrožjih Ribnica in Kočevje pod zaporedno št. 6 (KDGD Rojen sem bil 3. 1. 1939 v Mokronogu na Dolenjskem. Živim v Ribnici, z ženo zdravnica imava dva odrasla otroka. Sem zdravnik, diplomiral sem 1963 na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specializiral splošno medicino v Ljubljani, magistriral v Zagrebu in doktoriral na Medicinski fakulteti v Ljubljani.Bil sem docent splošne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zdravnik splošne medicine v Dobrovniku v Prekmurju in v Ribnici na Dolenjskem., direktor Zdravstvenega doma v Ribnici tudi v času njegove gradnje, direktor Zdravstvenega doma Kočevje -Ribnica, vodja službe za napredek zdravstvenega varstva v Zdravstvenem domu Ljubljana in direktor Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. Minister za zdravstvo R Slovenije sem od januarja 1992. Naziv častni občan Občine Ribnica se podeli ALOJZIJU DOBROVOLJCU Gospod dekan Alojzij Dobrovoljc (r. 1911) je prišel v Ribnico 1. 1949 in tu nastopil mesto župnijskega upravitelja. Od L 1958 do 1981 je bil dekan dekanije Ribnica, od 1. 1967 do 1981 pa župnik v Ribnici. Dušno pastirstvo v Ribniški dolini je nastopil potem, ko je prestal povojno kalvarijo, o kateri pa ni nikdar govoril ali se pritoževal nad njo. Vse svoje moči je posvetil cerkvi kot človek, ki vztraja pri svojih načelih, ki je toleranten in ki stoično prenaša vsa nasprotovanja. Obnova župnijske cerkve, izdelava zvonikov po zamisli arhitekta Plečnika, izgradnja novega župnišča so del materialne kulture, pri kateri je bil gospod Dobrovoljc gonilna sila. Gre pa mu tudi zahvala vse Ribniške doline, da je njena zgodovina predstavljena doma in v svetu kot malokatera. Rokopis Zgodovine Ribnice in ribniške pokrajine, ki ga je tako izčrpno napisal tik pred vojno umrli dekan Anton Skubic, bi namreč v zaletavih povojnih letih gotovo končal na smetišču, ko ga ne bi gospod Dobrovoljc skrbno hranil, daje v primernem trenutku, čeprav v tujini, zagledal beli dan. S skoraj polstoletnim delovanjem na področju duhovnega, kulturnega in gospodarskega življenja v Ribniški dolini kot z osebnim vzgledom nesebičnega, pokončnega, preudarnega in spoštovanega človeka si gospod Dobrovoljc zasluži naziv častni občan Občine Ribnica. Priznanje Občine Ribnica za vzorno delo na področju kmetijstva prejme MATIJA LESAR Gospod Matija Lesar iz Gorenje vasi (r. 1940) se ukvarja z živinorejsko proizvodnjo, in sicer s prirejo mleka in proizvodnjo govejega mesa. Na leto proizvede 6500 litrov mleka in 8-10 kom. klavne govedi. Tako je v občini Ribnica eden največjih kmetijskih proizvajalcev mleka in mesa. Prizadeva si uvajati sodobno, tehnološko in ekološko opremo, pri čemer mu sledijo tudi ostale kmetije. S proizvodnimi rezultati na področju prireja mesa se glede na pogoje lahko primerja z ostalimi naprednimi slovenskimi kmeti. prisluhniti ljudem in jih s svojimi sposobnostmi privabiti v cerkev, istočasno pa je vrata cerkve pri Novi Štifti odprl tudi za širše duhovno delovanje, predvsem za sprejemanje pomembnejših glasbenih stvaritev. Tako se je v izredno akustični baročni cerkvi zvrstilo že lepo število glasbenih skupin, ki so vselej napolnile poslušalce z bogatim glasbenim doživetjem. Neprecenljive kulturne vrednosti za ves slovenski prostor pa je pobuda in poglavitno organizacijsko delo, ki gaje pater Niko prevzel ob 150 - letnici rojstva jezikoslovca Stanislava Škrabca, ko je Frančiškanski samostan Kostanjevica v novi Gorici na novo izdal celotno jezikoslovno Škrabčevo delo v 4 knjigah, obenem pa organiziral znanstveno posvetovanje ter pripravil razstavo o življenju in delu tega našega največjega slovenista. Gallusovo priznanje za dolgoletno, uspešno in ustvarjalno delo na področju pevske kulture prejme OKTET GALLUS Oktet Gallus iz Ribnice je nastal pred 20 leti iz vrst sodraških fantov, ki so se namenili ohranjati stare fantovske običaje, kot so vasovanje, svatovanje in podobno. Pevce je zbral in dolgo časa vodil Tone Lovrenčič. Prvič so nastopili leta 1975, in sicer pod imenom Donit. Sedanje ime si je oktet nadel leta 1991, ko se je slovenska in svetovna kulturna javnost spominjala 400-letnice Gallusove smrti. Danes oktet goji predvsem slovensko narodno in umetno pesem, sega pa tudi po zahtevnejših delih svetovnih mojstrov, kot so Gallus in njegovi sodobniki. Poleg nastopov po Sloveniji, na Koroškem in Tržaškem ter po številnih krajih prejšnje države, imajo pevci naj lepše spomine na srečanja oktetov v Šentjerneju. Umetniško vodstvo okteta v sedanji sestavi je v rokah glasbenega pedagoga prof. Marjana Terčka, sicer dolgoletnega člana in tenorista okteta Gallus. Večino članov je ali še vedno aktivno sodeluje tudi pri drugih pevskih skupinah in tako bogati in dviguje kvaliteto naše pevske kulture. Urbanovo nagrado za dolgoletno, uspešno in ustvarjalno delo na področju gasilstva prejme ANTON ADAMIČ Priznanje Občine Ribnica za prispevke v ohranjanju domače kulinarike prejme AKTIV KMEČKIH ŽENA Aktiv kmečkih žena, ki je vezan na področje KS Sveti Gregor, že nekaj let uspešno sodeluje na raznih prireditvah, pa tudi na televizijskih snemanjih, kjer je treba promovirati domačo kulinariko. Tako gre v korak s časom, ko so se začele uveljavljati razne turistične ponudbe. S svojo aktivnostjo in požrtvovalnostjo pa hkrati pomaga doseči cilj, da se tudi bolj oddaljeni kraji ohranjujejo in se enakovredno vključujejo v sodobne tokove razvoja. Gallusovo priznanje za dolgoletno, uspešno in ustvarjalno delo na področju duhovne kulture v Ribniški dolini prejme NIKO ŽVOKELJ Pater Niko Žvokelj (r. 1953 j že lep čas vidno posega v duhovno in kulturno življenje Ribniške doline. Kot dušni pastir zna Gospod Anton Adamič (r. 1940) že 40 let aktivno sodeluje v gasilstvu. Sprva je bil član prostovoljnega gasilskega društva Bukovica, nato član PGD Ribnica in Inles Ribnica. V gasilski organizacijije opravljal razne funkcije : bil je predsednik in poveljnik Občinske gasilske zveze, opravil je tečaj za višjega gasilskega častnika in gasilskega sodnika, 6 let je bil tudi področni poveljnik Ljubljana 2 in se udeležil štirih kongresov Gasilske zveze Slovenije. Njegovo prostovoljno delo je potekalo v okviru včlanjenih mladih, zlasti pa na področju vzgoje gasilskih kadrov, tekmovanj in dela v raznih komisijah preventive in operative. Dolga leta je že član štaba Civilne zaščite, ob požarnih in elementarnih nesrečah pa je deloval kot vodja intervencij. Gasilska zveza Ribnica smatra, da za 40 let aktivnega dela na področju gasilstva v Ribniški dolini Antonu Adamiču pripada Urbanova nagrada. POSLOVNA STRAN IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA! LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE TZO 30, TEL. 851-262, 855-583 V MESECU NOVEMBRU vpisuje v programe; □ OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (brezplačno) 6., 7., in 8. razred □SREDNJO GOSTINSKO ŠOLO - KUHAR,IV.st. (pogoj OŠ), - NATAKAR, IV st. (pogoj OŠ, - PREKVALIFIKACIJA KUHAR ali NATAKAR (pogoj:katerakoli poklicna šola), O FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - vpis v I. letnik (po zaključnem izpitu) - vpis v III. letnik: za kandidate z zaključeno višjo šolo m USPOSABLJANJE ZA: - KOMERCIALISTA po V. stopnji - AKTUALNO: POSLOVNEGA SEKRETARJA po V. stopnji - - RAČUNOVODJO po V. stopnji - TURISTLNEGA VODIČA po V. stopnji - ČISTILCA PROSTOROV - VZDRŽEVALCA - HIŠNIKA _ ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIH NOVO USPOSABLJANJE AVTOPREVOZNIKOV ZA PRIDOBITEV LICENCE VPISI v vse programe vsak dan od/.do 18. ure 1 ODLAŠAJTE ■ LJUDSKO UNIVERZO V KOČEVJU VPRAŠAJTE IN IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA SERVIS - TRGOVIMA Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila jggp ZE V PRODAJI ... IZREDNO UGODNA CENA = BOGATA DODATNA OPREMA OPREMA CLX: zračna blazina za voznika in sopotnika, centralno zaklepanje, zatemnjena stekla, servo volan, po višni nastavljiv voznikov sedež, po višini in globini nastavljiv volan, zadnja klop deljiva 60/40, MicroAir filterski sistem, bočne ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi z dodatnimi zategovalniki spredaj, trije vzglavniki na i zadnjih sedežih, zvočni signal za prižgane luči, ABS, FLASH 1.4 75 KM War FLASH+ 1,6 16V 80 KM 5V FLASH+ 1.6 16V 90 KM kar 24.390 DEM 26.690 DEM 27.590 DEM Rabljena vozila FORD ESCORT 1,8 GHIA L.93- FORD ESCORT1,6 16V KAR L.93 -FORD ESCORT 1,6 16 V CLX L.93 - FORD ESCORT 1,4 CL KAR L.91 - FORD MONDEO 2,0 GHIA L.93 - FORD FIESTA 1,1 CLX L.93 - FOTOREPORTAŽA Aktiv kmečkih žena Kočevske BOGATI JESENSKI DAROVI NARAVE Aktiv kmečkih žena Kočevske je v Likovnem salonu 25. oktobra pripravil zanimivo razstavo jesenskih pridelkov in drugih dobrot, ki so za dva dni ponovno oživile tržnico. Sveže ter vloženo sadje in zelenjavo, domači kruh, pecivo ter žganje so prijazne kmečke žene v vlogi branjevk prinesle s Kočevske, Kolpske in Poljanske doline ter s tem pokazale, da podeželje živi in da lahko popestri tudi utrip mesta. Na otvoritvi so bili v tem predvolilnem času prisotni številni predstavniki kočevskega javnega življenja, na svoj račun pa so prišli tudi otroci, ki jih je po mestu prevažala prava kmečka konjska vprega. Aktivu kmečkih žena je razstavo pomagala organizirati tamkajšnja kmetijsko-pospeševalna služba, ki je lani na podoben način že pripravila razstavo vseh sort jabolk. Predsednica Aktiva kmečkih žena Marija Horjak in Ana Ogorelec iz Kmetijske pospeševalne službe za obloženo mizo domačih dobrot nista skrivali zadovoljstva nad uspelo \ ; prireditvijo. Slamnati mož iz jesenskega x aranžmaja ^ Drevesnice na Marofu vabi i mimoidoče.. ■lil! DOBER AVTO JE KOI eOBEr POLIiIK NE POKVARI SE Matija KOBOLA [ za NOVO NOVA Ko imenujemo nastajajočo politično organizacijo Nova stranka, želimo vljudno povedati, da so vse ostale stranke stare. Druga stvar, ki jo želimo vljudno povedati, je, da je z vsako od starih strank marsikaj bistvenega narobe. Tretja in četrta stvar, ki jo z imenom sporočamo, je naša obljuba, da bomo v marsičem drugačni od satrih strank, in naše prepričanje, da imamo nekaj boljših rešitev. Naše delo je, da izkoristimo svoje izkušnje, potrpljenje in voljo do dela in zgradimo politično organizacijo, ki bo ohranjala in dvigala svoje začetne standarde kvalitete in odprtosti. Da bomo uspeli, potrebujemo pomoč sosedov različnih generacij in poklicev, z različnimi izkušnjami in pogledi. Naš kandidat v ribniškem in kočevskem okraju je Matija Kobola, rojen Kočevar iz Šalke vasi. Delavec v rudniku, izučen ključavničar došolan v gozdarja, se je volontersko razdajal v skakaškem športu, bilje med ustanovitelji rokometnega kluba, ukvarjal seje z jamarstvom, mlade je učil plezanja, še vedno čebelari in dela iz medu vino. Postal je eden prvih "tehnoloških viškov", vendar ni držal križem rok. Začel se je preživljati s suhorobarstvom po skoraj izumrli kočevarski in še vedno živi ribniški tradiciji. Dobil je plaketo TZS na razpisu za turistični spominek leta in opravil tečaj za turističnega vodiča. Matija vedno misli s svojo glavo in je bil malokrat poplačan za dobra dela, ki jih je storil. Zašel je tudi v politiko in se iz nje razočaran umaknil, ker ni bilo stranke, ki bi ga cenila takšnega, kot je: BREZ DLAKE NA JEZIKU. Z vašo podporo se bo preko Nove stranke boril za dostojanstvo vsakega dela in poklica, posebej pa še za ureditev statusa domače obrti. Če mu boste zaupali svoj glas, bo za Vas zastavil svojega, ne glede na poseldice, ki jih bo nosil. Tak je Matija Kobola. Pa kaj bi ga še predstavljali, Vi ga gotovo poznate bolje. Benjamin HENIGMAN Za Ribniško dolino in Loški Potok ♦ Z vlaganjem v gospodarstvo bomo vsaj prepolovili brezposelnost. ♦ Pomagali pri razvoju obrti in malih podjetij s pocenitvijo države, ugodnimi krediti in poenostavitvijo gospodarske zakonodaje. ♦ Zagotovili ustrezen status hišni obrti-izdelovalcem suhe robe, zmanjšali dajatve in s tem spodbujali samozaposlovanje. ♦ Zavzemali se bomo za decentralizacijo Slovenije z ustanovitvijo Zahodnodolenjske pokrajine z upravnim in gospodarskim središčem v Ribnici. ♦ Z že izdelanimi projekti in načrti v izdelavi bomo izkušeni in z znanjem nadalje izboljševali komunalno infrastrukturo. BREZ ♦ Zahodna Dolenjska, predvsem pa Ribniška dolina in Loški Potok, ne bi imeli domačega poslanca. ♦ Ne bi bilo novih občin Loški Potok in Osilnica. ♦ Ne bi bilo državnega sklada za razvoj podeželja v Ribnici. ♦ Ne bi potrojili podpore družinam. ♦ Ne bi tako uspešno potekal program obnove in izgradnje cest v Ribniški dolini, Loškem Potoku, Kočevju in Osilnici. ♦ Ne bi bilo nove kmetijske strategije. ♦ Ne bi prišlo do dodatne finančne pomoči za ohranitev delovnih mest v INLES-u Ribnica z več kot 180 milijoni tolarjev ♦ dobiva otroški dodatek skoraj 270.000 otrok več ♦ je v Ribniško dolino in Loški Potok bilo dodatno iz državnega proračuna v gospodarstvo in komunalno infrastrukturo vloženih v zadnjih štirih letih več kot milijarda SIT ♦ smo samo v zadnjih treh letih v Ribnici in Loškem Potoku posodobili 25 km cest ♦ je z novo občino Loški Potok zagotovljen celovit razvoj in lastno financiranje tega področja ♦ bo v kratkem zagotovljenih 1000 telefonskih priključkov za potrebe Loškega Potoka in Sv. Gregorja. Z vašo podporo krščanskim demokratom bom kot domačin z izkušnjami ponovno lahko v parlamentu predstavljal vaše in naše skupne interese JOB KLUB PREJELI SMO PREVELIK KATASTRSKI DOHODEK BREMENI KMETE Kakor že naslov pove, je katastrski dohodek precenjen in potem se množi s faktorjem 7,49, potem se obračuna še osebni dohodek, če je zaposlen in potem je napravljen obračun na člana družine. Ker pa je KD že v osnovi prevelik in je potem pomnožen, je imetnik posesti na papirju prikazan kot bogat. Zato so podeželski otroci ali bolje rečeno kmečki otroci vedno zapostavljeni, kot da so manj vredni od mestnih. Sola pa je za vse enaka, stane isto (knjige, zvezki itd.). Mestni stanujejo lepo doma, podeželski pa morajo biti v internatu, za vikend se vozijo domov, da se pripravijo za naslednji teden. In vsak tak srednješolec pa stane starše približno 40.000,00 SIT na mesec. To je brez knjig in šolskih potrebščin. Samo internat stane 20.000. 00 SIT. Država je po zakonu dolžna vsakih 15 let opraviti pregled vseh kmetijskih zemljišč in jih ovrednotiti in stanje v naravi postaviti v operatu. Tega pa, vsaj kar sam vem, nismo naredili najmanj 40 let in je nekje še knjižena njiva, pa je že vse zaraščeno z gozdnim drevjem. Nastale pa so tudi drugačne spremembe po naravnih nesrečah (vetrolom, žled v gozdu in morda kje tudi poplavljeno), pa to nihče ne upošteva. Primer: Recimo, da ima družina 4 člane, KD pa 80.000,00 SIT. 80.000. 00 x 7,49 = 599200 : 4 = 149.800,00 SIT in prištej osebni dohodek od staršev in presegaš cenzus, ki je 43.082,oo SIT na člana družine. Takoj je jasno, da štipendije ne bo dobil. Izšel je zakon o kmetijskih zemljiščih, ki pa morda govori o izboljšanju stanja v tem delu, da bo potrebno na novo opredeliti posamezna področja, morda celo posamezne kmetije, kot strma lega, slab dostop, močvirje itd. Tu pa bi se dotaknil vasi zgornje sodraške doline Podklanec, Globel in Žimarice, ki so v bistvu slabše kot je Gora in Loški Potok, pa jih smatrajo kot nižinske kmetije. Kaj pa imajo na ravnini, stanovanjsko hišo, cesto in morda en log, vse drugo pa je nad vasjo, ki pa je v strmini. Zato bo treba sprožiti postopek in stvari urediti tako, kot je tudi prav. Pobudo je treba podati na Krajevni skupnosti in od tam posredovati naprej na ustrezne službe. Na volitvah 96 se nam kaže priložnost, če bomo izbrali prave ljudi na odgovorna mesta. Janez Arko, Gora Sodražica DVOLIČNOST V časopisu Slovenec z dne 10. oktobra t.l.na str.9 je imeniten naslov Draga država bo pojedla uspešna podjetja. Predsednik ribniške družbe ITPP mag. Andrej Mate ne more mimo nevšečnosti, ki jih dobro stoječim podjetjem povzroča država, saj prek rasti plač v negospodarstvu spodbuja razsipništvo. Zelo se strinjam z njim, vendar ob pomisleku, kako lahko vsak posameznik prispeva ali doda kamenček za zmanjšanje tega razsipništva, sprašujem spoštovanega gospoda, če k zmanjšanju obremenitev prispeva tudi sam, saj je predsednik občinskega sveta. Pritiče mu mesečna nagrada za javno dobro, ki znaša skoraj netto plačo slabo plačanega delavca; glasuje morda n.pr. za ustanovitev še občinskega glasila, razne druge proračunske postavke... Saj še nisem zasledila, da bi v kaki občini ali na državnem nivoju zmanjšali proračunske izdatke; skoraj sleherno leto se z glasovanjem "mora" povečati posamezne postavke v obliki rebalansov. Kdo, kje in kdaj bodo postavili rebalanse za povečanje delavčeve plače, ki dela za strojem in se trese, če ga ne bodo novodobni "menedžerji" poslali iz službe z nečloveškim odnosom?! Zato (morda nezaželjeno) pričakujem prav od tistih, ki smo jim državljani oddali svoj volilni glas, da s svojim znanjem, premisleki, delajo za javno korist in plemenito zmanjšujejo proračunske - državne in občinske -stroške, saj preostali državljani ne zmoremo direktno vplivati na "drago državo"! Zato je tudi v prihajajočem mesecu volitev smotrno razmisliti, komu oddati glas, da bo delovala država dobro in ekonomsko. Stanka Hitij Hočevar KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Ker velik del brezposelnih tudi na našem koncu dlje časa brezuspešno išče zaposlitev, je pred kratkim začel delovati Klub za iskanje zaposlitve oz job-klub. Koncesijo zanj je na razpisu Zavoda za zaposlovanje dobilo podjetje Najk iz Kočevja, ki usposablja prvo skupino članov. Članstvo v klubu je prostovoljno, vanj pa se po izkušnjah podobnih klubov v svetu včlanjajo tisti, ki imajo voljo najti delo. Delo poteka po točno določenemu programu. Prva dva tedna z 10-15 člani kluba poteka intenziven program usposabljanja za učinkovito iskanje zaposlitve. Član pregleda lastne kvalifikacije in znanja ter si zastavi zaposlitveni cilj. Seznani se z načini iskanja zaposlitve in s t.i. skritim trgom delovne sile, nauči se vzpostavljanja stika z delodajalci, pisanja prošenj in trenira zaposlitveni razgovor. Članom so še tri mesece po usposabljanju brezplačno na voljo telefon, računalnik fotokopirni stroj in vsi podatki o prostih delovnih mesth, tako da se v že uveljavljenih klubih na tak način samostojno poišče zaposlitev od 50-90% članov. Zasposlitvene možnosti so na ožjem kočevskem področju žal zelo omejene, zato se tisti, ki si res želijo zaposliti, morajo spoprijazniti tudi z dejstvom, da bo jim bo pot na delo in vzela nekaj ur dnevno. Job-klub v Kočevju je namenjen nezaposlenim na območju Urada za delo Kočevje in Ribnica, vodi pa ga dipl. oec. Zdenko Šulman. V enem letu namerava za iskanje dela usposobiti 6 skupin, kar znaša 2,5% nezaposlenih. Zadnji oktoberski dnevi so privabili na piano ne le sprehajalce in ljubitelje kostanjarskih piknikov, marveč tudi ribiče. Tako smo eno minulih nedelj v Zalužju ovekovečili dvojni ulov:najprej je Tkalčev najmlajši ujel skoraj 80 cm velikoščuko, potem pa, čez slabe pol ure, je še za malenkost večjo ščuko potegnil iz reke Ribnice njegov oče. Na manjši fotografiji je očetov nasmeh bistveno bolj kisel kol na večji... Adela Vlašič - Tovornk v ŠTIPENDIJA -VESELJE ALI RAZOČARANJE Šolanje je dandanes vse dražje. Že obvezno osemletno šolanje je postalo za marsikaterega od staršev prava finančna mora, saj ob strahotno nizkih plačah ljudje marsikje dobesedno životarijo. Pustimo ob strani to plat pravih človeških tragedij (čeprav vplivajo na vse nivoje življenja). Osredotočimo se zgolj na šolajočo se mladino, predvsem na dijake in študente, katerih stroški šolanja postajajo dejansko za marsikoga pretrd oreh. Pa smo pri štipendijah: kadrovskih, republiških in Zoisovih. Kdo je do njih upravičen? Kakšne so realne možnosti pridobiti si štipendijo, če pa neformalno krožijo govorice, da jih prejemajo najbogatejši, revežev oz. tistih, ki si brez nje šolanja dejansko ne morejo privoščiti, pa se večkrat ogne. Je kaj resnice o tem? O problematiki štipendiranja: kriterijih, upravičenosti oz. smiselnosti pritožb na negativne odločbe in še o marsičem smo se pogovarjali z dipl. psihologinjo Adelo Vlašič Tovornik, ki pokriva problematiko štipendiranja v ribniški in kočevski občini. * Kratek opis tvoje poklicne dejavnosti od. področja, ki ga pokrivaš. - Adela: Na RZZ OE Ljubljana sem zaposlena od leta 1991. Že od začetka delam na področju poklicnega svetovanja šolajoči mladini in odraslim brezposelnim, in na področju dodeljevanja republiških in Zoisovih štipendij. Republiške štipendije na Uradu za delo Ribnica v celoti obdeluje Romana Marinč, v Kočevju pa na tem delava skupaj z Darinko Žafran. Pri našem delu na področju obravnav predvsem republiških štipendij se vsako leto srečujemo s podobno problematiko, to je preseganjem cenzusa, kije vsako leto določen v razpisu. Tu so poleg cenzusa določeni tudi ostali pogoji, kdo lahko zaprosi in kdo je upravičen do republiške štipendije. Cenzus se vsako leto določi na podlagi višine brutto zajamčene plače in se razlikuje glede na to, ali se šolajo v kraju bivanja ali izven. * Kakšen je po tvojem mnenju položaj dijakov in študentov na našem področju v primerjavi z drugimi okolji in v primerjavi s prejšnjimi leti? - Adela: Zadnja leta so republiške štipendije skoraj edini vir pomoči šolajočim. Se pred šestimi leti so šolajoči imeli možnost zaprositi za kadrovske štipendije in le teh je bilo dovolj na razpolago. S spremembami, ki so nam znane, je ta vir štipendiranja skoraj usahnil in povečal se je pritisk na republiške štipendije, s tem pa tudi veliko razočaranje prosilcev, ki te štipendije ne dobijo. * Koliko je bilo letošnjih vlog za republiške štipendije in koliko ste jih zavrnili? - Adela: Na našem območju (Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Kočevje, Vas in Osilnica) je takšnih prosilcev kar veliko število. Če pogledamo letošnje stanje najprej za ribniško področje vidimo sledeče: - vseh vlog, ki so prišle na naš naslov, je bilo 727 - dijaki pozitivni negativni stari 72 7 novi 126 9 - študentje pozitivni negativni stari 95 3 novi 22 13 Iz zgornjih številk vidimo, da jih je od 727 prejetih vlog 515 (70,8%) prejelo štipendijo, 212 (29,1%) pa jih je bilo zavrnjenih. Med zavrnjenimi je največ takih, ki presegajo cenzus zaradi katasterskega dohodka. Vendar se je stanje glede na prejšnja leta obrnilo na bolje, saj seje KD znižal. KD se vsako leto določa iz strani Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za finance in Ministrstva za delo. Na kočevskem področju je na naš naslov prišlo 821 vlog: - dijaki pozitivni negativni stari 315 61 novi 164 129 - študentje pozitivni negativni star 45 14 novi 30 18 Torej lahko iz zgoraj navedene preglednice vidimo, da od 821 prejetih vlog prejema štipendijo 554 (67,4%) prosilcev, 222 (27,1%) prosilcev pa je bilo zavrnjenih. V kočevski občini sicer ni toliko KD, več ga je v osilniški občini. Če primerjamo podatke obeh Uradov za delo, opazimo, da ni večjih odstopanj v številu odobrenih in zavrnjenih vlog. Tudi statistični podatki prejšnjih let (za letos jih še ni) ne kažejo večjih odstopanj v slovenskem povprečju, predvsem med področji izven večjih centrov (Ljubljana, Maribor, Celje). * Kateri so najpogostejši razlogi za zavrnitev in kolikšna je upravičenost raznih pritožb prosilcev za štipendije na zavrnitveno odločbo? - Adela: Rešitev nastalih problemov lahko iščemo v predlogih vladi, kijih iz naše strani vztrajno pošiljamo: - da bi se povišal cenzus (dohodek na družinskega člana) VAŠ INTERVJU - da bi se spremenilo obdobje upoštevanja dohodka (namesto drugega tromesečja tekočega leta naj bi se vzelo osnovo za dohodnino v preteklem letu) - da bi se zopet povečalo število kadrovskih štipendij Vsak prosilec dobi odločbo, na katero se ima v roku, kije določen, pravico pritožiti. Pritožbe rešuje naša pravna služba po postopku, ki je določen. Pri nas na uradu se trudimo, da vsakega prosilca, ki se zanima, podučimo in informiramo o njegovih možnostih glede pritožb (kakšne dokumente naj priloži, da bo pritožba učinkovitejša). Hitrost reševanja pritožb je pač odvisna od njihovega števila, se pa trudimo, da smo učinkoviti in dovolj hitri. * Opravili ste testiranje za Zoisove štipendije. Komu so namenjene in kakšni so bili letošnji rezultati testiranj v primerjavi s prejšnjimi leti? - Adela: S Pravilnikom o štipendiranju (objavljen v Ur.l. RS št. 29/93, 64/93, 64/94, 69/94, 33/95 in 38/96) se določajo merila za dodeljevanje republiških štipendij, prav tako pa tudi za Zoisovo štipendijo. Republiški zavod za zaposlovanje lahko dijakom in študentom, ki izpolnjujejo kriterije izrazite intelektualne ali umetniške nadarjenosti dodeli Zoisovo štipendijo. Postopek in kriteriji za predlaganje le teh učencev se določajo s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje. Pobuda za Zoisovo štipendijo se oblikuje na timskem razgovoru strokovnih delavcev o poklicnih odločitvah v 8. razredu. Sola poda pobudo in pisno mnenje o kandidatu in jo pošlje na RZZ. Izjemoma lahko dajo pobudo za Zoisovo štipendijo tudi strokovni delavci srednjih, višjih in visokih šol, kadar se dijak ali študent v času šolanja izkaže z izjemnimi dosežki. * Slišati je pritožbe tudi na dodeljevanje teh štipendij. - Adela: Strokovni delavci - psihologi, ki se na RZZ ukvarjamo z obravnavo predlogov za Zoisovo štipendijo, imamo Strokovna navodila za predlaganje in odločanje o podelitvi Zoisove štipendije. Izdelana so na podlagi zgoraj omenjenega pravilnika o štipendiranju in izhajajo iz teoretičnih izhodišč psihološke stroke in praktičnih spoznanj dosedanjega štipendiranja izrazito nadarjenih učencev in študentov. Postopek je enoten za celo Slovenijo. Vsaka OE RZZ oblikuje svojo komisijo, ki obravnava prispele predloge. Za naše področje je komisija na OE Ljubljana, predsednica je ga. Lenca Tomaževič Savnik, vodja PSS, člani komisije pa smo strokovni sodelavci iz Uradov za delo. * Kakšni so kriteriji za dodelitev Zoisove štipendije in kakšne pritožbe so po tvojem mnenju upravičene? - Adela: Kandidat za Zoisovo štipendijo mora izpolnjevati kriterije izrazite intelektualne nadarjenosti, ki se ugotavlja na podlagi rezultatov generacijskega preizkusa sposobnosti (7. razred OS), Ankete o izbiri poklica, podatkov o udeležbi in dosežkih na tekmovanjih in dodatnih psiholoških preizkusov. Smatra se, da kandidat izpolnjuje pogoje za Zoisovo štipendijo, če se po postopku kandidat uvrsti v zgornje 3% populacije, kiji pripada. Zagotovim vam lahko, da je tudi na področju UD Kočevje in Ribnica vsako leto postopek izveden korektno in strokovno. Štipendiste tudi redno sprtemljamo, njihove dosežke, tako učne in tudi izven šole (ankete, vprašalniki in spričevala). Štipendistu, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se lahko preneha izplačevanje štipendije. V Ribnici prejema sedaj Zoisovo štipendijo 23 dijakov in 18 študentov, trem štipendistom se je letos prekinilo izplačevanje. V Kočevju prejema Zoisovo štipendijo 25 dijakov in 20 študentov, petim štipendistom se je letos prekinilo izplačevanje. * Imate za štipendiste v načrtu tudi nove dejavnosti? - Adela: Za naše štipendiste smo letos v sodelovanju z NLB Kočevje, kije v celoti podprla delavnico in jo tudi izvedla, organizirali učno delavnico z naslovom INTERNET. Pripravljamo tudi učno delavnico za izdelavo poslovnega načrta. Za potencialne kandidate iz cele Slovenije pa smo letos že drugič na Kočevskem organizirali tabor "IDEJE BREZ MEJE". * Po novem naj bi bili glede pravic izredni dijaki in študentje izenačeni z rednimi - razen pri denarju. Ali ne gre tu pravzaprav za uvajanje trga na področju šolstva, ki ne izenačuje enakih možnosti za pridobitev izobrazbe? - Adela: Res bi želela opozoriti na problem študentov, ki je z novim zakonom o visokem šolstvu postal še bolj pereč. Letos je na visoke strokovne šole in na univerzitetni študij možen reden ali izreden vpis. Izredno so se letos vpisali tisti študentje, ki so se prijavili na fakulteto, ki je omejila vpis, pa niso izpolnjevali pogojev in niso prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Izreden vpis pa je možen le, če imajo dovolj sredstev, da lahko poravnajo šolnino, ki pa ni majhna (prb. 1.000 DEM - 2.500 DEM). Problem, ki nastane, je tudi ta, da izredni študentje letos še ne morejo zaprositi za republiško štipendijo oz. do nje niso upravičeni. Enako velja za otroški dodatek. So pa izredni (nezaposleni!) študentje upravičeni do vseh ostalih pravic: - pravica do zdravstvenega zavarovanja po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zavarovanje družinskih članov), - pravica do družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - pravica do preživnine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, upoštevanje teh študentov kot vzdrževanih družinskih članov po Zakonu o dohodnini, - pravice v Študenstki organizaciji po Zakonu o skupnosti študentov, - možnost opravljanja občasnih in zažasnih del preko pooblaščenih organizacij (študentski servis) pod pogoji, ki jih določajo predpisi, upravičenost do subvencioniranja študentske prehrane, pod pogoji, ki jih določajo predpisi, - možnost bivanja v študentskih domovih pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ipd. Darja D. Hafnar . PREDSTAVLJAMO VAM INLES” POVEČUJE IZVOZ INLES je še edino veliko podjetje ribniške občine. Občino tare visoka stopnja brezposelnosti, ki se približuje 30 % in je ena najvišjih v državi. Obstoj in razvoj INLES-a, enega največjih slovenskih proizvajalcev oken in vrat, je zato za ribniško občino izrednega pomena. Podjetje ima trenutno 940 redno zaposlenih, poleg tega pa še preko 100 delavcev “po pogodbi”, ki pokrivajo potrebe zaradi povečanja izvoznih naročil v glavni jesenski prodajni sezoni. INLES-u je v zadnjih petih letih uspelo z “gromozanskimi” napori vseh zaposlenih povečati izvoz za štirikrat ter ponovno doseči realizacijo prodaje izpred petih let.INLES tako proda preko 80% svoje proizvodnje na zahtevnih zahodnih trgih in 20 % na slovenskem trgu ter trgih bivše Jugoslavije in je eden največjih izvoznikov slovenske lesne industrije. Pri tem je potrebno poudariti, da v mednarodni menjavi proizvodi stavbnega pohištva, to je okna in vrata, kar je glavni prodajni program INLES-a, do sedaj niso in ne dosegajo velikih izvoznih deležev, ker so odvisni in naravnani na lokalne gradbene predpise in navade, vezane na lokalne geografsko-klimatske razmere in standard prebivalstva. Zato je obseg izvoza slovenskih proizvajalcev oken in vrat, med katerimi je INLES največji izvoznik, na največji evropski trg oken in vrat, to je združena Nemčija, gotovo ugleden mednarodni uspeh, saj je Slovenija bila že leta 1992 na tretjem mestu med državami dobaviteljicami lesenih oken in vrat na nemški trg za Avstrijo in Dansko ter največja dobaviteljica izmed bivših socialističnih držav, pred Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko. INLES-ova prodaja je v letu 1995 obsegala 72 MIO DEM, od tega prodaja na zahod 58 MIO DEM in 14 MIO DEM na slovenskem trgu in trgih bivše Jugoslavije, ter bivše Sovjetske zveze. INLES-ov izvoz na zahod je usmerjen izključno na nemško govoreče trge Nemčije, Avstrije in severne Italije. Največji delež izvoza, to je 80%, predstavlja seveda izvoz v Nemčijo. Nemčija je po združitvi edina v Evropi beležila visoke stopnje rasti gradbeništva in s tem prodaje oken in vrat. K rasti prodaje oken in vrat na nemškem trgu so dodatno prispevali novi strogi predpisi o toplotni izolaciji zgradb, katerih najbolj kritični deli so ravno okna in vrata. Stopnja toplotne izoliranosti zgradbe, tesno povezana s kvaliteto in izolativno sposobnostjo oken in vrat, bistveno vpliva na porabo energije za ogrevanje s tem tudi na emisijo in povečanje plina C02 v ozračju, to je na onesnaževanje ozračja. Poveče- vanje deleža C02 v zemeljski atmosferi povzroča namreč “efekt tople grede”, to je pregrevanje atmosfere in spremembo zemeljske klime, kar ima lahko katastrofalne posledice, to je poslabšanje in zmanjšanje bivalnega okolja človeštva. Za Nemčijo je ugotovljeno, da zgradbe oziroma visoka poraba energije za njihovo ogrevanje povzročijo 30 % -ov vseh emisije C02. Nemčija je, kot visoko razvita industrijska država in hkrati “onesnaževalka ozračja”, sprejela obvezo, da do leta 2005 za 20-30 % zmanjša emisijo C02. V ta namen podpira in subvencionira sanacijo in gradnjo zgradb z nizko porabo energije, ter posredno pospešuje prodajo kvalitetnih oken in vrat. V državah evropske skupnosti se letno proda cca 73 milijonov okenskih enot, od tega v Nemčiji v letu 1995 cca 25 milijonov oken, kar je več kot tretjina prodaje evropske skupnosti 15-držav in 3-krat več kot na francoskem ter 2-krat več kot na britanskem trgu. V letu 1995 so na nemškem trgu posamezne vrste oken imele sledeče deleže v letno prodani količini: L PVC (plastična) okna 48,2 % 2. Lesena okna 28,9 % 3. Aluminijska okna 20,3 % 4. Aluminij - les okno 2,6 % V preteklem letu 95 je bilo v Nemčiji prodanih cca 8,5 milijona lesenih oken, čeprav se je delež lesenih oken v okviru letno prodanih oken v zadnjih 30 letih prepolovil. INLES je v letu 1995 izvozil v Nemčijo preko 100.000 okenskih enot. Za ponazoritev stopnje konkurence na nemškem trgu še podatek, da je v letu 1995 v Nemčiji proizvajalo okna preko 10.000 obratov, to je od obratovalnic s ponekaj zaposlenimi, do giganta s preko 2.000 zaposlenimi, ki letno proda preko 1 milijon pretežno PVC oken. Zaradi rasti obsega letne prodaje oken na nemškem trgu, so se v Nemčiji zgradile nove proizvodne kapacitete, praviloma visoko avtomatizirane. Tako obstaja ocena, daje v Nemčiji za proizvodnjo oken cca 20 - 30 % viškov kapacitet. Visok potencial prodaje oken in vrat, a še večja ponudba teh izdelkov ter visok standard in zahtevnost kupcev so povzročili, da se na teh trgih letno proda 80 % oken in vrat po “naročilu in merah” in le 20 % v standardnih kataloških izvedbah in merah, kar predstavlja izredno visoke zahteve za odvijanje proizvodnje in seveda prodaje oziroma celotnega poslovanja. INLES-ov izvoz predstavlja izključno izdelke po “naročilu in merah”, kar pomeni zelo veliko manjših naročil v “unikatni izvedbi in merah” za enkratnega kupca - porabnika z zelo kratkimi dobavnimi roki. Velika INLES-ova prednost, poleg samoumevnih konkurenčnih cen, je široka paleta programov in izvedbenih tipov. INLES-ova izvozna ponudba obsega: lesena okna INO-68, s polkni ali brez in stranskimi vhodnimi vrati Quick, vhodna vrata v programih EXCLUSIV, LINEA, CLASSIC in STANDARD, lesene elemente za gradnjo zimskih vrtov,masivne lepljene plošče iz bukovine, hrasta in jesena za izdelavo notranjega pohištva, program PVC oken sistema “Schiico” Kupec lahko izbere okna in vhodna vrata iz lesa smreke / jelke, bora, hemloka, meran-tija in hrasta, z različno stopnjo toplotne, zvočne in protivdorne zaščite. Vsi izdelki so površinsko obdelani z “okolju prijaznimi” premazi na vodni osnovi, ki so na izbiro v široki paleti barvnih odtenkov. Za nanos premazov je bila lani postavljena nova robotizirana lakirna linija z elek-trostatskim nanašanjem, ki omogoča kvalitetnejšo zaščito lesa, zmanjšanje ekološke obremenitve delovnega okolja in prihranek porabe premazov, saj se ostanki premazov ponovno uporabijo in ne onesnažujejo okolje. Investicije za to lakirno linijo je znašala preko 3,5 milijona DEM. Sprememba trenda na zahodnem trgu v smeri večanja prodaje PVC oken je narekovala, daje INLES letos investiral 1,5 milijona DEM za proizvodnjo PVC-oken s kapaciteto 60.000 kom oken na leto v dveh izmenah. Osnova teh oken je nosilni profil firme “Schilco”, kije največji in najbolj ugleden evropski proizvajalec fasadnih elementov. Za nemški trg je poznano, da izdelki brez ustrezne kakovosti nimajo mesta na trgu. INLES ima za svoje izdelke v tujini pridobljene mednarodno veljavne certifikate in sedaj v INLES-u potekajo priprave za pridobitev nemškega RAL znaka kakovosti. Zaradi dosežene kakovosti svojih izdelkov, ki ustreza nemškim predpisom, je INLES lahko v Nemčiji opremil tudi številne javne objekte, kot so vrtci, šole, javne zgradbe pod spomeniškim varstvom in podobno. Pričakovalo bi se tudi, da bi se tudi v Sloveniji pri opremljanju javnih objektov upoštevalo načelo, da je kakovost najboljša naložba, vendar pogosto ni tako, čeprav gre za proračunska sredstva davkoplačevalcev. Daje INLES uspel povečati izvoz za 400 %, je moral ogromno investirati v trg, to je v pridobivanje novih kupcev, kar je ena najzahtevnejših nalog vsakega podjetja. INLES je v petih letih povečal število zahodnih kupcev, od 30 na preko 450, to je za petnajstkrat. V ta namen je INLES samo v letu 1995 razstavljal na štirih sejmih v Nemčiji in Avstriji. Skupaj s firmo LESCO izMiinchna, kije INLES-ov generalni zastopnik za Nemčijo in deloma Avstrijo, je INLES postavil potniško mrežo, ki jo še dograjuje. INLES-ovi zahodni kupci se namreč razprostirajo od Celovca v Avstriji do Rostocka v severni Nemčiji. Površina INLES-ovega trga, število in porazdelitev kupcev ter predvsem potreba po povečanju obsega izvozne prodaje neizogibno zahtevajo čvrsto prodajno potniško mrežo, vodeno preko pooblaščenega zastopnika. Opisani skokoviti razvoj obsega izvozne prodaje, povezan z investicijami v osvajanje novih programov oken in vhodnih vrat in njih trženje ter predvsem razvoj konkurence, pa so žal povzročili, da je zaradi omejenih finančnih sredstev in strokovnih kadrov morala tovarna INLES “Smreka” v Loškem potoku v stečaj, ter se je opustila proizvodnja sobnih vrat v Ribnici. Ob tem je pošteno tudi upoštevati, da je tudi INLES z nastankom vojne na Balkanu izgubil 80 % prejšnjega trga in 10 milijonov DEM likvidnih finančnih sredstev. Ob slovenski osamosvojitvi pa je INLES izgubil tudi hčerinsko podjetje INLES “Javor Jušiči” na Hrvaškem s 320 zaposlenimi. To podjetje ne posluje več. Zaradi neurejenih meddržavnih pravnih vprašanj, pa je na slovenski del INLES-a padlo še 3,5 milijona DEM dolga tega hrvaškega podjetja. Prizadevanja za obstanek podjetja oziroma delovnih mest ob prisotnem pomanjkanju lastnega kapitala za opisane investicije, nujno potrebne za pridobitev novih trgov, so tudi INLES-u narekovala dodatno najemanje kreditov, čeprav inozemnega porekla, in delno tudi pridobivanje državnih sredstev za subvencioniranje izvoza in ohranitev delovnih mest. Pri pridobivanju sredstev na osnovi razpisov državnih inštitucij seje močno angažiral tudi ribniški poslanec državnega zbora g. Benjamin Henigman. Pomembno in razveseljujoče je dejstvo, da se je kljub viskokim stroškom za opravljeno razvojno pot in kljub ostri mednarodni konkurenci na prodajnih trgih, stabilizirala tudi rentabilnost poslovanja, kar je ob smelem napredku obsega in zahtevne vsebine poslovanja, dodatno zagotovili za trajno stabiliziranje poslovanja. V sedanjem trenutku je pomanjkanje lastnih virov financiranja tekočega poslovanja eden največjih problemov podjetja. Pri-mankljaj lastnih virov so povzročile zaplembe obratnega premoženja v obdobju osamosvojitve ter izguba v poslovanju kot odraz zaplemb in stroškov prestrukturiranja. Dodatno so k temu prispevali učinki domačega okolja, predvsem precenjeni tečaj tolarja in višji stroški obresti, kot jih imajo INLES-ovi konkurenti v državah izvoza. Previdnost poslovnih bank pri odobravanju novih kreditov je zaradi bremen preteklosti na neki način razumljiva. Manj razumljivo je pa dejstvo, da državne institucije ne zmorjeo zagotoviti taka poroštva države, ki bi bila sprejemljiva tudi za poslovne banke. INLES-u je torej uspelo obnoviti rast poslovanja, da pa bo lahko ohranil doseženo tržno in dohodkovno pozicijo ter nadaljeval z razvojnimi spremembami, mora pridobiti dodatna denarna sredstva. Obstaja ocena, da je leto 1995 pomenilo konec rasti letne prodaje oken v Nemčiji, kije naj večji evropski trg oken in vrat. Zato se bo konkurenčni boj na zahodnem trgu še zaostroval. Zaradi tega bo INLES poleg lastnih prizadevanj za rast in obstanek potreboval moralno in materialno podporo lokalnega in državnega okolja. INLES oziroma njegovi zaposleni, glede na opisane uspehe, pričakujejo takšno podporo, saj mnogi zaposleni prežive sobote, včasih tudi nedelje in noči, na svojih delovnih mestih, da se zagotovi obstoj INLES-a INLES - Ribnica Trženje INLES Hrast d.d. Prigorica 89 1331 Dolenja vas VABILO ZA VPIS CERTIFIKATA od 04. 11.1996 do 03.12.1996 Spoštovani državljani! INLES Hrast d.d. je podjetje, kateremu sta se pridružili družbi INLES Ribnica d.d. in INLES Holding d.d. Vabimo Vas, da sodelujete pri javni prodaji delnic in kupite delnice. Nakup delnic lahko opravite tudi z zamenjavo lastniških certifikatov državljanov Republike Slovenije Smo podjetje s tradicijo, izkušnjami in znanjem. Smo veliko podjetje in velik izvoznik z največjim trgom za stavbno pohištvo širom Evrope. Stavbarstvo in stavbno pohištvo je in bo pomembno za razvoj balgostanja družbe in tako nezamenljiv del vsakega uspešnega gospodarstva, kar torej pomeni dobro naložbo. Našo sposbonost, trdoživost in odprtost nam je evropski trg že potrdil. Hočemo narediti še več. Pridružite se nam in zaupajte nam Vaš certifikat. Vpišite ga za naše podjetje INLES HRAST, d.d. Direktor Anton Šenk, dipl. ing 4 # # # # 4 4 # 4 4 # & <& # # # 4 # # # # i <^ # 4 4 4 4